i štev.
V Ljubljani, dne 17. februvarija 1900.
X. leto.
, iaJa 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 1 K 60 v. za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. jj6 se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Peljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Zemljiški dolgovi.
Zemljiška knjiga je mej vsemi naj-Poučnejša. V njej se najbolje vidi, kako 8trašno je zadolžen kmetski stan in iz *ega se potem lahko spozna, zakaj tako *ežko živi, zakaj omahuje in propada.
V naslednjem podamo razpregled v skupni vrednosti kmetij v posameznih Avstrijskih deželah in o dolgovih, kateri 80 na teh kmetijah intabulirani bili leta 1892. Zajedno pa je dodano v odstotkih, koliko znaša zadolženje v primeri s celo dednostjo posestev.
Dežele
Vrednost .milijonov gld.
Intabulirani dolgovi    dolgov proti milijonov gld. vrednosti
^kovina . . . Galicija
Nižje Avstrijsko Gor. Avstrijsko
Moravska . . . Češka
Primorje . . .
Solp.ograsko ■
Štajerska. . .
Kranjska . . .
koroška . . . SI e z i j a
Tirole____
90 987 864 520 1032 2205 127 64 353 125 132 156 21B
23 255 254 15-1 309 990 58 30 218 60 00 90 230
25%
»k 290/c 29% 30»/.
46»/, 46o/0 47o/o 48% 48% 50%
r>8%
108%
V naših slovonskih krajih je bilo to-rej 1. 1892. na kmetijah skoro polovico to-^0 intabuliranega, kakor so to kmetije sploh vredne. Na pobožnem Tirolskem, kjer ljudjo še voč v farovž znesejo, kakor nas, so pa kmetijo zadolženo še nad 8v°jo vrednost. Kes, da je intabuliranih tUcli nekaj dolgov, ki so že davno plačani, *n koliko p;i imajo kmetje ne le na Tipskem, ampak I udi pri nas, So druzih flo'gov, ki niso intabulirani.
In dolgovi so množo od leta dO lota. ^a Slovenskem so od  lota 1867. znatno **arusli. L. 1867. so znašali: na Štajerskem 74 niilijonov (zdaj 218), na Koroškem 60 132), na Kranjskom 45 (zdaj 125). , 0 j° velikanski razloček, ki nam kaže, propada kmetski stan. Ce   pomislimo,  koliko mora kmet Ja*no obresti plačevati, če potem še pristno davko in doklado in kar veljata j^kov in duhovnik — za ta dva gre več 0 za vso davke — potom so ni čuditi, če et propada in če no more voč izhajati.
Slovenski poslanci.
lo*iIi     0P smo lani v »Rodoljubu« raz-venskV HPi8ih »o luteranski dobi na 81o-Po z <lrn<s Je to čvrsto slovensko ljudstvo uSenJu luteranstva  zopet  v vseh
ozirih zapalo. Naši čvrstejši plemiči in meščani so se »bandažirali«, t. j. so bili iz dežele pregnani. V nemških in švedskih krajih so ti Slovenci in njih otroci boljša mesta zasedali. Se v našem času so se prikazala slovenska imena na tujem mej višjimi dostojanstveniki. Protireforma-cija jezuitov in tedanjih avstrijskih vladarjev nam je dala nemško-latinsko šolo, ki ni bila nič vredna, in nemške-italijanske ljudi v gradove in mesta, ki tudi niso dosti vredni bili. Sčasom pride nekaj potomcev starih slov. rodovin iz tujine domu nazaj, ali vsi ti in novi plemiči ne storijo več dosti vrednega dela za narod. Stan, ali posamezen človek, katerega kak narod boljše redi, kakor slovenski narod tedanje plemiče in meščane, bi bil moral tudi kaj prida dela za blagor vsega ljudstva storiti. 200 let po luteranski reformaciji najdemo malo tega dela na Slovenskem. Katoliški duhovniki se povsod v prvo vrsto rinejo, v lepem prijateljstvu s plemiči ljudstvo-tlakarje izkoriščajo ter dobro, predobro živijo. Mesta v nemških, italijanskih krajih rastejo; gospodarstvo sili v prostost lastnine. Meščan je lastnik svoje zemljo in premoženja, kmet noče isto postati, mora postati, ker meščansko, ali kapitalistično gospodarstvo to zahteva ter tudi kmečko gospodarstvo v to sili.
V teh Časih gleda ta plemič in katoliška cerkev le na to, kako bi na isti stopinji z meščani mogla dobro živeti in tedaj skrbita ta dva reditelja kmečkega gospodarstva, da ukradeta kolikor mogoče kmetske zemlje in si svoja veleposestva zokrožita in pomnožita. Ta dva tudi trgujeta in tlakar jima mora svojo pridelke pred vsem na prodaj ponuditi, prodno sme kaj na trg v mosta postaviti. Tako tudi na Slovenskimi, Samo, da si plemiči in duhovni vzamejo kot izgled razkošnega, bogatega življenja tuja, nemška in italijanska mesta. Ta stran slovensko zgodovine jo prežalostna. V tem času so govori, da Človek šo le pri baronu začne. V teh časih trpi tlakar hujše ko živina.
Hudo rastejo v teh časih obresti, robote in tlaka. Tri četrt pridelka kmeta sta snedla plemič in cerkev in naš človek jo le mogel po noči za-se delati, ali ob deževju; v ugodnem vremenu jo moral na grajsko in na samostansko tlako. Samosvoji absolutistični knozi si dobijo svoje uradnike in sodišča. Državni uradniki nastanejo tudi pri nas in to imamo v naših tedanjih kresijah. V teh kresijah se jo sodilo v večjih civilnih pravdah in zaradi večjih hudodelstev; manjšo stvari so opravljali še grajščaki v gradovih in v samostanih po svojih pisarjih. Državni višji uradniki so se jemali izmed plomičev. Ti uradniki-plomiči in katoliški duhovniki so
absolutizem v naši Avstriji utrditi pomagali. Veleposestniki-plemiči so v kratkem času uvideli, da je najboljše s cerkvijo in vlado dobro izhajati; lože se potem tla-karja dere in lože pred drž. sodišči izhaja. Po 20 in več let so tekle pravde in slovenski kmet je vsakokrat zastonj hodil v Celovec in v Gradec tarnat k apelacijskim sodiščem. Predno je kmet pred temi sod-nijami kaj opravil, če je sploh kdaj, je že plemič zdavno pozabil, da je kmetu kak kos zemlje, ali druge pravice ukral. O pravdah mej plemiči, cerkvijo in kmeti so ravno te kresije soditi imele. Meščani razvijajo v tem času nekaj rokodelstva, ali one trgovine ni več doli proti morju, po gornji Italiji in proti Nemškem, kakor v časih reformacije. Kjer ni dobre, gmotne podlage, tam tudi meščan ne nosi glavo po konci. Cerkev je dobra prijateljica zdaj vedno bolj naraščočoga državnega urad-ništva in ona ima šole v svojih rokah. Uradniška, cerkveno - uradniška mesta so popolnijo z Nemci. Kaj prida Nemca to ni. Naš meščan v teh časih le bolj siromašno živi, svoje sinove le spravi v nižje pisarniške službe. Malo lepih stavb je v tem času slovenski meščan sezidal. Povsod drugod so vsaj krasne rotovže, bolnišnico in eorkve v mestih sezidali, pri nas nikjer. Hrvaška do zadnjih 20 let ni imela dosti rokodelstva in trgovstva. Kaj bi lahko bili slovenski meščani v teh krajih obrta, trgovine razvili, kaj bi lahko bogastva iz teh krajev pridobili! Plefnič ni bil prija-lolj meščanu in je le mislil na pograb-ljanje, meščan pa iz sebe ven ni mogel kali do boljšega gospodarstva pognati; ni bil več domačo korenine, ni toliko iz kmeta, kakor iz slabejših ljudi tujine naraščal. Mej kmeti na Slovenskem je vrelo, radi bi so žo zdavna znebili neznosnih bremen, a naš meščan ni pomagal, ni imel kakor drugod gospodarskih koristi iskati iz razdora fevdalnega .gospodarstva, ker še ni bil dober v svojem gospodarstvu in malo boljših kmetskih fantov je prišlo v šole in iz teh v vodilna posvetna meščanska mesta. Takozvana nemška kultura v naših krajih nima pokazati kaj prida sadu, Plemič je po večjem bil tudi iz tujine prišel. Školi, ki so v tem času prvo besedo pri nastavljonju državnega uradništva imeli, so v tem času veliko katoliškega nemštva v naša mesta naselili. Tako oba, plemič in meščan, nista imela naravne vezi s kmetom; bila sta zares tujca. No malo ni v teh časih meščan pripomogel do razvoja slovenskega duševnega življenja. Drugod jo bil meščan voditelj vsega gospodarstva in vsega duševnega dela. Nemci izvan Avstrijo pripravijo v teh 200 letih po reformaciji tla za razvoj gospodarstva mašine, železnice, v teh časih
se drugod meščanstvo od vpljiva plemičev ter duhovenstva in državnih vlad oslobo-duje ter najnovejše življenje in gospodarstvo napotuje; pri nas dajeta takt katoliški duhovnik in državni uradnik, ki je s ple-mičem-grajščakom v svaštvu. Nič prida ne spravi Slovenstvo v teh časih na dan, pač pa se potujčijo mesta ter se odtrga veliko slovenske zemlje v obmejnih krajih. Najmanj pa katoliški duhovniki kaj duševnega dela dajo. Povsod drugod so v teh časih duhovniki svojo cerkveno vedo gojili^ter pravijo, da so jo z nova oživeli; pri nas ne. Bogati Cistercijenci, katere je šele cesar Jožef II. pred sto leti z naših dežel spodil, nič niso ne v nemškem, ne v slovenskem jeziku zapustili duševnega dela. Zatiški samostan je pogorel in nekoji zdajšnji duhovniški pisatelji lepšajo te menihe s tem, da požaru krivdo dajo, ki je baje vse spise menihov upepelil. Ali v druzih cisterci-jenskih samostanih na Slovenskem: v Zajčjem na Štajerskem, Maria Brunn pri Kostanjevici, Bistri na Kranjskem nič ni bilo najti slovenskih knjig in ne slovečih pisateljev.
Še le. ko Francozi v prvih letih 1800 na Slovensko pridejo, se začne na Slovenskem nekaj domačega razvijati. Slovenski kmet je francoske vojščake rad imel; prinesli so mu slobodo in žalom jih je gledal, ko so odhajali, ker zopet je zapal v grajsko in cerkveno tlako in roboto. Še danes govore stari ljudje radi in dobro o Francozih. Tudi meščanstvo so hoteli Francozi v druge tire spraviti, pa so morali zopet iz mest in iz dežele proč. Značilen je izrek cesarja Franca L, ko je po odhodu Francozov po naših krajih potoval in vide^ da se je za časa Francozov dosti v občno korist storilo: Kdaj in kdo je to lepo cesto dal napraviti? Francozi. Kdo je zidal to lepo poslopje? Francozi. — Škoda, da so tako kratek čas v deželi gospodovali.
Politični pregled.
Državni zbor jo sklican na dan 22. t. m. Vlada ve dobro, da poslanska zbornica ne bo mogla delati, ker Cehi ne bodo odnehali od obstrukcije. V obče se sodi, da bo vlada v slučaju obstrukcije čeških poslancev državni zbor razpustila in razpisala nove volitve.
Spravna pogajanja, ki se zdaj vrše na Dunaju med Nemci in Čehi, so bila doslej brez vsacega posebnega uspeha. Glede tistih zadev, v katerih je ravno največje nasprotje mej Cehi in Nemci, ni prišlo niti do zbližanja. Bržčas bodo ta pogajanja brez tistega dobrega uspeha ostala, katerega si je vlada obljubovala.
Francija. Na Francoskem so začeli klerikalnim brezdomovincem precej krepko na prste stopati, ker ravno duhovniki in posebno škofje ljudstvo najbolj ščujejo proti republiki, je vlada predložila poslaniki zbornici zakonski načrt, ki določa za take ščuvalce, škofe in nižje duhovnike, kazen zapora.
Vojna v južni Afriki. Angleži nimajo sreče. General Buller je z večjo armado poskusil osvoboditi oblegano trdnjavo La-dvsmith, pa je bil popolnoma pobit in je moral s svojo armado bežati. Zdaj se pripravlja general Roberts z armado, ki šteje 35.000 mož, da osvobodi oblegano mesto Kimberlev in da potem poskusi prodreti
v notranje kraja vninje drživa. Bari so proti njemu postavili večjo armado. Že tekom prihodnjih dni utegne mej tema armadoma priti do odločenega boja, ki bo gotovo jako krvav. Če bi bila angleška vojska pobita, bi bilo to za angleško državo naravnost usodnega pomena.
Dopisi.
S kmetov, začetkom februvarja. Zopet mi je bila sreča toli mila, ker so mi gosp. fajmošter dali dopust za en celi dan a s pogojom, da ne pojdem v Ljubljano, »Slovenski Narod«, »Rodoljuba« in še vse tiste »frdamane cajtenge« brati, katere so gnadljiv firšt prepovedali v svojem pastirskem listu. Seveda, mene je le mikalo, da bi šel v Ljubljano, pa kaj hočeš, si mislim, fajmoštra moraš vbogati Lipe. — Ne! — gospod fajmošter, v Ljubljano ne grem danes, kjer imam druzega opravila dovolj. Premišljujem kam sedaj, v Ljubljano ne smem — koga hočem početi celi dan. In da bi še prav nič ne izvedel, kaj da je novega in kaj še kaj pišejo tiste »brez-verske cajtenge.« Jo že imaš Lipe! — V Zagorje jo kreneš, doli se tudi dobro kav-sajo s črnimi gospodi. Gospod urednik, ali doli je ravs in kavs. Ta veliki kapelan Škerjanec, ta se zna šopiriti, kakor pav. — Najprvo jo krenem k mojemu kolegu mežnarju. No, Jaka! Ali si še živ? Bog ti daj dobro! Kaj pa je kaj novega pri vas v fari? Eh, Bog daj dobro! Kaj novega? Dosti novega! Spomladi bodo ta veliki g. kapelan za palirja, ker nam bodo zidali hiše. »Frajšprchan« za palirja so pa bili minuli mesec v Ljubljani pri desetletnici katoliškega društva, tako da so sedaj monda že porabni za vsako ne bodi ga treba delo. Sedaj bodo menda šli tudi za nekaj dni v Cerknico v »kapelana Lav-renčiča kurz«, da se bodo navadili tudi vaje z boksarjem« in »palčico«. Pa naj-noveje kar jo, jo pa to, da so ta veliki kapelan plačali ves dolg pri »Stavbinskem društvu« in da so je tisti »dolg«, ki je »Narodovce« tako »hladil« izbrisal — in g. Škerjanec so »frej«, ker nobenemu nič ne dolgujejo. Ali nisi Lipe nič bral v »Slovencu«, kjer so to poročali naš »ta veliki kapelan? Ne! Čakaj Ti ga bom pa jaz dal, da se boš prepričal, da je ves »puf« plačan. Res preberem. Ali kaj, za božjo voljo? Jaka! To pa ni lepo za gospoda, da se tako baha in šopiri, in vrhu tega še laže po »Slovencu«. Meni je pa ta stvar bolj znana kot Tebi ali kateremu zagorcu. Tisti dan, ko so šli v Litijo dolg brisat, sem moral tudi jaz v Litijo za fajmoštrovo kuharico po arcnije. Mimogrede se pa oglasim na »Pošto«. In kdo je bil notri? G. Škerjanec in še dva druga, ki jih pa nisem poznal. Tako se mi je eden dozdeval, da čaka, da mu bode kapelan denarje odštel, drugi kot priča. Kar zmanjka kapelana; čez dolgo časa pa pride zopet; a tako v zadregi, da bolje ni mogel biti. No, ga vpraša srdito mož. Kaj je, gospod kapelan? Ura bo že polu ene in še sedaj nisem dobil denarja, jaz nimam časa tukaj čakati in po krčmah zapravljati. Kapelan priliznjeno in hinavsko: Oh gospod Južna! malo počakajte in naročite si še maselček vina in malo župce, v tem času dobim pajaz že odgovor iz Ljubljane, sedaj sem
že v tretjič telegrafira 1, mislim, da mora vsak čas tu biti in po tek besedah je zopet izginil kot kafra* Mož se je srdil, da ga hoče kapelan za norca imeti in mu stroške po nepotrebnem dela. Potem se pa pričnemo pogovarjati o »Stavbinskem društvu«. Drugi mož, ki je bil menda priča, je pa pričel tugovati, kako da ga srce boli in' kako se je v zanjko vpletel, da ne more več nazaj itd. Kaj in kako in koliko časa je moral %■ Južna čakati na denar, to pa ti Jaka lahko sam vprašaš. Toraj vidiš Jaka, čemu se hvaliti z ptujim blagom in se potem pred svetom osmešiti, ali je to krščanska resnica? Jaz vsaj mislim da ne. No, naj le poja Škerjanec, vsaj kedor rad poja, se gotovo tudi enkrat izpoja. In izvedel sem tudi, da zmeraj raz lečo mesto da bi božjo besedo oznanoval, pa ljudi psuje in hujska. Kar je zavednih mož, isti pravijo, da s tem kaže svojo omiko. Prav imajo! Ko sem se domov vračal, bi bil kmalu padel v jamo, ki je z apnom napolnjena ter pripravljena za »Stavbinsko društvo«-Kje je cestni odbor, da dovoljuje tik ceste jamo za apno in še brez ograje? Mar nima občinski odbor nič pri tem govoriti g. župan? Toraj oprostite gospod urednik, ker Vas nadlegujem s tem pismom, pa vsaj vem, da ste tudi Vi radovedni, da kaj izveste, kako se kaj ima še zagorski gospod in tudi zagorski dopisnik mi bode že oprostil, ker se mešam v njihove razmere in njemu delo jemljem. Ali vest mi ne dela miru in pa tista hvala v »Slovencu«, da je vse »plačano« s »pufom«-Vas pozdravljam! Lipe Zabukov, nazadnjaški mežnar in klerikalni agitator.
Domače in razne novice.
»Gospodarska zveza« je dobila pred kratkim od vlade 3000 gld. podpore. Zgodilo, se je to skrivaj in šele »Slov. Narod« je to razkril. Ta vladna podpora je obudila splošno razburjenost. V tem, ko se je z vlado pretepati za vsak groš, ki ga da za splošnokoristne naprave, je v tem slučaju takorekoč pri oknu vrgla 3000 gld. Ta podpora je škandal, ker vlada sama obsoja tako organizacijo, kakršno je ustvarila »Gospodarska zveza«. Škandal pa je posebno, da so klerikalni poslanci to podporo zahrbtno izberačili, da so beračili za svojo strankarsko korist in za osebno korist nekaterih ljudi, v tem, ko za svoje volilce niso ničesar storili. Očitalo se jim je, da so se dali s to podporo podkupiti in to očitanje jo žalibog zasluženo.
Bera. Cerkev je strašno draga. Noben davek no tare ljudstvo tako, kakor razne dajatve za cerkvene namene. Posebno huda jo bora. Že stoletja se poganjajo ljudstva zato, da se odpravi. Duhovniki se temu seveda upirajo, ker jim neso bera na tisoče in tisoče več, kakor jim gre. Kranjski deželni zbor je že pred 20 leti sklenil zakon, da se odpravi bera, že 18 let je tega, kar je cesar to postavo potrdil in je [pravilno razglašena, pa vzlic temu še vedno ni izvedena. Klerikalci branijo svojo malho, kakor jastreb svojo mladiče, a čas je, da se temu naredi konec in da so ljudstvo osvobodi bere.
Drago bogoslužje. Odličen slovenski rodoljub nam piše: V Ricmanjih pri Trstu» kjer je lansko leto kanonik Kalan ve5 dnij »misijonaril« in krščanski socializem
na drobno prodajal, vladajo v cerkvenih zadevah prav škandalozne razmere, katere provzroČajo katoliški duhovniki pri dekani Dolinski. Pet vasij: Ricmanje, Bolju-nec, Klanec, Boršt in Podgorje plača 2 Dolinskima duhovnikoma za 45 maš tekom leta nič manj kot 2000 kron »cerkvenega harača«, a poleg tega morajo te 'vasi še svojega duhovnika in cerkev Vzdrževati. Važno je omeniti, da je že <sesar Jožef ustanovil in tržaški ordinarijat priznal samostalno župnijo v Ricmanjih, ^i je pa do danes ostala le na papirju pa ne menda radi cesarja Jožefa? — ker so znali Dolinski župniki njeno oži-"votvorjenje preprečavati,*ker jim je glasovita Ricmanjska romarska cerkev bogati pien donašala. V zadnjem času se jo ljudstvo vzdramilo iz te duhovniške »pravičnosti«, in ker ni našlo niti pri vladi, niti pri škofijstvu poslušnih ušes, začelo je posnemati Podrago, in v kratkem utegnemo izvedeti iz Dolinske de-kanije, ki je baje z Ricmanjskim cerkvenim premoženjem »čudno« gospodarila, Zanimivih vesti, ki pa ne bodo »krščanskim socialistom« nič kaj po volji.
Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev državnega in deželnega poslanca Josipa Kušarja, predsednikom trgovske *n obrtne zbornice kranjske ter izvolitev deželnega poslanca Antona Kleina njegovim namestnikom.
<astno občanstvo je občinski odbor "v Podkraju v seji dne 11. februvarja pobelil drž. poslancu g. dr. Ferjančiču v Priznanje zaslug, katere si je pridobil za to občino.
Slovensko gledališče v Ljubljani jo dne 13. februvarja slovesno praznovalo tisočo predstavo, katero je priredilo ta Večer. Z veseljem in s ponosom smemo Slovenci reči, da smo iz revnih začetkov *u vzlic silnim oviram vstvarili gledališče, ki je danes pravo svetišče umetnosti. Naj bi tako napredovalo in se razvijalo kakor doslej tudi v prihodnje.
»Narodni gospodar« so imenuje list, ki ga je začela izdajati klerikalna stranka, da bi ščuvala proti kmetijski družbi. Ta »Narodni gospodar« hoče kmeta učiti, pa 8an\ še toliko ne razume, kakor vsak pastirček. Ljudje, ki so se potrudili, da so ta plitvi list prebrali, se mu kar ne mo-*ejo nasmejati. To je modrost, da se Bog Usmili. Ni čuda, da nihče lista sprejemati noče.
Mauring zopet obsojen. Okrajno glavarstvo je kaplana dr. Mauringa na zaradi njegovih konsumnih manipu-lacij obsodilo na globo 100 K. Koliko °bsodb je tega možička že zadelo, a vso JlC ne pomaga.  Mauring je nepoboljšljiv, njemu za nekaj goldinarjev! Nedavno so je v  neki  ljubljanski gostilni hvalil, da ima 50.000 gld. denarja in da uldi0 duhovniški ovratnik vsak čas proč Vr^o, zlasti ker so mu njegovi kmetje ^Podpisali 40.000 gld.« Mi se Mauringovi . °gatiji nič ne čudimo.   Kdor ima tako iXvrsten recept za fabrikacijo vina kakor °n —- voda, špirit  in »zuckorcouleur«, k°kpo pomešano je najboljša pijača za mete, tako je Mauring poučeval nekega 4r*anca — tisti mora obogatoti, tudi če bogati stric ni nič zapustil.
steber nrav-sedel na obtožni oljskega okrožnega sodišča žup-ltl *v. Cagron iz Špitaliča. Za priče
^    Duhovščina je glaven
*,      Dne 7. t. m. je sede
je prišlo mnogo mladih dečkov, katere je ta »glavni Bteber nravnosti« — kuriral. Že več mesecev je bila cela špitališka župnija razburjena, kajti zvedelo se je, da uganja župnik že več let reči, kakršnih še najbrž ni poznala Sodoma in Gomora. Za ženske ta »steber nravnosti« ni maral, pač pa je obračal svojo ljubezen nedolžnim dečkom. Cela vrsta žrtev njegove narobe-ljubezni je pričala grozovito proti tej grdobi v talarju. Dasi je bila preiskava še pred meseci dokončana ter je bilo župniku prepovedano poučevati v šoli, daroval jo s svojimi oskrunjenimi rokami najsvetejšo daritev ter pridigoval — kakor so pripovedovali kmetje — »da so se vsi hudiči kar tako kresali«. Med odrašenimi, posebno pa še med mladino celega okraja je strašno pohujšanje. Sodišče je obsodilo »glaven steber nravnosti« v — šestmesečno ječo. Kdo pa odvzame pohujšanje, ki ga je provzročil v cerkvi in šoli?
Izpred celjskega porotnega sodišča. Dne 13. t. m. se je v Celju vršila obravnava proti učitelju Gostinčarju, ki se je za časa celjske češko-slovenske slav-nosti proti nemškim napadalcem branil z revolverjem in jednega tistih pijanih pre-tepačev nekoliko poškodoval. Obsojen je bil na mesec dni zapora in na plačilo 1900 kron. Dne 14, t. m. je bil urednik »Domovine«, Ante Beg, obsojen na tri tedne zapora, ker je iz »Slov. Naroda« ponatisnil neki članek o celjski bolnici. Značilno je, da prizadeti celjski zdravniki so se pač upali tožiti »Domovino«, ki je v dobri veri ponatisnila dotični članek, da se pa niso upali tožiti »Slov. Naroda«.
Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani uspeva jako dobro. Opozarjamo nanje vse tiste, ki iščejo službe, kakor tiste, ki iščejo poslov.
Žalovanje horjulskih svedercev. Svoj čas je dr. Šusteršič pisal svedrcem v Idrijo, ki so hoteli na vsak način napraviti gostilno, naj se obrnejo na ministrstvo, češ, da jim to že ustreže. Od tedaj so tudi horjulski svedrci upali, da dobe že vender zaželjeno gostilniško koncesijo. In ker je društvo le ni moglo dobiti, domenili so so z nekim Čeponom, da jo ta zanje prosil. Svedrški občinski odbor ga je seveda toplo priporočal in svedrci so že delali račune, kako izvrstne kupčije bodo delali s petjotom, kadar se odpre konsumska oštarija. Toda usoda jim ni bila mila. Kakor čujemo čeponova, prošnja jo odbita. Odbilo jo je glavarstvo, odbila dež. vlada, in naposled jo je odbilo tudi ministrstvo. Vsled tega je med horjulskimi svedrci zavladala velika žalost, posebno ker so bili zmage tako gotovi, da so že dlje časa popivali na medvedovo kožo.
Izjemno stanje v Preski. Župnik v Preski je prepovedal vsako godbo in vsak ples. Županstvo vsled tega res ne dovoli več ne godbe, ne plesa, a če si kdo iz-posluje od glavarstva dovoljenje, mu ga županstvo tako pozno dostavi, da ne more več poskrbeti, kar treba za tako priliko. Tako imajo v Preski prav izjemno stanje. Še svatbe se ne morejo več vršiti po stari navadi. V letošnjem predpustu so bile v fari že tri poroke, a vselej je župnik stavil pogoj, da ne sme biti godbe. Jednemu teh treh ženinov ni prav zaupal. Mladi mož menda ni posebno pokorne narave in zato je župnik zahteval od njega 15 gld. »are«, da na njegovi svatbi ne bo
godbe. Dobil je 15 gld. in jih tudi pošteno vrnil, ker na dotični svatbi ni bilo godbe, brez godbe se pa seveda ne more plesati. Nagibe tej prepovedi je župnik v cerkvi razodel, rekši, da najprej se pri plesanju fant in dekle razgrejeta, potem pa fant dekleta ven pokliče — Čez toliko in toliko mesecev se pa vidi, kaj se je zunaj godilo. Seveda je župnik na Preski to vse bolje razložil, nekako tako, kakor kak do-služen vojak. Ljudje so se mu seveda na glas smejali.
Uspeh misijona. Nedavno tega so imeli v Dolenji vasi pri Ribnici nekak misijon kali. Škot je sam prišel tja in posebno odlikoval svedrce. To je izpodbudilo kaplana, da je na leci pljuval na liberalne trgovce in proti njim ščuval. Uspeh ni izostal. Naščuvani fantje so napadli sina uglednega trgovca in ga nevarno poškodovali. Nekemu pretepaču pa so obljubili 5 gld. ako pobije učitelja. Storilci pridejo pred sodišče.
Blaž Ravnik pomiloščen. V soboto zvečer se je naznanilo na smrt obsojenemu morilcu Žvana Blažu Ravniku, da je pomiloščen, in da je obsodba spremenjena v dosmrtno ječo. 9. oktobra vsakega leta se mu poostri kazen s temnico, postom in trdim ležiščem. Pomiloščen je bil Ravnik že 3. t. m., to je na dan svojega godu, a obveščen je bil šele mi-nolo soboto. Ravnik je bil jako žalosten in potrt, ko je izvedel svojo usodo. Rekel je, da je upal, da dobi le 20 let. — V četrtek v noči jo Ravnik izžagal križ v oknu njegove celice in je pobegnil na streho. Nekateri ponočnjaki so ga videli s ceste in opozorili stražo. Našli so Ravnika še na strehi in ga seveda takoj vkovali v železje. Te dni ga odpeljejo v Gradiško.
Občinske volitve v Zagorju za Savo se bodo vršile 22. t. m. Rotimo vso napredne svobodnomisleče može, naj se ne dajo vjeti v farške zanjke, ampak naj stopijo kakor jeden mož na volišče ter volijo samo poštene narodnjake in ne kilavih klerikalnih hinavcev.
Dolenjske železnice. Postaja Straža se bo s 1. majem imenovala »Straža-Toplice.«
Umrli so v Borovnici lesni trgovec Dragotin Žitnik, v Ljubljani pa trgovec z usnjem Fran Seunig in prost ter bivši šolski nadzornik dr. Jarc.
Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je za vodnjak v GabrČah v posto-jinskem okraju dovolilo podpore 2200 kron.
Električno razsvetljavo dobe morda še letos v Novem mestu. Napraviti jo misli znani narodnjak g. Fr. Seidl.
Srečolov je ministrstvo dovolilo gasilnemu društvu v Breznici.
Nesreča na dolenjski železnici. Te dni je skočil v Ljubljani stroj tovornega vlaka s tira. Dva voza sta se razbila, ponesrečil pa ni nihče.
Napad na orožnika. Na svečnico je nekaj Hrvatov kradlo v Gorjancih les po kmetskih gozdih. Orožnik Ivan Košak je jednega teh tatov, ki ga je že dlje časa zasledoval, prijel in ga hotel odpeljati v zapor. Ta je pa na potu orožnika napadel, ga smrtnonevarno pobil, da je obležal brez zavesti, in potem pobegnil.
Ustrelil se je v Ljubljani trgovski pomočnik G. Kavčič. Vzrok samomora je ta, da je bila Kavčiču odpovedana služba, katero je zanemarjal, odkar so je udal pijači.
Poskusen samomor. Neki ljubljanski sedmošolec je dobil konec prvega polletja slabo spričevalo. To ga je tako razjezilo, da se je poskusil usmrtiti. Izvršil je dejanje samo na pol, ker so ga še prej zasačili.
V Ameriko se je od zadnjih praznikov samo čez Ljubljano odpeljalo nad 500 ljudij. V tem času je bilo zasačenih tudi jako mnogo fantov, ki še niso služili pri vojakih, pa so se vendar hoteli izseliti. Vsi ti so bili sodnijsko kaznovani in imajo vsled tega veliko škodo.
Zabodel je na nekem ženitovanju v Lešah v radovljiškem okraju Anton Zupan svojega prijatelja Frana Pahorja.
Izvoz prašičev iz novomeškega okraja je vlada zopet prepovedala. Zakaj, tega ne ve nibče povedati.
Samomor na ulici. V Trstu si je te dni 26 let stari mizarski pomočnik Ivan Kavčič na ulici prerezal žile. Umrl je vsled izkrvavenja.
Poštni parnik »Kensington« Red Star Linije v Antverpah je dospel, kakor se nam brzojavno poroča, dne 6. februvarja nepoškodovan v Ne\v-York.
Starka morilka V občini Szent Istvan v peštanskem komitatu je umorila 70 let stara žena Szkranicz svojega 801et-nega moža z lopato. Že delj časa je s starčkom slabo ravnala, predzadnji četrtek pa mu ni hotela dati kosila, zaradi česar sta se začela kregati; posledica tega je bila, da je žena prijela lopato ter udarila ž njo svojega moža, tako da je mrtev obležal.
Realec z revolverjem. V Spletu je neki realec IV. letnika, ki je dobil v nravnosti slab red, napadel z revolverjem v konferenčni sobi profesorja Nardellija ter ga zadel v lice. Profesor Cindro, ki jo bil slučajno tudi prisoten, je zgrabil dečka ter mu po hudem boju izvil revolver iz roke.
Dva roparska morilca obglavljena.
V Lyonu so 10. t. m. obglavili dva fanta, j Nongierja in Gaumeta, ker sta umorila in oropala neko staro ženo. Gaumet je dejal i par dni pred svojo smrtjo jočarju, ki ga ! je vprašal, kako mu gre:  »Dobro, toda zdi se mi, da mi glava ne stoji več trdno.« Nongier pa si je preganjal čas v ječi s tom, da jo sestavljal besednjaček s termini tatinsko govorice. Ko so ga peljali na mo-rišče, jo dejal:   »Vesel sem,  da morem umreti«. Gaumet pa jo rekel: »Svoje telo zapuščam vedi. Tako sem vsaj za nekaj dober«. Njegovo telo so res prenesli v anatomičen laboratorij, Nongierja pa so pokopali.
Prijatelj Burov. Na reki jo policija prijela 15letnega dečka Deziderja rfag<5 iz Budimpešte, ki jo bil utekel svojim starišem in se hotel odpeljati v Transval, da pomaga Burom proti Angležem. Njegova krvoločna želja so mu ni izpolnila. Policija ga je poslala v PoŠto. Ce je očo tako bojevit kakor sin, se bo malemu De* ziderju doma tako zgodilo, kakor Angležem ob Tugeli.
Vpeljava mIuiIim* kave, ki se jo pričela približno pred desetimi leti in jo dandanes razširjena že povsem omikanem svetu, kaže vedno bolj splošno svoje dobrodelne posledice za zdravje in narodno gospodarstvo. Nemogoče bi bilo pre-računiti, koliko denarja se prihrani in kako zelo pospešuje zdravje in moč ta zdrava, domača ka-vina pijača, katero je sploSno uvedla Se-le Kathrei-nerjeva tvrdka. Gotovo pride kmalu čas, ko se bode Kathreiner-Kneippova sladna kava udomačila v vsaki družini, in sicer ali kot primes k bobovi kavi, ali pa tudi sama in nenameSana, kjer bi se bobova kava zdravniško prepovedala. Blag-rovati moramo vsako gospodinjo, ki je vpeljala ali ki vpeljuje in pospeSuje to važno in zdravilno izboljšanje nase vsakdanje vdomačene pijače.
Loterijske srečke.
Gradeo, 3. februvarja. 19, 39, 11, 23, 66.
Lino, 10. februvarja. 24, 32, 37, 2, 58.
Brno, 7. februvarja. 14, 61, 57, 37, 44.
Dunaj, 3. februvarja. 87, 14, 8, 76, 74.
Trst, 10. februvarja. 47, 25, 26, 45, 86.
Praga, 14. februvarja. 3, 2, 44, 29, 27.
Vožnje karte in tovorni listi v
Tržne cene v Ljubljani
10. februvarija 1900.
	i K\ v		K	•
Pšenica, 100 kg	18:40	Špeh povojen, kgr. . Surovo naaslo,  „ . .	i 1 40'	
Rež,        „ .	16 —		190	
Ječmen, „	54-	Jajce, jedno ....		6
Oves,       „ .	1240	Mleko, liter ....		16
• Ajda,       „ .	,16.40	Goveje     meso kgr.	1 28	
Proso, „	!i20|—	Telečje        „ „	120	
| Koruza, „	llj60	Svinjsko      „ „	: 120	
i Krompir,	B.	Koštrunovo ,, „	—	72
Leča,      lit. .	- 24	Piščanec .....	130	
Grah, „	-20	Golob......	1—	40
Fižol        „ .	-116	Seno,  100 kilo   . .	4	20
Maslo,    kgr. .	2 -	Slama, „    ,, .   . .	—	—
Mast,       „ .	1J40	Drva trda, klftr. . .	7	—
Špehsvež,,, .	!! i|20	„ mehka,   „   . .	5	
Velekoristna knjižica
ili, u ili M
spisal zdravnik-specijalist sls-. Anion HP^eg-sa^naUc.
Dobiva se pri Janku Lebanu, nad učitelj u na Trebelnem pri Mokronogu. — Iztisek stane s poštnino vred le 56 vin.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
[py Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "J^l
AMERIKO.
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesionirana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje radovoljno
Red Stas* I^znie
Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani. V Gorenji Planini pri Rakeku
oddati je za gostilno, mesnico in proda-jalnico zelo pripravna
1 ^§1IE3L
s 5 sobami, kletmi, živinskim hlevom itd., z zelenjadnim in velikim sadnim vrtom
takoj v najem. "SI
Več se poizve pri J. Božič-u v Po-dragi, p. Št. Vid nad Vipavo.
ko si doma lahko denarja zasluži,
kdor zna pisati in brati in mu jo resna volja truditi so. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „Ne.v Ameriko" poste rostanto v Ljubljano.
Ste v. 297.
,7fv 7r<. /fv 7vK 7tv /f\ /   TtK 71\ *K Jtv, 7fv     7^ fr^.     /W. /WisW, 7^.sWk',
*
* 8 * *
^       in plačuje vrh tega rentni davek sama.
a&    &t    \y rrj ,
7¥v 7j\ ?f\ ?W. sW 7?\ >K W, * " * sW, 7*. Tf^. *7K7K7K**m^**7^*** * * 7^. ™ '
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje hranilne vloge po O
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne" v Ljubljani-