Štev. 24.
Cena ednoga drobca 60 fil.
13. Juni 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencev. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat
popüst.
Srcé!
Mala kotriga v človečem teli je srce pa itak največ reči ma v njem mesto. Celi svet je včasi v njem. Žalost i radost, ljübézen i sovraštvo, miloba i srdovje, jakost i greh, zatajüvanje i strást, lepota i grdoba, lelija čistosti i kopriva razvüzdanosti, to vse lehko raste v srci. Zemlja človečega srca vse obrodi, dobro i slabo. Najvekše do nébe segajoče jakosti, od pečine trše kreposti so ravnotak zrastle z človečega srca kak hüdobije peklenske.
Kak je to mogoče? Dva zroka sta. Prvi je naša slobodna vola. Delamo, ka ščemo. Dober Bog je svojo deco iz dobrote i lübezni v prostosti stvoro, samo ka vnogi to prostost odá za hipno vživanje i postane rob svojega lastnoga, puntarskoga bitja.
Drügi zrok je to, ka si naše srce ne poišče pravoga prijatelskoga srca, po šterom bi se lehko ravnalo, kam bi se moglo v radosti, tužnosti, v dvojnosti nasloniti, da ne bi zablodilo.
Srce potrebüjemo, štero ne more zabloditi, štero je vsikdar dobro i plemenito, štero ma tolažbo i moč za vsakoga brez razločka. Što takše srce najde i se na njé nasloni, se po njem ravna, bo v svojemi srci pridelavao najbogatejšo žetev vsega lepoga, poštenoga.
Pa je sploh mogoče najti srce,
v štero je samo plemenitost, dobrota, smilenost posejana? — Jeste takše srce. Bog je vido pokvarjenosti i na vso mogočo grehoto nagnjenost človečega srca. Smililo se njemi je to ubogo njegovo stvorenje, rešiti je šteo i vzeo je za svoje, osvojo si je človeče srce. Vse, ka Bog ma, je prišlo tak v edno človeče srce. Neskončna njegova moč, modrost, dobrota, svetost, vsmilenost se je neločljivo zoselila v človeče srce, štero je tak postalo krao vsakoga srca i tomi človeče — božemi Srci je ime: Jezusovo srce. Je poznate?
Dve obletnici.
Maja meseca zadnje dni 29. i 30. je Slovenija i cela Jugoslavija obhajala spomin dva svojiva velkiva moža, spomin življenja i smrti. Sedemdesetletnico rojstva je slavila cerkvenoga vladara dr. Jegliča Antona Bonaventure, knezoškofa ljubljanskoga i dveletnico smrti dr. Krek Ivana, njihovoga dühovnika. Oba sta delala za eden cil, naj prosti, blaženi bo jugoslovanski rod po svojoj veri v novoj domovini, naj vliva dobrote slobode v vsakom pogledi v cerkvi, v delavnici, na poli, povsod.
Naj se Jugolsovani vsi v edno prosto državo zjedínimo, je bila miseo t Kreka z dr.. Korošcom. On je oča Jugoslavije z dr, Korošcom.
1 oda je svmZffiPdlni Sa grob postavila Jugoslavija kameni spomenek, je vživela v našem srci tla špomin pokornomi dr. Kreki ljübezen, delavna ljübezen do svoje domovine po zgledi 70 letnoga Ijubijanskoge knezoškofa. Njegovih ?0 Iet je ne drügo kak nepretrgana Kristušova delavna ljübezen za svoj narod, za vse ljüdi. Teliko delati v cerkvi j zvüna njé, _ kak delajo prezvišetji Ijubljsnski knezom kot, se niti,popisati ne da. Orač, Vladar je ne telikokrat na njivi kak oni v spovedniči, na predganici, kosec ne mahao telikokrat z svojov kosov, kelikokrát so oni prijeli za pero, naj branijo Ž njim po najlepših knigah Kristušovo vero. Poznate Št. Vid ? Velikanski zavod je to pmeg . Ljubljane, v. šterom se do 400 mladencov v krščanskom dűhi vzgaja, ka postanejo dpbri dühovníki ali pravi krščanski svecki možje. Kaj dohodkov - so meli, so potrošili knezom, štof na te zavod, Sten pa, ar je mi-Jijdhe kóSm éščč v mirnom1 ‘časi, neso zadostiivati.zato so s Kristušovov poniznost]^ šli prosit, koldi-vat i spravili so vküp, potrebni znesek. Dr Ištván Viljem, naš T püšpek sö jih tűdi sprejeli i podarili njihov zavod, zavod, šteromi spodobnoga iie v celoj bivšoj Austriji-MadjafsRoj, zavod, šteri je pod svojo streho vzeo tüdi naše prekmurske dijake po posebnoj naklor.jeuosti i dobroti Prez-viáenoga Knezoškofa,
Podlistek.
Od kovača.
Narodna legenda.
Ednok je bio eden kovač. Te se je pa zgodilo, ka sta sveti Peter pa Kristoš k njemi prišla, pa sta pri njem ostala na obedi.
Gda so se najeli, pa napili, je pravo Kristoš kovači.
. — Np kpvač, da si bio tak dober, ka si nama dao jesti pa piti, zato si dáj zvoli tri reči, štere ščeš meti, ka te tisto dobiš.
Kovač si je včasi zvalo:
— Rad bi meo vsigdar takše zelje, kak smo je zdaj jeli, pa edno takšo grüško, ka gda bi što na njo odišeo, te prle nebi mogeo ž nje, Pokeč meni nebi vola bila.
To je bila kovačova prva žela.
Kristoš njemi jo je spuno, Sveti Peter jé pa sküha šošnjao kovači pod vüho : Düšno.zveličanje si prosi, düšno zveličanje 1
Kovač je svétoga Petra nej poslüšao, liki je proso KristoŠa:
— Ob drügim bi rad meo takši stolec, ka či si Što na-njega sede, naj nebi mogeo prle stanoti, j>okeč meni nede vola.
To je bila kovačova drüga žele Kristoš njemi je to tüdi spuno. Sveti Peter je pa pali šepeto. kovači pod vüho: Düšno zveličanje si prosi, düšno zveličanje!
Kovač je nej poslüšao svétoga Petra, ka bi si proso düšno zveličanje, liki je pcavfT Kristöši:
— Ob tretjim bi pa rad meo dugi Žitek, pa takši klepač, ka gda bi ž njim vdaro, naj bi jih te zravna dvanejset spadnolo.
To je bila kovačova tretja žela.
Krístoí njemi jé to tüdi spuno,,pa sta te Šla s Petrom dale po sveti.
Kovač je zatém jako dugo živo, pa je velki pijance postao ž njega. Jesti je meo-vágtlar zadosta, zato ka njemi je zelje, štero si je, od Krlstola sproso, nigdar nej zmenkalo.
Te je pa ednok, gda je pá v krčmi bio, prišeo vrag po-njega, pa njemi je pravo :
— No kóvač, zdaj bom te jaz neseo, zakáj Si Si nej’ dtišhoga, zveličanja sproso.
Kovač njemi je nato odgovoro:
Dobro; samo hpdvá prle domo, ka jaz nekši račun dam svojoj Ženi{pa detičom.
Odá sta. prišla na. kovačov dom je kovač vraga' vön! nihao, on je pa šo v. hižo. Vrágovi so se pa zdaj jako povidle grüške, pa je odišeo gor na grüško, ka bi si jih eno ptt vtrgno pa v žep djao.
2
NOVINE
1920. 13. Juni
I kak grof Majláth püšpek na Erdeljskom so svojim dühovnikom v pastirskom listi razložili navuk jedino pravi, ka krščenik svojo vero povsod, v politiki tüdi more pokazati i votum samo, na tistoga človeka sme dati, šteri bo brano pravice krščanske, pravim, kak te pobožen püšpek, ravnotak so delali tüdi ljubljanski pobožen, svetoživeči knezoškof, z cele moči so delali, naj v njihovoj püšpekiji zmagakrščanska stranka ‘Kmečka zveza" ali pod* drügim imenom „Slovenska ljüdska stranka" (szlovén nép-párt.) Keliko špotov, keliko preganjanj so pri tom odločnom nastopi pretrpeli ! Pa vse to jih nej Odstranite. Šli so naprej, sprejeli Krekovo miseo, potegnoli so se za ustanovilo v Jugoslavije, pri tom vödržali, čeravno so-najgršo nezahvalnost Želi pri tom svojem rodoljüb)! ravno od tistih, ki bi ji mogli podpirati.
Sveta meša, štero so v- ljubljansko]. stolnici na svoj 7Q. rojstni den slüžili", njim je plača za vse, kaj so Kristušovoj Cerkvi, njenim ovcam včinoli: milijoni so molili za njih tistoga Boga, ki jih je vodo i v starosti k svojemi oltari pripelao i milijoni so venčali njihovo ljübezen do Jugoslavije s tistimi venci, Štere je dobo grob njihovoga dühovnika, velkoga narodnjaka, dr. Krek Ivana od sveta slovenskoga.
V slovensko gimnazijo v Soboto!
Dosegnoli smo, ka smo srčno želeli, mamo v Soboti slovensko gimnazijo. Kak velika dobrota je to! Domá, v bližini doma, kam starišje kdašteč lehko poglednete za svojov decov, mate priliko, da se vam deca za vsaki stan more znavčiti: za po-
povskoga, doktorskoga, vučitelskoga itd. Inda ste daleč mogli davati v šolo svojo deco, tü je blüzi mate! Pa ne samo blüzi, falej je kak indri. Zadruga je 15% falej davala dozdaj dijakom vse reči, kak drügim. G. ravnatel se pa za svojo deco ne more bolje skrbeti kak se za vašo, celo Slovenijo je gor vdaro i nabrao do 30 jezero koron za siromaške naše dijake. Profesorje gimnazije verno včijo deco, krščanski navuk se ne vpüšča, poleg slovenščine se tüdi vogrščine i drügoga jezika lehko navči deca. Zato pa Prekmurci, v Sobočko slovensko gimnazijo dajte spisati svojo deco.
Vpišüvanje se bo vršilo junija 30. i julija 1. 2. 3. od 8 vöre predpoldnom naprej v hrambi gimnazije.
Sprijmejo se dečki i deklice, ki so spunili 10. leto.
Starišje zglasite se s svojov včenja želnov decov té štiri dni v Soboti pri ravnateljstvi državne gimnazije i vzemite sebov krstni list i šolsko svedočanstvo svojega deteta.
Glasi.
Závüpnikom kmečke zveze! Dnes tjeden smo vas pozvali na sestanek v Beltince na 14. junij. 'Vzemite na znanje, da mo té sestanek 20. junija,^ nedelo meli v Beltincih popoldne pa večernici: Pridite Zavüpniki, i Vsi, ki se brigate, da se olejša gospodarska teškoča našega Prekmurja. Pridite iz vsake vesi nešteri na sestanek k. z. v Beltince jun. 20. ;
Na bratonskom tábori, je gučao ešče g. Žebot Franc, tajnik kmečke zveze iz Maribora, od ag-rarne reforme. V poročili dnes tjeden je izostalo njegovo ime.
Ministerstvi za agrarno reformo „so pod vržena poverjeništvi za agrarno reformo" te reči so dnes tjeden v tiskarni vöpüstili pri glasi »Delitev zemlje".
»Proščenje naj bo i ne plesao zabava", prosijo cerkveno i .svecko oblast trezno misleči ljüdje iz vseh far. Proščenje je svetek, je slüžba boža edne fare ali vesi ednok v ednom leti. Nastavlene je, naj se düše k Bogi zdignejo v zahvalnosti za dobljene dare celoga leta. A med jezemi če jih sto včini to svojo dužnost. Večina proščenje obhaja z plesom, z pijanstvo^!, z grehami, začne je z tolvajijov, naj more v krčmo i dokonča je z bitjom, z svajov itd. Ta grešna navada se mora preprečili od cerkvene i svecke oblasti sküpno. Prepreči!a bi se pa, če bi občina potom svojega župana i poglavare prosila, zahtevala to od oboje oblasti. To sme včiniti i je še dužna ravnotak, kak je dužna oblast to prošnjo poslühnoti.
Načrt naše državne ustave. Minister, Protič Stojan je skleno načrt (plán), kakšo ustávo (alkotmány) bi dobila naša držáva. Poleg toga načrtá bi bilo v Jugoslaviji devet dežel ali pokrajin, naše Prekmurje z Slovencov bi bilo deveta dežela; pokrajine bi se potem delile na Okrožja (kerüíet). Okrožja na okraje (járás), ti pa na občine. Nemeštvo (plemenitaštvo) kak i Veleposestva nerazdeíjiva bi se odpravila, za politične preštopke smrtne kazni ne bi bilo, slobodo dobi vsaka vera, delo obrt (ipar), trštvo; pouk v šolah je brezplačen, tisk je sloboden, cenzure nej, vsi državljani so enako pravo! (egyenjogu) pred postavov. V Sloveniji (v Prekmurji) je sliižbeni jezik slovenski, indri srbo-horvacki. Tak žele naša krsčanska stranka.
Zatem je šteo vrag iti dol z grüške, pa je nej mogeo. Kovač je pa prišeo z enov priicov, pa je vraga tak namlato na grüški, ka je vse čaren bio.
Nazadnje je vrag rad bio, ka je sám mogeo tamodnot vujti, nej ka bi šče kovača s sebov neseo.
/ Na drügi den, gda je kovač pá v krčmi bio, je prišeo po-njega drügi vrag, pa njemi je pravo :
— No kovač zdaj bom te jaz neseo s sebov, da te je včeraj ov nej mogeo odnesti; vej jaz ne bom šo na tisto grüško.
Te sta Šla oba na kovačov dom, ka bi kovač račune dao svojoj ženi pa detičoin.
Gda sta v hižo prišla, je kovač ponüdo vragi tisti stolec, z šteroga je brezi njegove vole nišče nej mogeo stanoti.
Vrag si je seo na stolec, pa je
več nej mogeo dol ž njega. Kovač je pa zaj vzeo edno palco, pa je vraga tak zbio, ka si je več nanč mislo nej, ka bi šo po kakšo düšo. Nazadnje je šče rad bio, ka je sam mogno vujti.
Gda je te vrag nazaj v pekeo prišeo, so ga ovi pitali r
— No, kak si obhodo ?
Te njim je odgovoro:
— Komaj sam vujšeo, tak me je narezao 1
Te se je spravile dvanajset vra-gov po kovača, pa so si gučali ?
— Vej ga mi zaj že ovladamo, da nas dvanajset je.
Tej vragovje so kovača pá v krčmi najšli, pa so njemi pravili:
— No kovač, zdaj te pa li odnešene, da nas dvanajset je.
Kovač njim je odgovoro :
— No dobro; samo hodmo prle domo, ka si jaz nekše cveke napra-
vila, ka bom si s sebov neseo, lejko de mi je ge trbelo.
Šli so zato v kovačnice vsi, ka jih je bilo. Tam kovač vzeo edno železo, z šteroga je šteo cveke delati, pa je je djao v ogenj žarit. Gda se je železo ožarilo, je vzeo v roke tisti klepač, ka ga je od Kristoša dobo pa je vdaro ednok z’ njim tak, ka je vseh dvanajset vragov nakla spadnolo. Nato so se detičje pa kovač po-njih spüstila pa so je li tak namlatili, ka so vragovje vsi plantavi postali.
Gda so tej vragovje nazaj v pekeo prišli pa povedali, ka so si strpeli, je vse vrage strah obišeo, pa so pravili:
— Bog Vari, ka bi toga kovača što v pekeo püsto!
Kovač je zatém dugo živo, pa je smrti nej bilo po-njega. Nazadnje je že tak stari postao, ka je nej mogeo več meštri je delati, pa je tak piti tüdi nej meo več za koj.	(Dale.)
3
NOVINE
1920. 13. Juni.
Ljutomer. Vsi verni katoličanci smo zamerili, ka so „Sokoli“ pri podigavanji božega tela, stali kak cveki, kda so „Orli“ i ž njimi vsi vervajoči krščeniki pokleknoli i molili svojega Boga. Zdaj vidimo, da se „Sokoli“ ne samo ka se ne brigajo za vero, nego jo ešče zametavajo.
  Vogrski mir. „Az Ujság“ piše, ka je ministerski svet domobranskomi ministri badskomi Soós Karoli naložo, naj mir podpiše.
papir za časopise se je tak podražo i zmenkao, kak pišejo amerikanske, vogrske i drüge novine, ka se knige ne de mogle vödavati, če de te duže trpelo.
  Vsaki naj Novine nazaj pošle od junija meseca, ki nešče 20 K. za njé plačati. Do 1. junija so koštale 5 K. to je korona na mesec, od junija do decembra pa ešče 15 koron, zato ka je papir teliko dragši gratao. Za svoj trüd nikaj ne prosimo. Nikoga ne silimo, dá bi ostao naročnik, vsakoga pa zovemo da bi postao, naročnik zato ka krščanske novine čteti je dnesden potrebno i dužnost, gda je teliko nekrščanskih, falejši novin pa po celom sveti ne najdete kak so naše Novine. Probajte je naročiti pa te te vervali. Dva siromaka naj vküpstopita pa edne lehko mata. To je naš tanač.
Vojake pobirajo na Vogrskom, šteri bi vdrli v N. Austrijo i postaviti- páli Karola za casara. Vogrska Vlada je podpirala to delo, zato jo memško-Austrijska na račun jemljé.
Žetev v Jugoslaviji se jako lepa kaže, cena naših penez zato raste tak močno, zvünskih f>a káplje.
Pripravljeni smo- z, prpžjom zabraniti, je naznanila naša vláda talijanskoj, če bi D. Annunzio vdro iz Reke- (Fiume) na Horvacko. Té puntar ne mirüje a na zadnje li oohodi.
Dijaki Krščanski v Zagrebi se zdritžüjejd proti židovskim i zahtevajo, kak madjarski v Pešti, .'naj samo en določen! del židovov sme stopiti na vseučelišče. Boljševiški Židovje so z Pešta pobegnili v Zagrebi tű mimo hodijo v šolo posebno neki Bársony Jenő, šteroga fotografija je v Pešti izložena, naj ga vsaki more poznati i oblasti naznaniti kak strašnoga hüdodelca. Té prosto hodi v Zagrebi kak piše »Narodna politika". Proti tem ne,varnim ljüdem se branijo krščanski dijak! v Zagrebi.
Prostozidarom na Vogrskom, kak pišejo vogrske novine, zaplenijo vso drüštveno imanje i obrnejo v krščanske namene. Pravčedna odredba. Ki so proti krščanski pisali, hujskali, delali, dare nabirala düše, zagiftali, orsag fundaii, naj zdaj podpirajo tiste namene, štere so vničiti šteli. Pros-tozidarstvo več ne dovoljeno na Vogrskom.
Srbske verske Šole so postale državne v. Slavoniji i na Horvackom. Mi svojih ne pustimo v Prekmurji, zato ka nam to prepovedáva zapoved. Materecerkvi, štera je naznanjena v novom zakonito (kniga za cerkvene pravde) v poglávji „de scholis" — ,,od šolo".
Horvackiva püšpeka ManiŠič i dr. Njarádi, sta naznanila, da obiš-četa Orlovski tábor v Maribori.
Plivanoš naših Slpvencov v Sout-Bethlehcmi v Ameriki so prišli • srečno domp na obisk. Vnogi izmed naših gornjih ljüdi poznajo g. Murn Anzelma.,
V Furlaniji je nastalo boljševiške gibanje med Slovenci i Fürlani. Talijansko vojaštvo dela red.
Najnovejše.
Vogrsko. Na telo vö so v Pešti pred podobe vogrskih velikášov: Pe-tőfija, Vörösmartija itd. korine (rože) sipavati Vogri v znamenje, ka so z mirom ne zadovoljni i ka ščejo v tistom dühi ostati kak so pisali i delali imenüvani velikašje. — Do 60 jezer vlovljencov ma ešče Vogrsko v Rusiji. Milijarde bi koštalo*, če .bi je domo spravili. Začeli so pobirali i komaj 800 jezero koron je prišlo vküp,, niti edna milijona nej. Britko se tožijo madjarski listi nad tov trdosrčnostjov bogatih milijonarov." Zaistino trda so gratalo srca po tom boji, čütimo vse Povsedi. Süša je na Madjarskom dosta kvara napravila. Ministerstvo za prehrano je zato, kak piše .Neinzeti Ujság" od junija 3. odredilo,, da mora biti rekviracija ; vojska,, državni slüžbenik!, betežniki dobijo zrnja, keliko potrebüjejo, delavci i drügi pa samo osem kilogramov na mesec. Ministerstvo je nadale sklenolo, ka nalogo navrže na edno leto na kmete ki so kaj pripovali Iz te dače bi prišlo 500 milijonov vküp. —Sekulacijo dajo Vogrska židovska drüžtva pobirati po Prekmurji, tista društva, štera so našim pogorencom ne štela nikaj plačati, kda so hodili pred kratkim iz Törnišča po dužno plačov Po peneze znajo k nam, te so nej znali, kda smo je zvali naj prido i kvár vcenijo. Komi je pretekle sekulacija, naj ne da indri sekulérati, kak Novine objavijo. Zdaj se vršijo pogajanja, ka bi kmeti sami vküp stopili i v svoje kmečke kase víožili sekulacijo i z krščanskov drüžbov stopili v zvezo. Šterim pa ešče nej preteklo vreme, naj penez ne pošilajo na Vogrsko, zato, ka pravda prepove naše peneze prek meje pošilati i zato ste ne dužni teliko pošilati, kak dozdáj, da je jugoslovanski penez skoro dvakrat teliko vreden kak vogrski. Vi bi plačali staro šumo, vaš agent bi jo odneso v banke,
banka bi je na vogrske minlla i polovico Šume bi njoj za hasek ostalo. Agentje, vendar naj se Vam solili ljüdstvo i Počakajte dokeč uradni list ne objávi, kak de se dug poravnavo® na Vogrskom, tečas hiti filera tá ne-pošilajte. Bo posebna komisija Že za to, kak mirovna pogodba podpiše. Peneze dente v svojo kmečko kaso, drüžbi pa to naznanite, drügo ne trebe.— Izlet so napravili 5. junija dijak! Veržejski v Törnišče, od pa oratorijanci v Žižke Povsod so bili toplo sprejeti. Pošteni tat. V ŽižJdh pri seštrah je nekak odneso kokoš a düšna vest ga nej nehala pri miri, drűgo noč je kokoš sam püšto nazaj v hlev. Tolvajje njihovih drv so pa ešče nej dobili té |>oštene düšnevesti!
Mir vogrski je podpisan, kak smo dnes tjeden poročali 4. junija,po Teloven! tisti petek. V Pešti je • Seja bila té den v državnom spravišči. Predsednik hiže, Rakovszki je naznáno, ka se zdaj podpišüje mir, šteri razloči brate jezerolet, a ta ločitev ne bo vekivečna. Na to so ppslanci stanoli gor i spregovori!!: ne ločimo se. V celoj državi je razglašen nagli Sod (Štatarium) naj nemiri ne nastánejo. Cena dolarov je spadnola na 70 koron. Regent Aleksander je obiskao Bosno, za n kratek Čas Pp tüdi Zagreb i Ljubljanp. Prí küpili obleke pazite! Cene sp spadnole 20% i ne plačüjté po staroj ceni, ka je prle meter. 100 K, .bio. je .zdaj. samo .,80. le.
Pošta.
V. B Rakovnik. Hvala na spisih. Da bolje v prekmurščini, pač celo a na podlagi slovenskoga kn. jezika. V. Bratina. Križovci. Za Novine 20 K., Moramo računati, zato na misijone ne ostane nikaj. Oglas pride dvakrat. List se redno pošilja. Kerec I. Torino. Prav lepa hvala za spomin. Dobra bi pa bilo slavnost na kratci popisati. Marič Mihal. Sobota. Do zadnjega junija máte plačene Novine, te je stavimo, kak želete.
Podpišite akcije za Zadrugo državno cele Jugoslavije! Edna akcija košta 900 koron i se penezi moro poslati do 20. junija toga leta na té naslov: Središnja Zadruga za snaldevanje i izvoz. A. D. v Beogradu. Jako priporačamo to Zadrugo!
Žimnata, kak i prvovrstna
svilnata mlinska sita
(pajtli) iz Švice za melo (moko) vseh vrst se dobijo v trgov. Avgust Čadez, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.
Vapno najboljše i najcenejše i brezov les za kolare se dobi pri Bratina Vekoslavi, stüdenčnom majštri pri Sv. Križi poleg Lotmerka.
4
NOVI N E
1920. 13. Juni
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Ivan Kokot

trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:
Zefirjé, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
Küpüvanje jajc po najvišjih dnevnih cenah.
Točna postrežba.                Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)
Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873.
Sprejma vloge na hranilne knižice poleg najvekši procentov.
Dava vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.