\? znamenju miru.

Povest.

SPISAL

JATCKO BRflCIUfl.

GORICA.

Tiskala .Narodna Tiskarna'.
1905 .

2sJSlJ£lJ£L&_

WWWW r W~WW^WK

I.

Skoro 150 let je že preteklo od onega čas?.
Nikogar izmed takrat živečih tii več med nami, vsi
so šli že v večnost, od koder ni vrnitve.

Bilo je že pod zimo, megla je pokrivala staro¬
davno glavo našega Cavnja. Hladen veter je pihal z
gora po dolini in zadnji gorski vrhovi so bili že
belkasti od ivja in srena. Sobice je lezlo proti zatonu
in zvrha Gore se je videlo kot žareča kroglja, ki je
lezla počasi doli v morsko vodovje, ki se razprostira
tam onstran Krasa.

Po stezi, ki vodi preko skalovite Rebri, je stopal
mož srednjih let v duhovski obleki. Lice mu je bilo
razgreto in videlo se je, da ni vajen takih potij. Ozrl
se je proti vrhu, potem zopet zavil po stezi preko
pečine, ki je molela divje nad pot ter grozila vsa¬
kogar podreti. Tu pa tam je odletel kak kamenček
in letel doli po osipu ; zajec, ki je tičal tam v grmu,
se je splašil in skakaje odnesel pete za greben na
varno.

— Nič se ne boj, nič, dejal je duhovnik sam
se sabo. Ne nosim ti smrti, mir je to, kar nesem v
ta kraj, mir, kakor so ga oznanovali angeli na višavah.

1*

4

Zadaj za gospodom je stopal petnajstletni deček
in nesel na, hrbtu čutarico vina.

— Franček, dejal je gospod, ali ti je težko?

— O ne stric, lahko nesem, saj ni dosti.

In stopala sla dalje proti vrhu ...

Gospod — ime mu je bilo Anton Lokar — je
bil novi dušni pastir na Gori, kjer že tri leta ni bilo
duhovna. Deček je bil njegov nečak, sin pokojne
sestre; očeta ne matere ni imel več, stric se je
usmilil sirote in ga vzel k sebi.

Tiho sta stopala naša dva znanca!

Deček si je mislil svoje stvari, gospod Anton
je tudi imel polno glavo skrbij, kaj in kako bo na
novem mestu,

— Vi in nobeden drugi ni za tam, tako mu je
dejal škof, ko ga je odločil za to mesto. Vi poznate
ljudi na deželi, Vi razumete, kako je treba ravnati ž
njimi. To ljudstvo gori je dobro, zlato srce ima pod
trdo skorjo. Ne bojte se te skorje, srce naj Vam bode
več kot vse drugo. Nesite mir tem ljudem, nesite jim
nauk Kristusov, ki pravi : Ljubite se med seboj !

Tako mu je dejal škof — in tako hoče tudi
delati, po tem se hoče ravnati. Tri leta ti ljudje že
niso slišali besede božje, tri leta gospodari tam gori
le kruta roka grofovskega oskrbnika, ki je, kakor se
sliši, nemškega rodu in menda celo luteranec. A
sedaj bode drugače, ta rod tu gori mora zopet začeli
krščansko življenje, ti ljudje morajo zopet priti do
svojih pravic, do tega, kar jim tiče po človeških in
božjih postavah.

— Stric, dejal je deček, zakaj pa neseva vino?
Ali tam gori ne raste trta ?

5

— Ne, dečko, tu gori ni trte, niti za sv. maše
ni vina, zato ga neseva se sabo.

Počasi sta prišla do vrha.

Po dolini pod njima je že bilo mračno, hladen
veter je vlekel doli od Golakov. Oba sta se vstavila
na robu in se ozrla doli.

Dolina — ta krasna vipavska dolina — je ležala
razprostrta pred njima. Vasi in hiše so se še dobro
razločevale, tudi bela cesta se je še videla tam doli.
Slišalo se je tu pa tam vriskanje pastirjev, včasi
tudi šumenje voda — Lokavščka in Hublja — ki se
penita tam doli.

In sredi tam je bilo visoko zidovje — mesto
Križ. Tam so bili uradi, tam so stanovali grofi, ki so
gospodovali daleč tam okoli. Druge vasice tam okoli
so bile takrat brez pomena, Križ — mesto Križ je
bila vipavska metropola.

Oko gospoda Antona je gledalo mirno doli to
krasno sliko, in ko je zazvonilo tam daleč Ave Marija,
se je mož odkril in tiha molitev je privrela iz srca...

Prekrižal se je zopet in pokril.

— Sedaj si tu, dejal je sam se sabo — oddaljen
si tu od ljudi, od sveta — tvoj svet bode sedaj tu,
tu bodeš živel, tu morda te zagrebejo v to gorsko
zemljico...

Otresel se je hitro zadnje misli, lice njegovo je
dobilo zopet oni odločni, možati izraz, ki je bil za
hip izginil z duhovnikovega obraza.

— Pojdiva, sedaj bova kmalu tam ; zdi se mi,
da cerkvica ni več daleč.

6

Stopala sta dalje med košatimi bukvami, ki so
dandanes že izginile od tam, le pot je še vedno
tako skalovita in nerodna kot je bila takrat.

Temno je že bilo in Franček se je stisnil bliže
k stricu ; strah ga je bilo skoro teh velikih dreves, ki
so tako košato stala ob potu.

Prišla sta na piano, tam konec ravani je stala
cerkvica, bolj podobna mali kapelici ; ob cerkvici
je bila še jedna mala hišica, to je bil novi dom
gospoda Antona.

Že sta bila blizu tam, kar je deček naenkrat
potegnil strica za suknjo.

— Stric, glejte tam, volk leti čez travnik.

— Glej ga, glej, dejal je stric, zakričal je za
bežečim volkom, ki je kmalu izginil v goščavi

Pred hišico sta se vstavila, vrata so bila zaprta.

Pogledala sta okoli sebe, a v tem hipu je pri¬
letela postarna ženica okoli vogla z velikim ključem
v roki.

— Dobr večer jim Buh dej, gasput, pozdravila
je gospoda. Njega nej doma zdej, jest sin jih vidi a
jen srn vadle dela, de grejo ta novi gasput, zatu sin
prnesla ključ. Tako je ščebetala ženica, žena prej¬
šnjega cerkovnika, ki je še sedaj hranil ključe.

Odprla je vrata — naša dva popotnika sla
vstopila v zaduhlo sobo...

— Buh bodi zahvalen, de so li gasput spel to;
zdej bo že spet vse dobru. Buh jen sveta Marija ...

Ženica je tiho šepetala zahvalno molitev...

_ 7 -

II.

Ob istem času sta sedela pred kovačnico Sede¬
jevega Jernejčka dva možaka. Jeden je bil že postaren,
in sivi lasje so mu viseli po vratu doli do suknene
domače suknje, Telovnik je imel zapet do podvrata
in cela vrsta srebrnih gumbov se mu je bliščala na
prsih. Hlače so bile irhaste, do kolen, in vsa postava
je tičala v visokih nagubanih škornjih. To je bil
kmet Luknjičar, sosed Sedejev. Posestvo njegovo je
ležalo malo nižje pod Sedejevo hišo, ki je bila ne¬
koliko bolj v bregu med smrekami in debelimi
bukvami.

Drugi je bil kovač, Sedejev Jernejček. Bil je
golorok in črn usnjat predpasnik mu je obdajal
prednjo stran života. Kadil je iz male pipice in sedel
nasproti Luknjičarju na debelem tnalu, oni pa na
stari brosnici.

— Veš, Jernejček, dejal je sosed, ki si je na¬
tlačil pipo iz njegovega mehurja, nekaj novega se je
danes zgodilo, kar se ti še sanja ne.

— Kaj pa neki ?

— Bil sem prej tam doli na vrhu, že veš, tam,
kjer sva te dni nastavila skopce za volke in lisice.
Pa gledal sem, ali se je kaj vlovilo, a sam šentak
vedi, kako je to, skopec je že zletel skupaj — a
vlovilo se ni nič. Pa gledam potem tja doli po
dolini in po Rebri — pa glej, kaj vidim ? Kaj deš,
Jernejček?

— 1 stric, le povejte naprej!

— Vidiš, gledam tako in gledam, kar opazim,
da gresta gori po stezi dva človeka. Jeden je imel

8

tako dolgo črno suknjo, kot pokojni gospod, ki je
pred tremi leti umrl. Vidiš, jaz mislim, da se nas je
Bog zopet usmilil in nam poslal spet paslirja.

Kovač je poslušal napeto, lice mu je bilo
videti veselo.

— Kaj, vi ste videli gospoda, vi stric?

— Šentak, prav videl ga nisem, a jaz mislim,
da ni mogoče drugače.

— Veste, stric, če je res, potem se bo še kaj
obrnilo na bolje tu pri nas. Sedaj tako ni več mogoče
shajati. Oskrbnik in njegovi hlapci, to so uprav sa¬
mega črnega pomočniki, Bog mi greh odpusti. Prej
se je še bal gospoda, prej ni delal tako z nami, a
sedaj ni nič varno pred njim in pred njegovimi hlapci.

— Prav praviš, Jernejče. Grof doli v Križu ve
ali ne ve, kdo nam bi to povedal? Morda ga tudi
doma ni — ta gospodari tu kakor ravno hoče. Ono
leto, ko so se bili šli trije pritožiti k grofu, je dejal
baje hlapec doli, da ga ni doma in pse je nagnal
proti njim. Kaj si hočeš potem?

— Bi že bilo, bi. No, sedaj če pride novi

gospod, sedaj bo drugače. Jaz upam, da bo tak kot
stari in bo krotil tega človeka, da nam ne bo delal
krivice.

— Jej, ljubček, tako je, Nemec je Nemec in ta
Berger je tudi Nemec in še brez vse vere menda,
kajti na vse svete praznike dirja okoli po gozdu za
zverino. Po zimi naj bi še lovil, a po leti. Ti sveta
Trojica, lani mi je vse žito potlačil s tisto drajno in
lepo tiho sem moral bili, da me ni dal še ošvrkati.

— Veste, stric, dejal je kovač, mi bi si lahko
sami pomagali. Trideset hiš je tu in možakarjev precej.

- 9  -

Zakaj bi se bali teh desetih hlapcev in Bergerja.
Sami smo tudi dosti krivi, spodili bi ga, čez vrh bi
ga nagnali, da bi več ne videl naše zemlje.

— Za sam šentak, ne gre tako, ne gre. Starček
je imel bolj mirno kri, vstrašil se je, ko je slišal, kaj
misli kovač in skušal ga je pomiriti. — Bo že Bog
dal, bo. Sedaj bo tako boljše, dejal je, sedaj ko
imamo spet pastirja med sabo.

Trden mrak se je že naredil, ko sta la dva kon¬
čala svoje razgovore.

No, pa lahko noč, lahko noč, dejal je siarček
ter se odpravil po stezi proti domu.

— Lahko noč tudi vam, odgovoril je kovač.

Zaprl je potem kovačnico, stopil v hišo in za¬
pahnil vrata. Prižgal je potem malo lojevo svečo in
se odpravil k počitku.

Že slečen stopil je k oknu, od koder se je vi¬
delo tja na hribček, kjer je bila grofovska pristava,
tri velike, trdo zidane hiše, obdane z debelim zidom.
V jedili je stanoval oskrbnik in hlapci, v drugi so
bili hlevi in tretja je bila shramba za žito.

Tam so imeli še luč, skozi grmovje je bilo videti
malo svetlikanje, a kovača to ni motilo, njegov pogled
je silil dalje čez liribec, tja do dolinice, kjer je stala
cerkvica.

Tam je bilo vse njegovo upanje, tolažil se je
sedaj s prihodom novega duhovna, češ, sedaj bodo
prišli lepši časi.

— Bog te sprejmi med nami, dejal je kovač
sam se sabo in stopil potem od okna. Ozrl se je še
po sobici, ali je vse v redu, poskušal še zapah na

10

vratih, potem pa vpihnil svečo in zlezel v nizko,
slamnato posteljo.

Prekrižal se je potem ter zmolil molitve, kakor
ga je naučila mati, ko je bil še majhen deček in je
hodil ž njo v cerkev oh nedeljah. Sedaj starke ni
bilo doma, pri hčeri je bila, ki je bila omožena tam
za hribom, in kovač je bil sedaj sam gospodar in
gospodinja. Bilo mn je trideset let in prav nič ni
pogrešal matere v kuhinji. Koval je in koval, proti
poludne pa si skuhal skledo žgancev, ki mu je ostala
navadno še za večerjo.

111 .

Nekako sredi vasice, ki je obsegala, kakor že
rečeno, kakih 30 hiš, je stala pristava. Grofi, ki so
stanovali v Sv. Križu ali tudi na drugih posestvih,
so imeli tam svojega oskrbnika, ki je bil skoro'neod¬
visen gospod. Bil je oddaljen od svojih gospodarjev
in ti so se sploh jako malo brigali za te gorske
kmete; da so dobili le gotovo mero desetine, pa je
bilo dobro. Sicer pa sta se tudi oskrbnik in grofov
pisar kaj rada razumela in desetina je šla pol oskrb¬
niku in pol pisarju.

Isti dan je bilo, ko smo videli gospoda Antona,
stopajočega gori po hribu. Nele Luknjičar, tudi
jedeu oskrbnikovih ljudij je to opazil in hitro je šel
poročat novico svojemu gospodu.

— Sam vrag, pihal je ta, še tega je bilo treba ...
Pa kje si ga videl? Morda se ti je le zdelo.

— Da, videl sem dobro. Tista črna flajda mu
je frfetala v vetru, to sem videl, in take obleke drugi

11

človek ne nosi. Jaz mislim, da je lakov le patron,
kot je bil oni. ..

Hlapec je umolknil, gospod Berger, tako se je
imenoval oskrbnik, je nagubančil čelo in oči so mu
sijale divje izpod kosmatili obrvij.

Po večerji se zberite vsi tu-le na dvorišču,
dejal je potem ter odšel v svoje stanovanje.

Hlapci so ostali na dvoru, šalili se in pretvarjali.

Dekla je prišla zajemat vode in vreteno je škri¬
palo tako nerodno in rezko, da je odmevalo po
dvorišču.

Ti Urša, vreteno je tako suho kot ti, dejal
je jeden hlapcev, drugi so se zasmejali in gledali na
deklo, ki se res ni mogla ponašati s posebno de-
belostjo.

— Molči, molči, ti grebljica nerodna, sebe glej,
saj nisi nič boljši. Zasmejala se je in pokazala dve
vrsti belih zob.

— Prav ti bodi, pusti dekle, da te ne objedo.

Hlapci so se smejali in krohotali po dvorišču,
gori v svoji kamrici pa je sedel oskrbnik Berger in
mislil težke misli.

— Sam hudič, dejal je, komaj sem se enega
rešil, že je drugi tu. Jaz ne vem, kje se jemlje ta
črna nesnaga, da je ne zmanjka. Sedaj sem si ravno
malo opomogel, nikdo me ne nadleguje, sam svoj
gospod sem — a tu ga vrag prinese tega črnca Pa
bo spet svojo godel, spet ropotal proti meni in me
tožil pri škofu. — — In škof in grof se razumeta. —
Že zadnjič mi je šla trda. Ljudi se ne bojim, čreda
je, a če pride iak le vmes in jih začne podpirati
proti meni, hm, tedaj smo končani... Prokleto, pa

12

dam se ne, ne, le naj pride, jaz mu pokažem, kedo
je Berger, jaz . . .

Stopil je po sobi gori in doli, potem šel ven
ki tam na koncu mostovža poklical sestro

— Mina 1

Vrata so se odprla, dekle krepkega, skoro vzra-
ščenega telesa je stopilo ven

— Kaj hočeš ?

— Pojdi in ukaži deklam, naj dado h apcem
piti. Pijo naj, da bodo veseli.

In odšel je zopet.

— Kaj neki ima nocoj, mislilo je dekle in šlo
doli v kuhinjo.

Mina je bila sestra oskrbnikova, po telesu in
duhu prava hči narave. Krepka in močna, nekoliko
nežnejša kot brat, a tudi v njej je kipela ista kri, ki
ni čutila za te ljudi, ampak je valovala proti njim. —

Spodaj na dvorišču je kmalu začelo veselo
petje in vriskanje.

Hej fantje, le pijmo ga, oskrbnik ima nekaj
na srcu, zato vam ga privošči. Juhej!

In kolovratil je po dvorišču, drug za njim.

Oba hlapca sta se potem prijela za rame in
začela prepevati od vinske trte in svatbe v Kani*
galilejski.

Hrušč je postajal vedno močnejši, brantač za
brantačem je prišel na dan in divja kri teh ljudij se
je bolj razgrela. Jeden je privlekel deklo za pas tja
k stari kameniti mizi in jo silil z vinom, drugi je
prižigal suho bakljo, kajti mrak je že postal trden in
gost, in svit, ki je odseval iz kuhinje na dvorišče, ni
več zadostoval.

13

Oskrbnik je z okna opazoval svoje ljudi, in ko
je videl, da so že dovolj dobre volje, je stopil doli
iti ed nje.

— Hej, fantje, le pijte, še ga dobimo. Desetino
bomo te dni pobirali in v zameno dobimo doli od
naših ljudij to sladko kapljo.

— Juhej, juhej !

— Fantje, poslušajte 1 Vi sle ljudje, moji dorna-
č.ni in na vas se zanesem. — Nov črnec je prišel
danes, kakor ste slišali, a tudi la nas ne bo uganjal,
mi ga bomo ugnali, mi.

Doli ž njim, doli ! Pijani nemški hlapci so
tulili od veselja, ko so slišali svojega gospoda.

— Le počasi, le mirno. Prenagliti se ne smemo,
sicer bi bilo morda slabši za nas.

Juhej, juhej 1

In obkolili so oskrbnika.

— Vsi kakor jeden morate biti trdni, niti jeden
ne sme manjkati. Prisezite mi to !

Oči so mu sevale kakor oglje, nikdo se ni upal
upirati temu pogledu.

— Vsi, vsi, kričali so hlapci, da je odmevalo
daleč tja po okolici.

Dvignili so tri, štiri goreče baklje in njihovi
obrazi so odsevali od smolnega plamena.

Dobro, dečki, dobro — oskrbnik je pohvalil
svoje ljudi in ukazal jim dati še pijače. —

Polnoč je že minula, baklje so pogorele, tu pa
tam po dvoru so ležali hlapci in smrčali kakor za
stavo.

Zunaj za plotom je lajal pes, luna je plavala
po jasnem obnebju ...

14

IV.

Lepo jutro je bilo drugi dan vstalo izza gora,
kakoršnih je le rnalo na jesen.

Solnce je prilezlo že na nebeški obok, pozlatilo
je sivo glavo starega Čavnja, potem so šli žarki nižje
in nižje in slednjič so se razsuli tudi nad hišami
naših gorjanov.

Kovač je takrat že nabival po železu, da so
iskre frčale na vse strani. Mudilo se mu je, šele
pred par dnevi je dobil toliko novih naročil, da ni
utegnil niti toliko narediti, kolikor so zahtevali od
njega.

— Presnelo, da bi ti ljudje vsaj prej prinesli,
dejal je sam se sabo in si obrisal pot z visokega
čela. — A vse zadnji dan, potem pa delaj in naredi
vsakemu hitro.

In koval je dalje, a naenkrat se je vstavil.

Kaj je bilo to ? Zvonec ? Da, čisto tak glas.

Sem od one strani, kjer je kapelica sv. Jožefa,
je prihajal.

— Maša, šinilo je Jernejčetu v glavo. In vrgel
je kladivo od sebe, odvezal je predpasnik in obleče
sivo domačo suknjo. Na glavo je nataknil polhovko
in zaklenivši duri je hitel proti cerkvici. — —

Gospod Anton je vstal tisto jutro zgodaj in
poskrbel vse potrebno za sv. daritev. Poklical je sta¬
rega cerkovnika in ta ga je peljal v cerkev, kjer je
bila v stranskem kotu stara omara.

— Tu notri so bukve in mašne srajce, dejal je
ta in odprl vrata.

15

Iz omare je zadišalo po trohnelosti, mala siva
miška je skočila čez pregrizeno mašno srajco.

— O ti golazen ti, še svetih reči ne pusti v miru,
hudoval se je cerkovnik, in tako dobro sem bil zaprl
pred tremi leti.

Gospod Anton se je nasmehnil, potegnil je
misale s police, a tudi ta ni bil dosti na boljšem,
tudi temu niso male glodalke prizanašale.

— Oh ježeš, ježeš, klical je cerkovnik, a gospod
Anton ga ni dosti poslušal, pripravil je vse potrebno
in poklical dečka, da bi mu stregel pri sv. maši.

Začela je sv. daritev, cerkovnik pa je zvonil in
zvonil. Vlačil je za vlažno vrv in molil očenaš za
očenašeni ...

Nikogar ni bilo v cerkvici, votlo je odmeval
mašnikov: „Pax vobiseum" od stene do stene.

Kovač je ta čas stopal od doma.

Bil je lepe, močne postave, visoke rasti, kakor
vsi Sedejevega rodu. Kostanjevi lasje so mu silili
izpod sivkaste polhovke in rjavkaste oči so gledale
ponosno tja v božji svet.

Šel je po strugi pod pristavo, ozrl se je parkrat
tja gori, kjer je videl le gnezdo sovražnikovo.

— Le čakajte, dosti ne bodete več drli naših
ljudij, mera vaših hudobij je menda polna.

Zavil je s planote v goščavo, a tu je naenkrat
stala pred njim oskrbnikova sestra Mina.

Na rami je nesla vdobljeno lisico, za njo je
stopal kosmat pes, ovčarske pasme.

Pogledala je kovača, nehote se ji je oko vsta¬
vilo na tej krepki moški postavi, ki je stala tako
nevstrašno pred njo.

16

— Kam greš, kovač.

Pogledala ga je nekako zaničljivo, kakor bi se
mu hotela rogati.

— Sicer ni treba, da bi ti odgovarjal, a ker že
vprašaš, ti povem : v cerkev grem.

— Kam, v cerkev? Ja, sedaj je spet prišel
takov črnosuknjar in zasmejala se je na glas, kakor
bi bilo to tako smešno.

— Nič črnosuknjar — naš duhovni pastir je, ki
nam nese pravi mir v vas, ki nam bode zaščitnik in
varuh.

— Ta? Mi smo vam varuhi, kovač ti, mi. Brat
moj, ta — —

— Ta ni nam nič. On nas stroji, kakor krznar
lisičje kože, pravice nam ne da.

Kaj? Ti se upaš, ti? Če jaz povem bratu,
še danes te da pretepsti.

Lice ji je bilo rdeče od jeze in sramote, da se
ji upa lakov človek kaj takega reči. Psa bi našču¬
vala nanj — in vendar je bila brez moči proti temu
človeku. Čutila je, da se mu mora vkloniii, a tega
ni hotela pokazati za ves svet.

— Kovač, pazi dejala je še, pazi, da te brat moj
ne zaloti, on bi te — —

— Nič bi ne, jaz nisem njegova živina. Oči
kovač ni rad obračal v stran, tudi Mini nasproti se
je pokazal ponosnega, samozavestnega.

Kakor jelka je stopal mimo nje, ona se tudi
ni ozrla več nanj, hitela je proti domu. A nekov ne¬
prijeten čut ji je glodal dušo : ta se je ne boji, ta
se ji postavi po robu. —

17

Kovač pa je hitel dalje, in prišel do kapelice.
Zvonček gori nad streho je še trepetal, zadnji rahli
zvoki so valovali po ozračju.

Vstopil je.

Pred bornim oltarjem je stal res mašnik, deček
mu je stregel. Povzdigovanje je že minulo, sveta
daritev je šla že proti koncu.

— Dotninus vobiscum, in mašnik se je obrnil
doli po kapelici. Lice se mu je razveselilo, oči so se
mu zasvetile, ko je videl, da je vsaj eden slišal glas
zvončeka, da je vsaj eden prišel k daritvi Gospoddvi.

Zadaj za vratini je klečal kovač, njegovo lice
je bilo srečno, oči njegove vesele.

— Svoj mir nam daj Gospod, je molila njegova
duša . . .

V.

Oskrbnik Berger je naznanil pobiranje desetine.

Ta posel je bil prijeten njemu in njegovim
hlapcem, a ni bil prijeten gorskim kmetom, ki so
hudo trpeli pod težo raznih davščin in oskrbnikove
samovolje.

Na vse zgodaj so odšli hlapci s pristave, noseč
s seboj vreče in koše, koje je nazaj moral nesti
kmet napolnjene z nabranim blagom.

Pri prvi hiši so začeli.

Kmet je prinesel vse, kar je šlo gospodu, kakor
je to zahtevala pravica in dolžnost, a oskrbnik ni bil
zadovoljen.

— Hej, ti, koliko si pa poskril, koliko si nam
utajil!

i

18

— Niti zrna ne, gospod oskrbnik, kakor je Bog
v nebesih, ki me lahko kaznuje.

— Kaj? Pa se še hoče postavljati! Marš, hlapci,
gori na kaščo, pa poberite, kar se gori dobi; jaz ga
naučim, kdo je njegov gospod.

— Za božjo voljo, prosim, prosim, tarnal je
kmetič, a nemška hlapčevska druhal je že ulomila v
hišo in pobasala, kar se je le dalo.

— Prav ti bodi, dejal je oskrbnik, pa bi dal,
kar nam gre; čemu pa tajiš žito?

— Gospod, vse kar

— Molč sedaj, pa oprtaj koš in nesi ga z nami.
Glej, hlapci že gredo s kašče.

In so res pridrvili nazaj, obloženi z vsem, kar
so mogli doseči,

Oko se je kmetiču zasolzilo, ko je videl, da bo
treba spet stradati in stiskati želodec, da spet ne bo
kaj pod /ob.

Oprtil je koš, nesel svoje žulje požeruhu v grlo.

Šli so dalje.

Od hiše do hiše se je razlegal jok povsod je
bil le strah, povsod le žalost. Nikdo se ni upal reci
nič, kajti vedeli so, da je potem še slabejši. In tako
je oskrbnik pobiral petkrat več kot desetino od vsega,
hlapci so pa pokradli sploh kolikor so mogli.

Tam na koncu vasi je bila hišica stare Frke.
Bila je udova brez otrok in že dokaj priletna.

Tudi tja je prišla druhal, in babnica je v Strahu
dala več kot desetino.

— Še, tu ni zadosti, kaj nas hočeš slepariti!

— Križ božji, zajavkala je starica, vse sem dala,
kolikor je določeno in še več —

19

— Molči, tu nimaš govoriti!

— O Bog-

— Nič Bog, žita in drugega prinesi. Tu še
manjka dosti.

Odšla je tresočih korakov in prinesla še nekaj,
drugo so si hlapci vzeli sami.

— Bog te bo kaznoval, ti grdoba ti, požrešna,
a še ni dobro tega izgovorila, ko jo je že hlapec
lopnil po zobeh, da je skoro omahnila.

Drugi so se zasmejali, trije, štirje kmetje pa, ki

so nosili vreče za njimi, so gledali srepo pred se, in

pesti so se jim stiskale, kakor bi hoteli vsak hip
planiti na te ljudi, na le pijavke, ki jim sesajo kri iz
života, ki jih molzejo kakor živino.

Pobiranje je bilo končano, oskrbnik je odšel

naprej na pristavo in naročil hlapcem, kaj in kako.

Ti so potem segnali še nekaj kmetov skupaj in
začeli blago spravljati v razne posode in vreče. Jed-
naka žita so sesuli skupaj, mesnino stlačili v koše,
in kokoši in piščance povezali, pa v košarice ž njimi.

Kmetje, ki so morali to opravljati, so pač gle¬
dali kaj grdo in se jezili in logotili na oskrbnika in
grofa, ki ne ve, kaj se tu dela, ki pa morda ni bil
nič boljši kot njegov oskrbnik, ker sicer bi se bil za
svoje ljudi, četudi jako odstranjene, vendar malo
pobrigal.

So bili pac časi, kakorsnih Bog ne daj več nazaj,
četudi so naši v nekaterih ozirih morda ravno tako
slabi kot oni.

Kmetje so nesli vreče proti pristavi, hlapci so
šli za njimi in se norčevali iz njih v svojem mešanem

a*

20

jeziku. Pol so govorili še svoj nemški dijalekt, pol
pa že slovensko.

Po poti grede so srečali gospoda Antona.

Stopal je po slezi in si ogledoval kraje in hiše,
ki so stale tu pa tam po bregu, ogledoval si je ko-
ščeke polja in še velike šume gozda, koje so danes
že izsekane, kojili danes ni več na Gori.

— Hej, farmau, kaj pa ti laziš tu-le kot lisica,
zaklical mu je eden hlapcev.

— Točo dela, dejal je drugi.

— Ne norčujte se ljudje, morda pride čas, ko
se vam ne bo ljubilo.

-- Kaj pravi? Nam se ne bo ljubilo?

— Ti, Sep, dejal je jeden hlapcev drugemu, ta
misli tu-le, da nas bo komandiral. Tristo biričev, še
tega nam manjka!

Ta nam gospodaril? Nikoli! Tu smo mi
gospodarji, da veš, človeček, pa naš gospod oskrbnik.
Ti nisi nič, tu nimaš nič kaj iskati, Že danes lahko
zvežeš tvoja šila in kopita, pa pojdi.

Gospod Anton je šel molče dalje, kmetje so
nesli vreče z žitom in hlapci so se surovo smejali
za svečenikom.

VI.

Več dni je že preteklo, kar je bil gospod Anton
na Gori,

Večinoma se je pečal s popravljanjem cerkvice,
ki je bila v jako slabem stanju. Vrata skoro popol¬
noma strta, okna razbita, svete podobe nikjer nobene

21

cele. Streha ni bila dosti vredna, in voda je ob dežju
curljala na večih krajih skozi osut in razdrapan obok.

— Franček, le potrudiva se, dejal je gospod, da
bo kmalu lepše. Sedaj skoro ni, da bi sain Bog sta¬
noval tu notri. Vidiš, tu je pač tako kot v Betlehemu,
tu ni svetega blišča in krasote, tu je le priprostost,
le siromaštvo.

— Stric, pa miši je vse polno, kjer je kaj obleke.

— Le pusti jih le, dečko. Bodo že šle — one
niso, ki mi delajo preglavico — — —

In tako sta popravljala okna in čistila oltarno
mizo. Dvoje svečnikov je bilo tu, a oba zamazana,
da se ni več poznalo, iz kake kovine sta kovana.

— Bo že, bo že počasi. Saj Bog nam ne zameri,
saj vidi našo dobro voljo — — —

Ko je bilo v kapelici vse malo očedeno in ure¬
jeno, sta užgala tudi svetilko, ki je visela na stari,
vlažni vrvi od stropa doli v sredo cerkvice.

Tudi hišico sta morala popravljati.

Vse zapuščeno, vse zaduhlo. Nikjer ni bilo
suhega prostora, a gospod Anton se ni pritoževal, s
krščansko potrpežljivostjo je čistil svoje bivališče,
pri čemur sta mu pomagala Franček in cerkovnik.

— Stric, ali zima bo, dejal je deček, okna je
treba dobro zabiti in zamašiti luknjice, kajti drugače
bo snežilo v sobo in kuhinjo.

— Bova že, bova — —

In dečko je nabral v obližju mahu, kojega so
potem poteknili po luknjicah in tako zamašili uhode
neprijetnemu gorskemu gostu, ki še sedaj rad sili
skozi vsako špranjo pod streho.

22

Cerkovnik je potem privlekel neknj hlodov in
naklal drvi, koje je potem zložil v taso pred hišico.

Kuhal si je gospod Anton sam, kuharice ni imel,
in tako si je pomagal kakor je vedel in znal. Seveda
se jedi na njegovi mizi niso posebno menjavale,
a kar je bilo, to je šlo njemu in dečku v slast bolj
kot mastna pečenka grofovske pojedine.

Proti večeru je bilo, ko je nekega dne gospod
Anton stopal proti kovačevi hiši.

Hotel je obiskati tega človeka, ker je vedel, da
je eden onih, ki so veseli njegovega prihoda.

— Dober večer ti Bog daj, kovač, dejal je, ko
je prišel do kovačije.

— Bog daj, Bog daj, gospod. Prav veseli me,
da ste se malo potrudili do mene. Dolgo že ni bilo
Gospodovega poslanca pri moji hiši.

— Res dolgo, a upajmo, da se sedaj obrne na
bolje. Bog bode že pomagal, nanj se zanesimo.

— Vidite, dejal je kovač in odložil kladivo, če
bi te vere ne imeli, vse bi nas bil ta-le, in pokazal
je proti pristavi, že pohrustal.

— Potrpi, kovač, ne prenagli se, dejal je gospod
Anton na to.

— Ne, prenaglim se ne, to ni moja stvar, raje
potrpim, a morda pride tudi čas, ko človeka mine
vsa potrpežljivost. — Vidite, tu pri nas so hude raz¬
mere. Ljudstvo je neodločno, pusti se vlačiti sem in
tja, nikdo si ne upa nič. In če pride kdo, ki nas
podpira proti tem pijavkam, tem nemškim naseljen¬
cem, tedaj se ti že vzdignejo in gorje mu. No, pa
raje molčim — —

23

Le govori, le, rad te poslušam in zato sem
tu, da vam po mogočnosti prinesem mir, da vas
podpiram duševno in tudi telesno. In upam, da bom
to tudi dosegel, upam, da bo Bog blagoslovil delo
mojih rok in da bom lahko pokazal čez nekaj časa
na ta kraj z mirno vestjo, češ, glej, o Oče, skrbel
sem zanje in Tvoj mir sem jim dal, kakor si nam
zavkazal.

— Ej, gospod, jaz ne vem, če bo šlo tako hitro,
ne vem. Bojim se za vas, morda vam že sedaj preti
nevarnost, koje niti ne slutite.

— Od teh tam-le misliš? Sin moj, ti bodo prešli,
in beseda Gospodova bode ostala.

— Res je, a vendar vam morda že preže po
življenju, morda — —

— Le pomiri se, ne bo hudega. Nič se ne boj
zame ... A čudno se mi zdi, da nikdo ne pride bliže
k cerkvici; razun dveh treh še ni bilo nikogar.

— Boje se, gospod, boje. Oskrbnikovi hlapci
pazijo gotovo na vsakega, ki bi hotel pri vas iskati
pomoči, in jaz se le bojim — —

— Kaj se bojiš, govori, kovač!

— Veste, pred tremi leti smo se tudi zjedinili z
gospodom; on nas je podpiral, in malo je manjkalo,
da bi bili mi dosegli nekaj svojih pravic; a kar
naenkrat je gospoda zmanjkalo; tam doli v Hudem
žlebu smo ga dobili. Jaz vem, da ni umrl naravne
smrti, oskrbnik — —

— Kovač, ne sodi, da ne boš sojen!

— Prav imate, a jaz le vem, kar drugim ni
znano. Nikdo v vasi ne ve, vsi mislijo, da je gospod
ponesrečil. I11 od takrat smo čreda brez pastirja;

24

oskrbnik nas molze in molze, njemu vse, nam pa nič,
in črhniti ne sme nikdo besede.

— Res je, a upajmo, kovač, upajmo. Ne s silo,
po pravični poti hočemo doseči to, kar nam gre Iu
to se bo zgodilo, veruj mi, to se bo zgodilo -

Kmalu se je poslovil.

— V znamenju miru in ljubezni božje vam hočem
biti pastir, je mrmral gospod Anton, korakajoč proti
domu.

VII,

Nedelja popoldan.

Nekateri Gorjani so bili ta dan pri maši, neka¬
teri so se bali oskrbnika in ostali lepo doma.

A popoldan so se zbrali pri kovaču, kakor se
je to zgodilo že večkrat. Kovač je bil sicer še mlad,
mnogo je bika med sosedi starejših glav, a vendar
so se radi zbirali pri njem na pomenek, in tudi
njegova beseda je imela dokaj veljave.

Lukujičar, Lazar in kovač so že sedeli na tnalu
pred hišo, ko je prišel še sosed Koreniuec in za njim
Bizjak in Poljanec.

Govorili so o letošnjem pridelku, pritoževali se
Čez desetino in oskrbnika.

— No, čakajte, možje, sedaj bo drugače. Sedaj
imamo spčt pastirja, on nas bo čuval in varoval naše
pravice. Včeraj je bil tu pri meni in rečem vam, da
takega pastirja še nismo imeli. Kakor sveto pismo
pravi, bo tudi ta dal življenje za svoje ovce.

— Bog bodi zahvaljen, da nam je spet poslal
tolažnika, spet poslal oporo, na katero se lahko na-

25

slanjamo, tako je vzdihnil stari Luknji?ar in segnil
za pas po mačji mehur s tobakom. — Pa na, Jer-
nejče, še ti si natlači. Dober je, od kontrabantarjev
sem ga kupil one dni, ko so lezli tod mimo.

- Veste, možaki, dejal je potem Sedejev Jernejče,
sedaj moramo še nekaj določiti. Gospod nima kaj
jesti, da vam odkrito povem, nekaj mu bo Ireba pri¬
nesti tja, ker drugače bo moral stradati na zimo. Prej
je bilo odločeno toliko žita in mesa za gospoda, zdaj
pobere vse oskrbnik in še mu ni zadosti.

— Treba je, treba, odgovorili so nekateri, a
Lazar ni bil za to.

— No, Lazar, kaj pa ti molčiš, dejal je Bizjak.

— Ej, veste, ni varno, ni varno. Če bi zvedel
ta-le lutrš, mi koj hišo požge, verujte mi, da res.

— Tako hudo ne bo, ti boš tudi nesel nekaj.

— Ne, jaz že ne. Dam vam že, a jaz ne bom

nosil.

— Je pač tako, vzdihnil je kovač; ko je treba,
da kaj dosežemo, tedaj ni nikogar, nikdo se ne gane.
Tuj. nemški človek se redi od naših žuljev, to nam
je čisto prav in nikdo sc ne gane proti.

Možaki so pokašljevali. Lazar je vzel svojo pipo
iz ust in pozdravil. Drugi so začeli odhajati za njim.

— Oh, ti ubogo ljudstvo ti, zakaj si tako potr¬
pežljivo. To bo tvoj pogin, če se ne spreobrneš

Kovač je gledal zamišljen za odhajajočimi sosedi.

Nekaj dni je preteklo.

Vse je bilo mirno, nikdo ni slutil nič hudega,
tudi Poljanec ne, ki je poslal dečka s kosom slanine
k gospodu Antonu.

Na potu ga je srečal Berger.

26

— Hej, dečko, kaj neseš?

- Nič-

Oirok se je zbal in ni hotel povedati.

— Kaj, nič? Ali misliš, da spim? Fant, z mano
se ne šali. In koj pokaži, razumeš!

Zaklel je nekaj po nemški in pasji bič je dvignil
proti otroku.

— Kaj neseš?

— Me—me—so.

— Kam?

— Gos—po—po —du, odgovoril je deček jokaje.

— Ti si Poljančev, ni res?

— Ja, Lojzek Poljančev.

— No, le pojdi sedaj.

Dečko je veselo odkuril po cesti, ker ni bilo nič
hujšega, a Berger je škrkal z zobmi in pihal kot kača.

— No, le čakaj, le čakaj, tebi bom še zakuril
pod bedra, da bo veselje, ti modri Poljanec — —

Tako se je tudi zgodilo. Nihče ni vedel kcdaj
in kako, in že je gorelo pri Poljancu.

Iz vseh kotov so drvili ljudje skupaj, a gasiti
niso mogli dosti, kozolec je bil že skoro uničen.
Skoro vso vodo so porabili iz vodnjaka, da so za silo
obvarovali hišo, ki je stala malo bolj v strani. Gospod
Anton je tudi pomagal gasiti, povsod je bil ali s
krepko roko ali z dobrim svetom.

Tolažil je potem nesrečno družino kolikor se je
dalo, in ko je videl, da ni več nevarnosti, je odšel
proti domu.

Ob cesti, ali bolje na kolovozu, je dobil Mino,
sestro Bergerjevo.

27

Stala je na visoki skali in zrla tja proti pogo¬
rišču. Lice sc ji je smejalo, videti je bilo, da je zado¬
voljna. Zaničljivo je pogledala potem duhovna, ko je
opazila, da se ji približuje.

— Le smejaj se, le, a pride tudi tebi dan pla¬
čila. Tvoje lice ne bo vedno tako mlado, tako veselo,
pride doba, ko boš tudi ti tarnala bridke solze.

— Jaz? Menda se motiš, ti čudak čudili.

— Ne pregreši se, dekle, da se ne boš kesalo
pozneje. Veruj mi, da je nekdo nad nami, ki bo plačal
vsakemu po svojem zasluženju.

— E, kaj me to briga, odgovorila je Mina, a
lice ji ni bilo več tako razposajeno.

— Briga? Mora te brigati. Veseli se mladosti,
kakor ptica v košatem logu, a pri tem ne pozabi na
ono višjo moč, ki je nad nami-

Odhajal je.

In dekle je stalo zamišljeno ob potu, a že hip
na to je zaukala iz vsega grla — —

VIII.

Zima je bila, ena tistih hudih zim, ki so še sedaj
v navadi na Gori. Nič boljše ni bilo takrat, kot je
sedaj, snega je bilo cele kupe, kakor ga je navadno
še vsako leto. Še jaz se spominjam, kako hudi mra¬
zovi in snegovi so bili pred nekaj leti pri nas. Dobro
vem, kako smo odkopavali strica Janeza iz hiše, kojo
mu je bilo zametlo do strehe.

Ej, se ne pravi zastonj, da je pri nas zima celih
13 mesecev v letu. Še po letu ni nikdar posebno

28

toplo, toliko manj pa pred tolikimi leti, v času, ko se
je vršila naša povesi, kajti takrat so bili gozdovi, ki
so danes žalibog dokaj izsekani, še veliki in košati.

Gospod Anton je sedel v svoji sobici, stara
lončena peč v kotu je sicer razgrevala kolikor toliko
stanovanje, a dosti le ni bilo. Zunaj je tulila burja,
da je vse škripalo, veter se je zaganjal ob streho, da
se je gugalo tramovje, in od stropa doli so visele
debele ledene sveče. Snega je bilo pred hišo, da se
je kar tema delala, in če je hotel gospod Anton po¬
gledati ven na prosto, je moral stopiti na klop ob
oknu, da je videl čez zamet, ki mu ga je nanesla
burja po noči pred hišo.

Ropot pred vratmi je opozoril gospoda, da je
nekdo tukaj. Vstal je in šel gledat k oknu. Nekaj se
je gibalo zunaj v snegu, a razločiti ni mogel dolgo
nič — šele čez nekaj časa je opazil tesno ob zidu
kovača.

— Bog in sveti križ, to je res zlata vreden
človek, dejal je duhovnik sam se sabo in hitel odpirat.

Velik kup snega se je zvalil skozi vrata, ko je
vstopil kovač ves bel in omrznjen.

— Dober dan vam daj Bog, gospod Lokar! —
Pa hudo je zunaj, hudo. Komaj sem prišel do vas,
lopato sem del na ramo, ker sem vedel, da bo treba
odkidati. Sedaj pa moram kar začeti. — Tu le sem
prinesel še kos mesa, gotovo vam bo dobro došel.

— Bog ti povrni kovač, Bog blagoslovi tebe in
tvoj rod, dejal je svečenik, in solza mu je prilezla
po licu.

Vrata so se zaprla, zunaj pa je kovač delal in
kidal sneg izpred hiše. Kmalu se je kup znižal,

29

svetloba je zopet prišla skozi mala okna. Ko je bilo
vse končano, se je vrnil v hišo.

Sedla sla z gospodom k peči, Franček je prinesel
kupico vina in košček suhega kruha.

Jemejček, vzemi, dejal je gospod. Malo je,
a kar imam, ti rad dam. Storil si mi že več kot vsi
drugi tu, pošteno si zaslužil ta požirek.

— Ne, gospod, ne, branil se je kovač.

— No, ne bodi. Nimam dosti, drugemu ga ne
morem več dati, a tebi ga rad dam, ker si se pošteno
trudil. —

Pregovoril je slednjič kovača in vsak pol sta
izpila iz čaše.

— Sedaj pa moram iti, čas bo, da pridem še
pred mrakom domov. Volkov je sedaj vse polno in
te drti je stric Gašpar jednega spihnil.

- Pa Bog s teboj in on naj ti povrne vse, kar
si se zame potrudil.

Z Bogom, dejal je kovač, vrgel lopato na
ramo in korakal potem proti domu.

Preko Hriba, kjer je danes vse golo, je bila
takrat košata šuma, pribežališče volkov in lisic, celo
ris se je potikal takrat po naših krajih.

Kovač je molče gazil proti gozdu, veter je lomil
vejevje, da je škripalo in se zvijalo. Že je bil skoraj
skozi šumo, kar se mu zazdi, da nekaj tuli in laja
za njim. Poslušal je, a burja je zagnala močneje in
glas se je izgubil v daljavi.

Stopi 1 je korak dalje a čuj, zopet listo čudno
zavijanje - vmes človeški glas in pasje lajanje.

— Tu ni praveuska reč, dejal je kovač, potegnil
težko žlezno lopato z rame in stopil nazaj v goščavo.

30  -

Zopet se je slišal oni glas in sedaj dosti bližje
— in vedno bližje.

— Bog sveti, to je volk!

In kovač je stisnil lopato s krepkimi rokami in
stopal dalje

Veter je zopet zagnal, vrtinec snega se je zasukal
pred njim in za par trenutkov ni videl ničesar.

Ko je piš polegel, se je zopet ogledal; ono
tuljenje je bilo čisto blizo, še par korakov in —
zagledal je Mino.

Bila je vsa raztrgana in razkuštrana, veter je
plesal z njenimi dolgimi lasmi, v roki je držala železen
skopec. Divje se je branila proti razkačenemu volku,
ki je skakal čez psa proti njej in jo že grabil za
roke. Pes je bil ves krvav in objeden, a krepko se
je še postavljal v bran za svojo gospodinjo.

Nekak neprijeten čut se je polastil kovača — a
le za hip m že trenutek pozneje ni videl več svoje
soviazmce — videl je le žensko brez pomoči v
smrtni nevarnosti.

Se korak je stopil bližje, vzdignil je težko lo¬
pato m ostro železo se je po robu zasekalo v volkovo
glavo.

Zver je zatulila, zagnala se je še jedenkrat po
koncu, a koj nato se je stegnila po belem snegu,
kojega je krvavela temno-rdeča kri krvoloka.

Mina se je oddahnila, oko njeno je gledalo
sedaj čisto drugače na kovača, kakor zadnjič in usta
so ji šepetala: Hvala.

— Ni treba zahvale. To bi storil tudi brez nje,
to je moja dolžnost,

31

In kovač se je obrnil ter korakal dalje proli
domu.

— Nočeš zahvale, nočeš od mene, šepetale so
ji ustne. In tako težko ji je bilo v duši, oko njeno
je še dolgo zrlo za odhajajočim ...

IX.

Stric Gašpar je bil dober lovec, in kakor smo
že culi, je bil spilmil jednega izmed sivih krvolokov
ono zimo,

— Hej, ljubka, dejal je, puško imam sicer slabo,
a oko, o, to pa vidi, to pa to. In če mi le pride na
strel, no, la mi pa ne uide več.

lu marsikak večer ni videl postelje. Po letu je
hodil na srnjake, po zimi na lisice in volke. Na jesen
je tudi kakemu jazbecu zabodel vile v tolsko truplo,
tako da je imel vedno nekaj posušene jazbecevine
gori v podstrešju.

In pa še mast.

Tista tolsta, gosta mast, ki pomaga za vse rane,
za vse bolezni, za vse, niti jedtie ni, da bi je jazbe¬
čeva mast ne ozdravila. Na to mast je on prisegel
in veroval je trdno, kakor na Boga, da ni bolezni,
ki oi se s tern zdravilom ne ozdravila.

Ja, ljubka vera pomaga, vera, dejal je ko
je koga namazal. Le trdno veruj, in gotovo ti bo
boljši.

lak je bil stric Gašpar.

No, tisto zimo se mu je bolj kislo godilo.

Oskrbnik ga je začel zalezovati in hlapci so mu
bili vedno za petami.

32

Sakra, jezil se je Berger, ali res ne bo nobeden
tega starca spravil na oni svet? Ali vas ni sram, da
vam ta kost hodi v škodo pri našem lovu?

Hlapci so mrmrali med seboj, nikdo se ni prav
upal nad strica Gašparja.

— Jaz že ne grem, je rekel eden svojemu to¬
varišu. Dedec je s hudičem v zvezi, in kdo ve, kedaj
te stisne za vrat.

— Prav imaš, dejal je oni, boljše je zdrava
koža. Pa naj gre oskrbnik sam —

Bilo je par dni potem, ko smo videli Mino in
kovača ob mrtvem volku.

Oskrbnik je šel tam mimo, zbris je bil tam in
nov sneg ni zapadel, tako da se je še videla krvava
lisa.

— Da bi te strela, tu ga je zopet —

Volka seveda tli bilo več, tovariši so ga požrli.

— No, le čakaj, sedaj bom pa šel jaz in črnec
naj me vzame, če te ne dobim... In debela nemška
kletev se je oglasila po goščavi.

Oskrbnik je to pot storil res, kar se je bil na¬
menil. Celo uro je čakal zunaj strica Gašparja —
proti jutru je počil strel, koj na to drugi — volk in
stric Gašper sta ležala mrtva.

Oskrbnik je odšel zadovoljen domov, burja je
škripala gori v vejah in v snegu spodaj je ležala
plemenita zverina - —

Kmalu se je razneslo po selu, da ni strica Ga¬
šparja,

Nikdo ni vedel nič, kje bi bil, le toliko so
vedeli, da je tu bila zopet oskrbnikova roka vmes.

33

Luknjičar je prišel h kovaču in mu prinesel to
novico.

— Ej, veste kaj, sosed —jaz  sem golov, gotov,
vam pravim, da ga je oskrbnik. O ti živalski človek
ti — dokler la ne gre od nas, ne bode imela naša
vas miru, do takrat ne bodemo brez skrbij.

Da bi ga že sam šentak pobral, jaz že ne
vem, ali bo človek smel še iz hiše ali ne.

Potrpite, sosed, potrpite. Sedaj imamo vsaj
gospoda tu, ki nas bo podpiral. On je z nami in
njegov svet je moder. K njemu pojdiva in potem
bomo kaj ukrenili.

Odšla sta gorska možaka k gospodu Lokarju.
Povedala sta kaj in kako, in gospod se je koj od¬
pravil. Šli so iskat, in pridružili so se jim i drugi
možaki.

Dve, tri ure so brodili že po gozdu in šele proti
večeru dobili strica Gašparja. Volk blizu njega je bil
ves raztrgan in razjeden, mrliča se zveri niso lotile.

—- O, ti grešnik, ti, vskliknil je gospod Anton
proti pristavi. Zver je pustila človeka, ti pa, ki si tudi
človek, si slabejši kot zver.

Prinesli so ga domov vsega ledenega in trdega.

V kapelici so ga deli na dve deski in prižgali
pri glavi oljnato lučko. Vsi s • bili že odšli, le gospod
Anton je še sedel v stari klopi in molil za dušo
nesrečnikovo — —

Drugi dan je bil pogreb.

Zvonček je tužno odmeval iz line, gospod Anton
je s solzami molil: Requiem — —. To je bil prvi
pogreb tu gori, prvi je bil stric Gašpar, koj e ga je
spremil k večnemu počitku.

34

— Očenaš, kateri si v nebesih — —.

In trda, zmrzla zemlja je padala na priprosto

krsto.

Pogreb je bil končan, gospod Anton se je vrnil
domov. Spil je malo tople juhe, ki je bila od poldan
v piskru na peči in potem poiskal debelo palico v
kotu sobice.

— Moram, moram iti. Dovolj je že teh krivic.
Kedaj pride božji blagoslov in mir na to selo, če bo
šlo tako dalje!

Franček je prišel v sobo in videl strica naprav¬
ljenega za odhod. Dečko je slutil, kam je napravljen
in neka slutnja mu ni dala molčati.

— Stric, danes ne hodite, danes ne, in vrgel se
je stricu k nogam in ga prosil.

— Ti, nedolžnost ljuba — hm, morda pa res še

ni prišla moja ura, morda je to glas Gospodov-.

Kakor je Tvoja volja, Gospod — —. In ni šel na
pristavo.

X.

Dolgo je trajala zima.

Majnik je že gledal čez vrh, vipavska dolina je
že bila čarobno zelena in belkasta od češnjevega
cvetja, a gori na hribu se je komaj začel topiti sneg.
Sobice je bilo vendar vsak dan toplejše in polagoma
je prišla tudi Gorjanom pomlad.

Začelo je zeleneti, kos se je začel oglašati po
goščavi in Žerjali so se vračali z juga na sever.

Marsikaj se je spremenilo.

Strica Gašparja ni bilo več, še par drugih je
stisnila zima, kakor pravi Gorjan. Veter je naredil

35

mnogo škode. Tu pa tam je ležalo polomljeno drevo,
skoro vsaka streha je bila podrta in tudi kapelici
zima ni prizanesla. Celo stransko plat je burja poško¬
dovala in sedaj je bilo treba vse popraviti in prenoviti.

Gospod Anton je zadnjo nedeljo oznanil svojim
ovčicam izpred oltarja, da bo treba nekaj lesa in
nekaj delavcev, naj se torej trije ali štirje možaki
snidejo, da se v prihodnjem tednu popravi, kar je
potreba.

Tako je tudi bilo.

Kovač in Luknjičar sta bila prva, ki sta prišla.
Z deskami in slamo so zopet popravili oni kos podrte
strehe, ometali nekoliko zidovje in ga popolnoma na
novo pobelili.

Gospodu Antonu se je smejalo srce, ko je videl,
kako se je belela cerkvica med drugo goščavo, kako
se je blesketalo malo zidovje v jutranjem solncu,

— Hvala Ti bodi, Gospod, vzdihnil je. Niti nisem
upal, da bo šlo vse tako dobro. Res, hudo mi je bilo
v začetku, a sedaj sem se privadil, ljudstvo me ima
rado in vse bi bilo dobro — da bi le oni tam se
dal kako spreobrniti ...

In zdelo se mu je, da je že davno bilo treba
odločneje nastopiti, pa zopet se je premislil.

— Morda bi pa s tem več pokvaril — -.

Okoli hišice je bil mal vrtič, ali bolje kos neob¬
delane njive. Franček je pridno razkopaval trdo zemljo
in gospod Anton mu je pomagal. Razrahljala sta pe¬
ščene grude in potem nasadila krompirja. Vsejala sta
tudi nekaj žita in drugih potrebnih stvari.

Pa Bog blagoslovi, dejal je svečenik, ko je
bilo delo končano in sta si očistila blatne čevlje.

»*

36

Tudi drugi so začeli delati.

Vsakdo je hitel obdelati svoj košček zemlje,
vsakdo se je trudil, da bi kmalu končal, kajti vedeli
so, da bo treba iti delat oskrbniku tlako in potem bi
ležalo lastno polje neobdelano.

Tako je tudi bilo.

Hlapec oskrbnikov je prišel in naznanil, da je
čas za obdelovanje. Nekateri so morali na te, drugi
na druge njive. Oskrbnik je bil ljudem povsod za
petami in gorje temu, ki se ni trudil za žive in mrtve.

— Bog sveti, tožili so ljudje in mrmrali neza¬
dovoljno med sabo. Na glas govoriti si nikdo ni upal,
bali so se vsi biča in palice.

— Jaz še svojega nisem obdelal, tožil je sosed
sosedu in vendar bo treba dati desetino. O ti križani
Bog, ti, ti nam pomagaj.

A že je bil hlapec pri njem in ga švrknil, češ,
molči in delaj.

Oskrbnik je hodil gori in doli po njivah in gledal,
da se ni nikdo pri delu oddihal.

Tam konec njive ob gozdu je bila druga tropa
ljudij. Ti so še-le čistili in podirali gozdovje; sekali
so klade in odnašali kamenje. Tla so bila videti ro¬
dovitna, in oskrbnik je hotel na to stran razširili svoja
polja.

Debele klade so padale, gozd je ječal in sekire
so pele, da je odmevalo daleč na okolu.

—• Ko bi le vedel človek, za koga dela, vzdihnil
je marsikateri, potem bi se že trudil, a tako . . . Kedo
bo jedel sadove našega potu? Ta sodrga nemška, ti
hlapci in oskrbnik — —.

- 37  -

— Kaj hočeš, tolažil ga je sosed, trpi, trpi.

Debelo bukovo deblo so zažagali,

Jeden je zasekava! od zadej, drugi so z vrvmi
vlačili deblo na prosto.

Začelo je škripati in se lomiti , . .

— Hej. proč, proč — —.

Vsi so leteli — drevo je zahreščalo na tla. Obupen
krik se je zaslišal, vse je ostrmelo in gledalo — pod
debelo vejo je ležal Strugarjev Janez - veja mu je
prelomila nogo.

Komaj je še dihal.

— Po gospoda, po gospoda, kriknil je kovač
ki je bil tudi zraven, in že je letel proti kapelici.

Janeza so zvlekli izpod veje, dali so mu vode
in malo je piišel spet k sebi. Oskrbnik se ni niti
brigal zato, zaropotal je na druge, češ naj delajo
dalje, a ko je videl prihajati gospoda s sv. popotnico,
je vendar obmolknil.

Duhovnik je Janeza previdel s sv. zakramenti in
mu podelil svoj blagoslov — drugi so ga potem deli
na rame in ga odnesli proti domu. Oskrbnik je bil
zelen od jeze, a upal si ni reči ničesar.

— Gospod oskrbnik, dejal je Lokar, ni lepo, da
ste tako brezsrčni, človek je, trpin, in vam je delal.

— To vas nič ne briga. Glejte, da greste svojim
potom, ljudij mi ne šuntajte, ker sicer — — in
zaškripal je z zobmi.

— O ne, dejal je gospod Anton; moj posel ni de¬
lati nemir in prepir, mir in ljubezen naj vlada med
nami-.

A oskrbnik mu je obrnil hrbet in odšel jezno
od njega — — —.

38

XI.

Vse je kazalo dobro tisto leto.

Žito je že bilo v klasji, zelenjadi so se razvijale
in kmetič je upal, da se mu obilo poplača trud, ki
ga je imel spomladi.

Žalibog se je zgodilo drugače.

Ko je bilo ravno vse v najlepšem cvitu in raz¬
voju, so prišle miši.

Sprva se je te golazni pokazalo le malo, a kmalu
jih je bilo vse polno.

Žito je trpelo pred njimi, vse je bilo razjedeno,
in le tu pa tam je bilo še kaj celega. No, lastnik
dotičnega je že vedel, da ne bo dolgo, in se ta nad¬
loga vsuje tudi na njegovo polje in požre in zgloda
ves trud, ki ga je imel od spomladi.

— O Bog usmiljeni, reši nas, reši nas, tarnale
so stare ženice in matere, možaki so hodili tiho in
zamišljeno sem pa tja. Nikdo si ni vedel pomagati,
nikdo si ni vedel svetovati.

Lepa pšenica in kar je bilo druzega žita, je bilo
končano. Le tu pa tam je še stalo nekaj bilk, ki so
imele kaj zrnja.

Gospod Anton je dobro čutil to nesrečo, vedel
je, da prihaja huda doba za Gorjane, kajti sedaj so
se vrgle v  miši na krompir, ta edini trdni pridelek gor¬
janski. Če gre žito po zlu, Gorjan tega dosti ne čuti,
če pa krompir in zelje, potem je uničen.

In narod je hodil v kapelico in molil tiste dni.

Sila uči moliti -- tudi Gorjani so takrat molili,
kakor Izraelci, ko jih je pritiskala roka sovražnikova.

39

Mišja golazen je odšla, a ostalo ni nič od vseh
onih lepih sadov, ki so tako lepo povračilo za kmetov
trud.

Gorjani so gledali s tožnimi očmi po svojih
njivicah in lehah —- povsod vse prazno.

O Bog, ti se usmili teh ljudij v svoji neskončni
ljubezni!

In mera nadlog še ni bila polna.

Vroč poleten dan je bil. Solnce je pripekalo že
zjutraj črez mero, tako da je marsikdo pogledal proti
nebu, sluteč, da tu ne bo nič dobrega. Proti poldnevu
se je nebo potemnilo, izza gora so pripluli temni
oblaki, in grom je naznanjal prihajajočo nevihto.

— Ti Bog nebeški, usmili se nas, dejal je Se¬
dejev Jernejče in hitel v kamrico po oljkino vejo.
Vrgel jo je na ogenj, in prijeten duh se je razširil po
kuhinji.

Zunaj je postajalo temno.

Črez Goljake doli so se podili vetrovi, Čavenj
se je odeval v temno, gosto meglo, in bliski so švi¬
gali, in grom je odmeval od skalovja.

Po strehi je začelo cepati, kakor bi tresel orehe^
iz vreče, in belo, ledeno zrnje se je privalilo pred hišo.

— Toča — — vskliknil je kovač. . .

Divja, težka bol mu je stisnila srce, ozrl se je
proti nebu, in duša njegova je molila k božjemu pre¬
stolu.

— Usmili se oče, usmili se!

A Bog je odločil drugače.

Poskušati je hotel svoje ljudstvo, kakor zlato v
žarečem oglju —.

40

Iti toča je padala gosteje, listje je odletalo od
drevja, Sjtrehe so se trgale, in slama je pršela na tla,
pred hišamj so se delali nasipki zrnja.

” Polagoma se je nebo pomirilo, a ostalo ni nikjer
nič, ne na polju ne na drevju.

Vse golo, vse prazno-.

Kovač je stal pred hišo.

Oko njegovo je bilo trudno. Nikamor se ni upal
pogledati, kajti slutil je, da je vse strto in prebito.
Tisto mrvo žita, ki je tu pa tam še ostalo je pobilo
ledeno zrnje, prizaneslo ni niti zelenjadi, ne zelju, ne
repi. Povsod so zijala človeku le gola rebra nasproti,
in Gorjan je bil v skrajnem položaju.

— Kaj bo, kaj bo?

Sosed Luknjičar je prišel gori k Sedeju.

Siva njegova glava je dobro čutila težo te ne¬
sreče, in še bolj se je starcu upognil utrujeni tilnik.

Jej Jernejček, slabo bo za nas, slabo, Lakota,
ti pravim, lakola. O ti sam Bog večni, tako bo kot
ono leto, ko smo koprive in otrobi kuhali — letos
še krompirja ne bode. O sveta devica, kaj bo z nami,
kaj bo z nami.

Možaka sta sedela na tnalu pred hišo, okoli
njiju je bilo vse belo ledenega zrnja lam izza
Čavnja je pokukalo še sobice, potem pa se skrilo za
sivo glavo starega našega očaka.

O ti solnce, ti ki vidiš vsak dan svoje otroke
na tej tužni zemlji, si li videlo obupnejše obraze, kot so
bili ta dan oni naših Gorjanov. Toda skorja je Gorjan,
a spodaj ima mehko čuteče srce, duša njegova je
spremenljiva in občutna kakor voščena tablica —.

41

Oskrbnik Berger je ta čas prišel mimo kovačeve
hiše. Videl je oba moža tam sedeti, in srce se je za¬
smejalo v njegovih sovražnih prsih.

— Aha, mislil si je, ta dva je treba malo po¬
drezati v njihovem svetem razgovoru.

— No, no kovač, dejal je, kako je kaj danes s
tistim tvojim bogom in tistim vašim pastirjem? Ali
vas nista čuvala? lu debelo se je zasmejal.

Pusti Boga v miru, on že ve, zakaj nas obiskuje
z nadlogami.

—- Seveda, seveda; zato ker ste dobri in vneti
kristijani — zalo pa ne bo nič v vaših vrečah in nič
v vaših želodcih — — Hm, le moli le, jedel pa ne
boš — pri meni pa bo le žito, tudi če ne molim
vašega boga -

- Le norčuj se, dejal je kovač, ko je oni že
odhajal, tudi tebe zadene šiba božja in takrat boš
morda klical ime Gospodovo, a bo prepozno.

Še dolgo sta se pogovarjala Sedej in Luknjičar,
kako in kaj bo treba sedaj začeti, in ko je že mrak
legel na zemljo, se je sosed poslovil od Jernejčka.

XII.

Kedor pozna naše Gorjane, stanujoče gori na
Gori ob strani skalovitega Čavna, kedor pozna ta
kraj, še danes dokaj pust in neobdelan, ta bode ra¬
zumel, kako je bilo tem ubogim ljudem tedaj, ko so
videli pred seboj le pobito in uničeno polje, uničene
vse male pridelke, ki so jih četudi borno, vendar
preživih črez zimo.

42  —

Danes gre Gorjan v svet, dela tu pa tam. A takrat
tega ni bilo, na dom je bil navezan, obdelovali je
moral, več radi grofov, kot radi sebe, one skalnate,
peščene njivice in zadovoljen je bil, če je dobil toliko,
da je ob krompirju in zelju preživel zimo. Še mnogo
let pozneje, kakor se je godilo to, kar pripovedujem
tu, ni bilo dosti boljše, kakor mi je večkrat pravila
moja babica, sedeč gori na zapečku.

Ej, Janezek, dejala je, enkrat smo živeli čisto
drugače. Krompir in korenje, pa zelje in kako perišče
turščne moke za praznike. Če smo izredili prase je
šlo za desetino ali za obleko, če smo priredili telička
je šel za davke. Mesa se ni kuhalo nikdar po naših
hišah. Če je kdo kaj zaklal, je gledal, da je tudi pro¬
dal, le najslabše je pustil za dom.

Tako je pravila babica in še danes, ko je že
preživela skoro stoletje, se spominja onih slabih časov,
še sedaj mi rada pritrdi, da sedaj Gorjani žive »go¬
sposko" in predobro. —

In še slabejše je bilo pred njo.

Po oni toči in po miših nisi videl druzega kot
skrbeče obraze. Povsod so iskali hrane, hodili so doli
v trg, noseč butare drv na hrbtu, da so dobili par
novcev za moko. Kaka zelenjad pa perišče moke
vmes, to je bilo navadno kosilo — enkrat na dan —
dvakrat ni jedel nihče. Kako repo pač, če je bila kje
zunaj na njivi ali trs od zelja, ki ga ni toča pobila
do konca.

Gospod Anton je tolažil ljudi, kakor je vedel in
znal ali sam ni imel nič, ker je bil tako navezan na
dobrosrčnost svojih občanov.

Bog, bili so to slabi časi, zares slabi!

43

Marsikomu so začeli vstajati dvomi, ko je videl,
da se je oskrbniku dobro godilo.

- Oni tam žre in pije, ne moli Boga in dobro
se mu godi.

Le upadle obraze je bilo videti, nikjer veselega

lica.

In še hujše je prišlo.

Do zadnje kaplje so morali izpiti ti reveži kelih
trpljenja, pelin jim je prišel v kupo v polni meri:
oskrbnik je naznanil pobiranje desetine.

Počasi je šlo navzgor in prišel je vrhunec.

Ljudje so tarnali in jokali. Nikdo ni imel kaj
jesti in sedaj plačaj desetino.

Matevže s Kaličev je bil sam doma, ko je zve¬
del to novico. Oženjen ni bil, sestro je še imel, ki
je bila nekje z doma. Lačen je bil, da se mu je tema
delala pred očmi, ni vedel česa bi se lotil, in obup
se je naseljeval v njegovo dušo.

Kradel bi bil, da bi imel kje, a nič ni bilo. Vedel
je, da nikdo nič nima . . .

— Kaj, to je božja pravica — hudičevo delo je
to — in dobro mu je delo sedaj, da se je malo sto-
gotil.

— In dalje naj še človek to nosi — jutri pride
birič, pobere morda še ta kos obleke, ki je na
meni —-.

Omahnil je na klop, pa se zopet dvignil.

— Kaj se boš še dalje trudil tu, končaj se, in
konec bo vsemu, mu je šepetalo nekaj, in oči so mu
divje začele siliti iz jamic.

44

Kakor nor je butal potem po sobici sem pa tja,
metal obleko raz sebe in grizel cunje, da je škripalo
pod zobmi.

Dosegel je hlačni pas . . .

— Tu imaš orodje, obesi se, dejalo mu je nekaj,
in roka je krčevito zgrabila za usnje.

In zopet je vse zavrelo v njem, pene so mu šle
skozi usta, ven je hitel na vežo in zamahnil po tleh.

Pol oslabljen, pol lačen je hropel tam na uma¬
zani zemlji, cunje si je tlačil v usta, a vstati ni več
mogel-.

Sestra ga je dobila mrtvega na tleh — žrtva je
postal pomanjkanja in lakote. —

Drugi dan je bilo pobiranje desetine.

Ljudstvo je prišlo iz hiš, otroci so ležali kakor
mrtvi po tleh ali v naročju svojih mater.

Oskrbnikovi hlapci se niso ozirali nato, šli so
po hišah in kjer so le kaj izteknili, so odnesli se
sabo.

Jok in stok je bil po vasi.

Nikjer nič, vse uničeno in pokončano in še to,
kar je kedo imel, je oskrbnik odnesel.

Možje so stali tu s temnimi obrazi, segali so
po polenih, da bi odgnali to nemško pijavko, a dobro
so vedeli, da bi bilo vse zastonj, da bi tega ne zmogli.

Gospod Anton je tolažil reve, delil je ž njimi
vsak grižljaj in jih navduševal in osrčeval, naj ne
obupajo.

Otroci so se tu pa tam stiskali k njemu, kakor
bi iskali tolažbe, kakor bi se čutili varne ob njegovi
strani.

45

Prosil je oskrbnika, naj pusti ljudem to. kar še
imajo, naj se usmili bednih otrok, a ta ga je zasme¬
hoval, češ, on ne rabi svetovalcev.

In gospod Anton je stal tu pobit in potrt, videl
je svoje ovčice v bedi - a ni jim mogel pomagati.

— Kriste, usmili se, klicala je njegova duša.

XIII.

Ste že videli goslarja, ko je napenjal strune?
Dobro. Vlekel je in vlekel in vam se je že zdelo, da
bo počila, da ne bo več dolgo vzdržala pritiska. Da
in počila je, zabrenčala sta dva konca, jeden je morda
odletel celo godcu v obraz.

In plaz ste že videli v naših gorah? Še ne. Jaz
to vem, kako se to pripravlja. Počasi se vali kepica,
a raste in raste, in sneg se kopiči kakor hribovje in
tedaj ni več pomoči, vse podere, kamor pride vse
uniči, koder se vali ta velikanska teža.

Tam na jugu sem videl reko. Jez je bil na¬
pravljen, in vodovje se je nabiralo in stiskalo, va¬
lovi so rasli in kipeli, a dolgo se niso več dali ukle-
pati — prodrii so in jez se je sesul po strugi pred
deročo vodo.

Tako je bilo tudi pri nas.

Gorjan je trpel in molčal, dolgo je nosil ta hud
pritisk, a sedaj se je hotel tega otresti, sila je prišla
do vrhunca.

Luknjičar je bil prvi, ki je to stuhtal.

--- Kovač, dejal je sosedu, to ne gre več, mi mo¬
ramo začeti, moramo.  Vsaka stvar gre do svoje
meje.

46

— Stric, jaz sem tudi že mislil ....  Vidite,
ljudstvo strada, in na pristavi so polne kašče žita,
slanine in drugega.

— Tako je, kovač, in mi moramo to dobiti, naši
žulji so to, sicer poginemo. Bog mi greli odpusti, a
njegova volja ni, da bi nas ta tu davil in tlačil; po¬
magaj si sam pravi in Bog ti pomore.

— Prav imate stric . . , Tudi gospod Anton bo
z nami, gotovo bo z nami. On ve za krivice, ki se
nam gode, ve, da nas ta tu hoče uničiti kakor živino.
Sam je že poskusil z lepa, mirno, a ni šlo. Sedaj
moramo — —.

Še dolgo sta moža govorila in odločila, da bo
šel jeden zanesljivih okoli po hišah in povabil vse
može in fante, da se zbero in pogovore pri kovaču. —

Tretji večer je bil že od takrat. Pozna jesen, ki
navadno že prinaša na Gori snegove in zimsko vreme,
je prišla v deželo.

Kovač je sedel sam v kamrici, lojeva svetilka
je brlela na mizi, in duh njen se je razširjal po vsem
prostoru.

Večkrat je moral Jernejčck vzeti takozvani
,.šnajcer“ in otrnili lojevko, da se ni preveč kadilo.

Počasi so prihajali kmetje, zaviti v trdne domače
suknje in kučme do ušes iz jančje kože.

Posedli so okoli po stolih in klopi ob zidu in
začel se je razgovor.

Prvi je imel Lukujičar besedo.

— Star sem že, dejal je, in marsikaj sem že
prestal na tem svetu. Videl sem že več oskrbnikov
tu le, a take spake, kot je ta, še ni bilo. Ali je to
pravično, da nas tlači in muči, da pobira desetino,

47

ko še sami nimamo kaj jesti, da nam krade iz pred
ust trud naših rok in kopiči v svojih shrambah naše
blago že več let. Ta krivičnik ne daje grofu, kar je
predpisano, sam si nabira blago in ko bode imel
dovolj, jo bode pobrisal črez mejo, od koder je
prišel. — Sedaj nam ne kaže druzega nego, da ga
prisilimo, da nam da nazaj slanino, ki jo kopiči že
več let po svojih kaščah — z lepa, v miru, in če ne,
tudi z grda. — Celo gnezdo mora pasti, če ne gre
z lepa.

— Tako je tako, kričali so vsi, celo gnezdo.

Kovač se je domislil Mine, domislil se njenih
očij in mladih lic, a le za hip, otresel se je teh spo¬
minov in kričal in pritrjeval je drugim.

— Dobro, dejal je Luknjičar, vsi smo zato, da
gremo, vsi. Ali kedo noče z nami?

Nikdo se ni oglasil.

— Sedaj je treba, da določimo tudi čas. Vsakdo
naj pove svoje misli, bomo videli kako bode. Jaz sem
zato, da gremo nocoj pri noči. Če ste vsi zato,
oglasite se.

Vsi so bili zato.

— In vsak naj prinese s seboj sekiro ali kar
si bodi, brez orožja mi ne hodite.

Komaj je to izgovoril kar se vrata odpro, in
vstopil je gospod Anton.

Za Boga, otroci, kaj se posvetujete? Toraj
vendar res! Nisem mislil, da bo šlo tako daleč. Slišal
sem danes o tem in prihitel sem, da morda še za-
branim nesrečo, ki se lahko zgodi.

Ves zasopel je bil, in pot mu je stal na čelu.
Roke so se mu tresle, glas mu je bil razburjen in

48

negotov, a kmalu se je zopet ojačil in kakor bi bil
na prižnici je govoril svojim faranom.

Govoril jim je o večni ljubezni božji in o večni
pravici. Kakor apostol v času Kristusovem se je opiral
le na besede sina božjega: Ljubite se med seboj, to
je ves moj evangelij. — Ljubezen in mir vam polagam
na srce in vse drugo bodete dosegli.

Njegov glas je donel močno, krepko —.

Nikdo ni opazil, da je šla zunaj mimo ženska
poslava.. Mina je bila, ki je šla proti domu in sto¬

pala mimo kovačeve hiše.

Vsi so poslušali, in Gospod Anton je govoril-.

XIV.

Slišali smo že, kako je šla Mina mimo okna.

Bila je zunaj v gozdu, kjer je pregledovala na¬
stavljene zanjke in skopcc in nazaj grede je hotela
še videti, ali kovač še bedi ali ne.

Opazila je luč, slišala je šum v izbi in poslušala
je potem še nekaj časa, dokler ni vedela zakaj se gre.
Videla je tudi kovača, kako je pritrjeval drugim in
zbodlo jo je na dno duše, dasi niti ni prav vedela zakaj.

- A ti, ki nisi hotel zahvale moje! O le
čakaj nocoj se ti maščujem, nocoj.

Samo en občutek je imela v sebi, iu to je bila
jeza na kovača. Razžaljen ponos je govoril iz nje, iu
hujšega si pri ženski človek skoro ne more misliti.

Krepko je stopala proti pristavi.

Pršilo ji je v obraz, hladen veter je podil goste
megle preko Goljakov. in noč je bila še bolj temna
kot navadno. Tu pa tam je po gošči lušknila lisica,
volk je zavijal gori v hribovju, in sove in čuki so
peli ponočno pesem.

49

Vse to dekleta ni nocoj zanimalo.

Hitela je proti doma, kakor bi ji gorelo za pe¬
tami. Lica so ji žarela, lasje so ji flofotali v vetru in
prsi so se ji burno dvigale.

Že je slišala lajanje domačega psa in še par
korakov — zavila je v pristavo.

— Kje je brat, vprašala je prvega hlapca.

-- I, gori v čumnati.

Hitela je k njemu in s silo odprla vrata.

— Ti, hiti, hiti — več ni mogla spraviti iz sebe.

— Kaj je?

Hiti kovač — zbirajo se tam doli —.

Kaj kovač?

— Zberi hlapce, hiti - .

— No, ali naj ti grem kovača lovit, kaj?

— Ne norčuj se sedaj, proti tebi se zbirajo, od¬
govorila je, in videlo se je, da jo je zadnja bratova
opazka zadela neprijetno.

— Proti meni? Kovač? — —.

In dirjal je ven in klical hlapce.

— Hej, le vkup, le vkup. Na kovača gremo, le
hitro. Oborožite se dobro, bes me lopi če ga ne
vlovimo.

Hlapci so se shajali na dvoru, veseli so bili te
novice in vsakdo je hitel po svoje orožje.

Berger je potem hitel nazaj v čumnato.

Mina je slonela ob mizi, iu se ozrla nanj, ko je
vstopil. On si je vzel puško s stene in si opasal star
meč ter odšel na dvorišče.

— Ste vsi tu?

- Vsi.

Sedaj pa le, kovača lovimo nocoj, kovača ——.

4

50

Mini je bilo nekako tesno pri srcu, ko je ostala
sama. Čutila je neko bol, nekaj neprijetnega, kar bi bila
rada vrgla od sebe, a ni šlo. — Zdelo se ji je, da še
vidi volka pred sabo, kako sili po njej — in tani
prihaja kovač, krepak in visok in ga stegne po tleh.
— In ni hotel zahvale, ni hotel od nje; tako jo še
ni razžalil nikdo — — —. In vendar, nocoj ji ni pri¬
jetno pri srcu, tesno ji je v duši-.

Ubogo dekle se je naslonilo na mizo, in solze
so ji kapale iz lepih, velikih oči. —

V temno noč pa so drvili Bergerjevi hlapci. Krik
in vik je odmeval po šumi, kakor bi šli na vojsko.

Berger jim je šel na čelu, pihal je od jeze in
razburjenosti.

— Ta kovač, ta hoče proti meni? Sam vrag
vedi, kedo mu je dal to misel. Na njegovem zelniku
menda ni zrasla — - Hm, kaj pa ko bi duhovnik
imel tu kaj vmes? Ej, pa sedaj ga pustimo, kovača
za danes. Dobro da je Mina videla vso stvar, dobro...
Ti presneto dekle, kako ve, kaj če biti.

Približali so se kovačevi hiši. Sedaj so stopali
tiho in oprezno — notri je še gorela svelilka. —
Gospod Anton je ravno končaval svoj raztegnjeni
govor in vsi so ga poslušali. Gotovo bi jih bil pre¬
govoril, gotovo bi bili pustili svojo nakano in se dali
z lepa pomiriti, a tu je pridrvil oskrbnik kakor volk
med zbrane ovce in — sam sebi je podžgal grmado.

Vdrli so v čumnato, oko njegovo je iskalo ko¬
vača, ki ni trenil z očesom, ko je videl vstopiti Ber¬
gerja. Slutil je. da tu ne bo šlo vse mirno od rok in
ni mu prišlo tako nepričakovano kot drugim.

51

— Kovača primite dejal je hlapcem in ti so bili
koj pri rokah.

Komaj se je dobro zavedel, že je bil Jernejček
zvezan na rokah in niti na um mu ni piišlo, da bi
se branil. Uvidel je, da bi bilo nespametno — udal
se je toraj, upajoč rešitve.

Gospod Anton je prosil in zaklinjal oskrbnika,
naj pusti ljudstvo na miru, naj ga ne davi in pritiska
še bolj, a Berger ga ni hotel slišati.

— Kaj tebi mari — ti nimaš tu govorili, ti
morda prideš kmalu sam na vrsto!

Tako mu je odgovoril, ljudstvo njegovo je stalo
potrto tu, možaki niso vedeli kaj bi storili.

— Sedaj pa na pristavo ž njim, zapovedal je
oskrbnik - hlapci so odvedli kovača.

— Križ božji, ljudje, udarimo za njimi, po njih
dajmo, vskliknil je eden, a uikdo ni hotel slediti.

— Potrpite, dejal je gospod Anton — jutri grem
sam na pristavo — rešiti ga hočem, a vi bodite mirni,
kajti le v tem znamenju bomo zmagali, le v znamenju
miru bomo podv-rgli naše sovražnike.

XV.

Vse je bilo drugi dan belo gori v gozdu, sneg
je visel po vejah in megla je plavala nad krajino.
Doli v nižavi še ni bilo tako hudo, a vendar so Gor¬
jani čutili, da bodo kmalu letele „bele muhe", kakor
navadno imenujejo sneg v svoji domači govorici.

Gospod Anton jc sel proti pristavi

Bil je ves bled v obrazu in videlo se mu je, da
je sedaj prišla njegova težka ura. Vedel je, da bo

• **

52

hudo govoriti z oskrbnikom, da bo težko rešiti ko¬
vača, a to je moral storiti.

— Dober pastir mora dati življenje za svoje
ovce, in slab pastir bi bil, če bi se sedaj odtegnil.
Ljudstvo je razburjeno, vse vre in se kuha — in tu
je treba človeka, da se ta plamen ne raznese pre¬
daleč okoli — —. Morda se bo pa dalo le mirnim

potom vrediti, morda dosežem več kot upam. —

Tako si je mislil gospod Anton, ko je korakal
proti Bergerjevemu stauovališču.

Prišel je na dvorišče.

Par psov je lajalo na verigah, dekla je ravno
nesla nekaj v škafu proti hlevu. Tam od kašče je
prišel hlapec in z osornim, zaničljivim pogledom po¬
meril duhovna.

— Ti, dejal je gospod Lokar, kje je oskrbnik?

— To mene ne briga, odvrnil je oni.

— Človek, če te prosim, odgovori kakor se
spodobi.

— Kaj? Hej, hlapci, kje ste? Hej! In začel je
klicati druge hlapce in jim rogaje se kazati gospoda
Antona.

— Tu ga glejte, črnca, gospoda išče. Kaj mi¬
slite, ali bi ga obdržali tu, da ložje počaka, ali ga
bacnimo skozi vrata.

Zakrohotali so se in nekaj nemških kletvic je
prišlo iz njihovih ust.

— Da bi te sam vrag, pravi eden, ven ga na-
ženimo, skozi vrata ga vrzimo.

Psa nanj, psa!

53

Anton je sprevidel, da s lemi ljudmi ni govoriti
poštene besede, začel se je umikati in stopati nazaj
proti lesenim vratom.

— Glejte ga junaka, glejte, že beži.

Jeden je odvezal psa in ga spustil nanj drugi
so zagnali divji krik in vriše, kakor bi šli na vojsko.

Par hlapcev je stopilo proti njemu, jeden ga je
prav surovo potisnil skozi odprta vrata in pes se je
zagnal za njim.

Gospod Anton se je opetekel in za hip je že
ležal zunaj vrat na tleh.

Z roko je udaril ob kamen in nekaj časa se ni
mogel ganiti.

— Dosti ima, dosti; le pustite ga sedaj in zaprite
duri — —.

Kovač je ta čas čepel v temni kleti in slišal
zunaj ropot.

— Ti moj Bog križani, res je prišel gospod,
vskliknil je, a sedaj bodo še njega potisnili tu notri.

Jernejče je videl dobro vso bedo in stisko
ljudstva, čutil je, da bo potem tisočkrat slabejše, če
ne bo več pastirja med njimi. Vedel je, kako je bilo
preje, kako je oskrbnik brez skrbi odiral ljudi, ko ni
bilo žive duše tu, da bi se brigala za ljudi in jim
rekla dobro besedo. Ne da bi se boril s pestjo, ne
samo, da jih je kedo vzpodbujal k vztrajnosti in jim
stal ob strani z ljubeznijo in dobro besedo.

— Ti nesrečno gnezdo, ti, da nimaš nič do¬
brega za nas. Vsi tu so nekako podivjani; jezik imajo
svoj, vero svojo in zato nas tlačijo in mrcvarijo. Vsi,
da. —

54

Nehote mu je prišle na um Mina.

Večkrat je sedaj mislil na to dekle in sam ni
vedel zakaj. Zdelo se mu je, da ona vendar ni taka,
da je morda vendar nekaj srca v njej. — —

Med jem se je oskrbnik vrnil domov.

Vesel je bil, kajti zdelo se mu je, da je sedaj
vse dobro.

-- Če tudi teh par srak pomrje za lakoto, to ne
de nič. Hej, še vedno se jim predobro godi tem
ljudem lu. Preošabni so, zato pa rujejo proti meni. -

Veliki hlapec mu je prišel naproti.

Na dolgo in široko mu je pravil, kako je prišel
gospod Anton in ga iskal, kako so ga potem hlapci
butnili skoz vrata.

— Kaj? Ali ste ga res?

— Res!

No, vidim, ti si pameten človek, ti si res nekaj
vreden. Čakaj, nocoj pa hočemo spet spiti par ko¬
zarcev na ta račun.

Hlapec se je zadovoljno nasmehnil, oskrbnik
Berger je stopal v hišo. —

Zunaj tam na potu je lezel gospod Anton proti
domu. Roka ga je bolela in nič kaj dobro mu ni bilo.

Nasproti mu je prišla Mina. Vsa rudeča je bila
v lice in veselo je žvižgala po potu pred se.

— Le veseli se, le, lahko se veseliš, dejal je
gospod Anton.

— Lahko, zakaj pa ne?

Nimaš menda uzroka. Kovača je brat zaprl v
klet ali kam, mene so hlapci s psom nagnali iz dvora.
Bog ti nebeški, ne štej jim tega za greh. -

— Kaj? Kovača je zaprl?

55

— Zaprl — morda še hujše.

Dekle je prebledelo, žil ji je bilo svojega čina
in sama ni vedela, kaj bi storila. Stopala je hitro
dalje in ustne so ji šepetale komaj slišno —.

— Tako nisem mislila, ne tako hudo-.

XVI.

Kakor je Berger obljubil je tudi storil. Dokaj
veliko vedro vina so hlapci spravili iz kleti in pod
mrak so začeli piti. Oskrbnik je pil ž njimi in kmalu
je odmevalo razposajeno petje daleč okoli. Berger je
bil vesel, meneč, da je sedaj zadušil te ljudi, da jim
je sedaj pokazal, da ni nikdo nad njim, da se tudi
samih grofov ne boji.

Hlapci so napivali svojemu gospodu, vedeli so,
da to ni zastonj. Sicer mu niso bili posebno udani,
a kazali so to vendar. Da bi bil prišel isti dan kedo
in jim ponudil 2krat toliko plače kot Berger, šli bi
bili ž njim in obrnili svoje sablje proti prejšnjemu
gospodu.

Berger je to tudi dobro vedel, zato je vedno
pazil, da so dobili dovolj zabave in plena, kajti čutil
je, da bi si sam tu ne mogel pomagati ničesar.

— Le pijte, le, dejal jim je večkrat, saj še raste
in še ga bomo dobili iz Vipave gori.

— Juhe, juhe, napivali so mu hlapci in marsi¬
kateri že ni več mogel trdno stati na nogah.

— Glej ga, glej, norčevali so se drugi, ta že
hoče zvezde klatiti, tako opleta.

Seveda se je zasmehovani hotel pokazati, da to
ni res in spil kar v odušku vrč vina.

56

Drugi so delali enako in kmalu je bilo vse
pijano, nikdo ni vedel več sam zase in tudi oskrbnika
je vino omagalo, hotel je v svojo sobo, a zaspal je
že na veži, ker ni mogel prestopiti malo višjega
praga. —

Mina je bila tačas v svoji kamrici.

V zadnjih dneh se je čisto spremenila, posebno
pa še danes, ko je slišala od gospoda Antona ono
čudno vest, da je kovač tu zaprt. Zdelo se ji je sicer,
da je ona to prav hotela, ko ga je ovadila, a sedaj
ji je bilo čisto drugače v duši.

Nekov čuden občutek ji je napolnjeval srce, in
najraje bi se bila vrgla na tla in jokala.

Sedla je na skrinjo ob postelji in se naslonila
na vzglavje.

Zamislila se je na mlada leta, spomin na mater,
kojo je komaj poznala se je porajal v njeni duši.

— O mama, mama, kaj bo z mano.

Spomnila se je blede žene, ki jo je nosila na
rokah in skoro vedno jokala. Očeta se je spominjala
kot osornega in čudnega moža. Takrat ni razumela,
zakaj toči mati solze, danes se ji je zdelo, da ve za
vzrok, čutila je sama to, če se je spomnila na očeta
in na brata.

— O ti Bog nebeški, vskliknila je, jaz nisem
bila taka, brat je to storil iz mene. —

— Vse mi je izruval iz srca, vero in ljubezen,
tako me je hotel imeti kot je on, in posrečilo se mu
je skoro a danes se je stvar obrnila, nič več —
— —. Tako toraj, danes narediva račun — —. Le
čakaj kovač, plačati ti hočem, zastonj me nisi potegnil
iz žrela, —

57

Vstala je in ogrnila dolgo nočno haljo.

Stopila je potem ven na dvorišče in se ozrla na
okolu. Tam oh hlevu sta ležala dva hlapca in smrčala,
drugje ni bilo videti ničesar.

“ Zdi se mi, da imajo vsi dovolj nocoj, dejalo
je dekle samo se sabo.

Stopila je nazaj v kuhinjo in šla po prstih skozi
male duri, ki so vodile proti kleti.

Tam ob zidu je navadno visel ključ; potipala
je, a ni ga bilo.

— Bog, kaj naj naredim sedaj ?

Šla je dalje proti vratom — ključ je bil notri.
Sinoči so ga pozabili potegniti ven, pijani so bili vsi
in nikdo se ni brigal za zaprtega kovača.

Še par korakov, in Mina je stala sredi kleti. Na
eni strani so bila vedra z vinom, tam na drugi v kotu
je bil privezan kovač.

Tema je bila, in nič ni videla.

— Kovač, kje si, oglasi se, spregovorila je tiho.

— Kcdo je tu?

— Jaz, Mina.

— Ti — sestra njegova?

Kovačev glas je bil votel in nekako čuden.

Ali prihajaš k meni, da se raduješ morda
nad lepim delom ivojega brata?

— Kovač! in glas dekletov je bil tako prestrašen
in zbegan. — Rešiti te hočem, rešiti.

Počasi je prišla bližje.

Gori v zidu je bilo malo okence, in luna je ravno
ta čas predrla skozi oblake in posvetila v to luknjo.

58

Hitro je Mina segnila v žep, izvlekla je dolg
lovski nož in v trenutku so bile prerezane vrvi, ki
so vezale kovača.

Vstal je.

— Mina, več ni mogel zgovoriti.

Ona ga je prijela za roko in ga peljala ven
na prosto.

—■ Dekle, hvala ti, hvala. —

— Pusti hvalo, sedaj hiti, da prideš od tod, hiti,
da prideš domov.

— Mina — še enkrat hvala, ti si — —.

— Hiti kovač, hiti. —

Obrnila se je od njega in ga potisnila ven na
dvorišče.

— Hiti, hiti. —

In v srcu ji je bilo tako prijetno, tako veselo,
kakor bi jo mamica še ujčkala na rokah — —.

XVII.

Kakor omamljen je stopal kovač ven v tiho noč.
Nikdo ga ni ustavil, pes je malo zarenčal tam za
hlevom, a drugače je bilo vse mirno.

Vesel je bil Jernejče, a čutil je dobro, da setu
gode velike reči, da bo tu še marsikaj prišlo na dan,
kar prej nikdo ni slutil.

Hitro je stopal.

Zdelo se mu je, da hodi Mina za njim, kakor
bi ga hotela čuvati. Poznal je to dekle že dolgo let,
a vselej se mu je zdelo, da ima nekaj odbijajočega
zoprnega na sebi — danes je to drugače. Zdelo se
mu je, da je še-le danes videl, da ima tudi ona srce,

59

in sicer mehko, žensko srce, ki čuti in ni trdo, ne-
občuino.

Tudi njemu je bilo sedaj tako prijelno v duši;
rad bi se bil vrnil, da bi še enkrat zahvalil deklico
za rešitev, kajti mislil je, da ni dovolj storil z besedo:
hvala. Še kaj več bi ji moral povedati. Sam ni vedel
kaj, a to je čutil, da mu je srce polno in bi se moral
izgovoriti.

Že je bil precej daleč od pristave, kar je za¬
slišal krik in vriše za seboj.

— To je na pristavi!

Mina mu je bila prva na misli in obrnil se je
in začel hiteti nazaj po stezi — —

• Komaj smo videli kovača stopiti iz dvorišča, se
je začelo na pristavi gibanje.

Zadaj na drugi strani je bila cela kopica črnih
postav, ki so sc plazile tiho in oprezno proti po
slopjam.

Le počasi in polagoma — —.

Luknjičarjev glas je odmeval v tiho noč. —

— Sedaj smo tu, povzel je zopet besedo in vsi
so zavestno poslušali. Jaz sem že star, prileten in
mnogo sem že skusil na svetu. Vedno smo imeli tu
svoje pravice, kar jaz pomnim, in nikdar nas niso
drugi tako stiskali kot ta le, ki misli, da je on naj¬
višja glava. Kcdo ve, ali grof sploh zna zato? Jaz
mislim, da tu ne gre pošteno in da smo mi neumni,
če se damo temu človeku tako pod peto. Dolgo nas
je tlačil, n sedaj mora biti temu konec. Nocoj mu
pokažemo, da tudi mi zmoremo nekaj, in nazaj nam
mora dati naše žito, da bodo naši otroci imeli kaj
jesti —-.

60

— Tako je, tako, oglasilo se je več glasov in tu
pa tam je kedo zaropotal z železnimi vilami.

— Ta človek ni pošten, oderuh je, dol ž njim !

— Dol, dol !

- Pst, oglasil sc je stari Luknjičar. Le pola¬
goma. Če se nikdo ne bo branil, prav. Če se bo
kedo protivil, tedaj pa tudi s silo. — — Gospoda
vam je danes vrgel z dvorišča, kovača je zaprl —
rešiti ga moramo.

— Kovača ven — tristo-—.

In kopa se je začela gibati.

Kmalu so bili na dvorišču.

Pes je začel lajati, drugi se je davil tam za
hlevom in kmalu se je oglasil nekje glas hlapčev,
ki je kričal, kedo je tukaj.

— Mi, bil je odgovor, kar pa ni tebi nič nrari.

— Kedo ?

— Sem pojdi, boš že videl ; veselilo te ne bode
posebno.

In oni je prišel bližje, a ko je videl celo tolpo,
je začel kričati in vpiti, da je odmevalo po vseh
prostorih.

Od vseh stranij so začeli prihajati hlapci, in
tudi Berger sam je primahal doli po lesenih stop¬
nicah.

— Kaj je tu, kedo hudiča se meša tu po dvo¬
rišču ?

A že sta ga držali dve krepki roki preko ram
in drugi dve sta mu devali vrv okoli zapestij.

— Sedaj pa le kriči.

— Heda, dejal je Luknjičar, sedaj pa žito in
slanino ven, mi tudi hočemo enkrat pošteno jesti.

61

— Kaj ? — — Hlapci, hoj, kje ste, vrzite te
ljudi iz dvora in pahnite jih na trato, da se trikrat
prekopicnejo črez glavo.

- Le počasi, le počasi 1 — Sedaj daj nam hrano,
potem bomo govorili dalje.

— Ven — hlapci — hudiči — kje ste?

A nikdo hlapcev se ni ganil. Videli so premoč
na kmetski strani in niti na um jim ni prišlo, da bi
se branili.

— Sedaj pa v shrambe !

Tega ni bilo treba dvakrat reči.

Kakor volkovi so udrli kmetje v shrambe, in
krik njihov je odmeval daleč v tiho noč.

Vsakdo je pograbil vrečo žila ali kos mesnine,
nikdo se ni obotavljal, saj je čutil v sebi jedino željo,
biti še kedaj pošteno sil.

Po vseh hramih je bil ropot in šum — spodaj
so začeli hlapci tudi razgrajati in napadati kmete. Ko
so videli, da jim gre tako rekoč za življenje, za ob¬
stanek, so premagali svojo strahopetnost, in začelo se
je ravsanje in pretepanje na vseh krajih — —.

— Mina, Mina -• s tem glasom v ustih je
prispel kovač nazaj na pristavo in ravno nasproti mu
je priletelo preplašeno dekle, ki ni vedelo kaj se ž
njo godi.

— Kovač, kovač, hitelo je, ko ga je spoznalo
in prijelo ga je za roko.

— Reši me, reši — —.

Kmetje so ravno prihajali, boreč se s hlapci, na
dvor, a njihova premoč je vendar zmagala. —■

— Ne vbijajte nikogar, za Boga samo krvi ne
prelivajte. —

62

— Hej kovač, prav imaš, kod pa li — skoro
bi te bili pozabili.

— Povežimo jih. —

In začeli so jih vezati z vrvmi in verigami, kar
je pač komu ravno'prišlo pod roke. Kmalu je bila
cela tropa hlapcev na tleh, in veselo vriskanje je od¬
mevalo v prihajajoče jutro.

Kovač je takrat hitel proti domu na rokah nesoč
pol mrtvo deklico Mino.

XVIII.

Poglejmo v Sedejevo kamrico.

Bila je opravljena kakor pač takrat pri nas. Po¬
stelja visoka, pregrajena z domačimi rjuhami, na zidu
svete podobe na steklu, kakoršnih se danes več ne
vidi. Ob postelji stara črešnjeva skrinja, poslikana z
raznimi ornamenti in rožami, ki se tudi danes ne
dobe več na Gori. Jaz se spominjam, da sem videl
samo še par takih domačih izdelkov, a še te so do-
tičniki požgali in potrli za na ogenj. Okna sobice so
bila mala, skoro štirivoglata, preprežena z železjeni,
kakor je to bilo še takrat zelo v navadi.

V kotu je stala peč, pol zelena, pol že prebeljena,
ob peči bukova klop. Nad pečjo je bila polica, kjer
je naš kmet hranil razna semena in druge take stvari,
ki morajo biti na suhem. Ob obeh straneh peči so
bile še lesene preklje — zakaj ravno ne vem, a to
vem, da jih danes nikdo več ne stavi ob peč, ker je
to baje „preveč po starem".

Strop je bil lesen, pod ria štirih gredah.

63

Od trama do trama je bila navadno kaka deska
pribita, na katero se je stavilo lahko različne stvari,
navadno so bili — in so še danes — tam gori so-
dnijski papirji ali kaj tacega, kar je' kmet imel po¬
sebno v časti.

Stolov takrat še ni bilo, k večjemu jeden ob
javorjevi mizi. Za vse drugo je skrbela klop, ki je
obsegala skoro ves zid, iz kota do kota. Ta je bila
vedno čisto poribana, kakor tudi miza, ki je zavzemala
s pečjo skoro polovico prostora. —

Kovaču je stregla mati, ki je bila sicer navadno
pri omoženi hčeri v bližini, a vendar prišla vsak dan
pogledat tudi k sinu, če je bilo treba je ostala pri
njemu tudi več časa.

— Le pustite, mali, le, dejal je včasi. Jaz tako
ne rabim nič, pri Ančki vsaj otroke čuvate.

No, danes tega ni rekel.

Šel je hitro, ko je Mino prinesel domov, po
mater in jo v vsi naglici privedel se sabo.

Povedal ji je kaj in kako — in starica ni bila
bogsigavedi kako vesela tega.

— Za božjo voljo, dejala je, še z Bergerjem se boš
zbrskal in potem bo še slabejši. Saj pravim, čemu
se vtikaš v to, kar ti ni nič mari.

— Mati — tako me niste učili, odgovoril je
sin in starica je videla, da ima prav.

Mino je dobila že v postelji, kamor jo je bil
spravil Jernejcek.

Dekle je imelo vročo, razbeljeno glavo in kri ji
je silila v lica. Strah in groza, potem prečuta noč in
pa mraz, ki ji je šel do kostij, ko sta šla s kovačem

64

s pristave, je tako vplival nanjo, da se je bilo resno
bati za njeno življenje.

Starka je pogledala na dekle, videla je, da je
tu treba hitre pomoči in da se ne sme nikakor obo¬
tavljati.

Šla je v kuhinjo in vzela iz stare omare celo
kopo starih papirjev in zavitkov.

Tu so bile stare „rcnije“, lipovo listje in bezgov
cvet in še več takih stvarij. Da tudi rožmarin ni
manjkal, si lahko mislimo sami.

Napravila in zvarila je potem v lončku vse po¬
trebno, kakor je to vedela že od matere, ki je baje
znala „več kot vsi dohtarji“.

Sprva ni hotelo dosti pomagali.

Dekletu ni bilo dosti boljše, nič se še ni dobro
zavedalo. Opazila je pač, da je nekje v tujem pro¬
storu, da ni doma, a kje je, tega ni mogla dognati.

Kovač je bil vsak hip v kamrici in vedno je
tiho poprašal mater, ali je že kaj bolje.

— Potrpi, za nekaj ur se bo gotovo dobro za¬
vedla in potem je dobro.

Zunaj je snežilo že od zjutraj, a proti poldnevu
je padalo ..kakor bi cunje trgal' 1 . Burja je zavijala
preko hribov in kadilo se je da ni bilo videti niti dva
koraka pred nosom. Začela je zima in že začetek je
bil hud, že prvi dan je bilo tako, kakor pravijo
Gorjani, ,,da zaje mater iše .

Starka je sedela na skrinji ob postelji

Roke njene so prebirale rožni venec, oko njeno
je viselo na svetem razpelu tam v kotu nad mizo.
Zunaj je pristavila zopet lonček z vrelo vodo in

65

vsak hip jo je Jernejče opominjal, da naj hiti, ker
se bo voda spovrela.

Stariča je zopet napravila čaj, in sicer kolikor
so ji sredstva dopuščala, dober in krepek.

No, sedaj pa menda bo že dobra, tako je
govorila, ko je nalivala tekočino v škodeljico in jo
nesla potem bolnici k postelji.

— Bog in sveta Marija naj ti pomagata, šepe¬
tale so njene ustne, ko je dekle pol v nezavesti

srkalo v se toplo pijačo.

Spila je dve škodeljici.

Starka jo je dobro zagrnila in potem zopet

sedla na skrinjo.

Molila je rožnivenec; sprva šepetaje, potem

skoro na glas, tako, da je Mina odprla oči in
vzdihnila : Sveta Marija ...

— Bog bodi zahvaljen, vzdihnila je starka, sedaj
bo dobro, da se le zavoda.

Mina, dejala je potem in se sklonila k rde¬
čemu obrazku, ali veš kje si?

— Vem-— pri kovaču — vem — —.

In vi ste mati njegova ?

— Sem ja, pa sedaj le mirna bodi.

— Mati oh ja, on še ima mater, jaz ne, že

dolgo ne . Molite, molite, dolgo že nisem

slišala moliti, odkar je umrla mama. —

In starka je začela zopet prebirati lesene jagode
na starem molku in moliti. —

Zunaj v lopi se je začulo kovanje polagoma,
pozneje krepkeje in močneje —.

—- Kedo kuje? On Jernejče? In Mina je
vprla oči v starko.

i

66

—- Ja, on — — Jezus, ki si za nas težki križ
nosil-.

— Prosi za nas grešnike — — zdaj in na našo
smrtno uro amen. — —

XIX.

Isti dan pod večer je bilo.

Berger je stal v metežu sredi dvorišča in pre¬
klinjal ter se hudoval na hlapce.

— Krave pijane, ali vas ni sram, da meni

služite in vas kmet tu otepe, kakor dečke na cesti.

Mislil sem, da imam ljudi, a kaj imam — nič, osle,

razun Poldija tam le, ki je bil vsaj tako zvit in je

kmetom pete odnesel, da nas je potem odvezal.

Ko so jih bili kmetje namreč povezali, je bil
Poldi nekje skrit m pozneje je prišel ter rešil Ber¬
gerja in hlapce iz neprijetnega položaja.

Dva hlapca sta prišla kmalu na to na dvorišče.

— No, sta jo dobila?

— Sva in nisva.

— Kako to?

Povedati moram še, da je Berger grozovito
razsajal, ko je zvedel da ni sestre dom . Dekel, kar
jih je mogel dobiti, ni nobena več vedela povedati,
kakor, da ne ve nič. Tako je poslal potem dva hlapca,
ki sta se ravnokar vrnila.

— No, tedaj povejta, kar vesta, dejal je Berger
jezno.

— Mina je, kakor sva slišala od neke babnice,
pri kovaču.

— Kaj? Sakr..., kaj moram še slišati. To je
laž — kaj ?

67

— Ni laž — sicer midva ne vemo trdnosti.

— Marš, pripravite se, nocoj še jo ; gremo
iskat — —.

Berger je že tičal v svoji kamrici, kjer so visele
stare njegove sablje in nekaj pušk, ki jih je nosil
navadno se sabo na lov. Jedno si je oprtil sam,
druge so mu vlekli hlapci v šumo, ker je hotel imeti
vedno po dve ali tri pri sebi. Hlapci so se nocoj
pripravljali zunaj v svojih prostorih, Berger je tudi
preiskoval staro ptišo.

Med tem je nekaj zunaj zaropotalo — vstopil
je gospod Anton.

— Ven, kedo te je klical, zavpil je oskrbnik.

— Le počasi. — Govoriti moram s teboj, daleč
si že prišel in svariti te hočem, da ne stopaš več po
tej poti.

— Ven — kaj hudiča te to briga — —.

Nisem prišel sem s kruto roko in z divjo
silo, je odgovoril svečenik, le mir Gospodov sem
hotel prinesti v ta kraj, v tem znamenju sem hotel
delovati. Ti pa nočeš, tvoj želodec ti je več kot vse
drugo, skrbiš ne za ubogo ljudstvo, ki si mora tako
pomagati, kot je to storilo. V znamenju miru sem
prišel, v miru sem hotel rešiti ta rod tu gori in v
miru božjem pomagati revnim in pritiskanim. V miru
sem te opominjal, a nisi hotel, sedaj moram tudi jaz
storiti korak — in morda ti ne bo ljubo, da se bo
vse to, kar si storil, poročalo škofu in grofu, kateri
še ne ve o tvojih krivicah tu gori. Ti ubogo ljudstvo
zapuščeno, tu gori si oddaljeno od vsake pravice,
nikdo ne ve zate, le Bog nebeški še čuva nad tabo
— ta te ne bo zapustil-.

68

Končal je. Berger je bil zelen od jeze in naj¬
rajši bi ga kar vrgel ven na prosto.

— Zapomni si moje besede, dejal je gospod
Anton, in že je odšel skozi vrata.

-- Ta hudič, kaj hoče tu, kričal je Berger. Jaz
mu pokažem, jaz. In zopet je začel dirjati po sobici
gori in doli, kakor bi bežal pred kako pošastjo in bi
se ji ne mogel vbraniti.

Obstal je potem še nekaj časa sredi sobice in
premišljal — —.

— Da, gremo — — —.

Stopil je ven, sklical hlapce, ki so bili vsi zaviti
v kosmate kučme in debele domače jopiče.

— Sedaj pa le, na drugo stran gremo, kovača
pustimo nocoj, nocoj pride tale črni na vrsto.

Zunaj je kadilo in snežilo, da ni bilo ničesar
razločiti. Tla so bila zmrzla in trda, sneg je priletaval
v gostih kosmičih in burja je žvižgala doli čez Golake,
da je drevje škripalo in se ječaje pripogibalo. To
vam je zima, ki jo ne pozna nikdo, kdor je ni sam
doživel! Človeku kar sapo jemlje, če se prikaže na
dan in veter ga suče, da ni stopinja gotova. Bog te
varuj, da bi tak dan prijel z golo roko za kamen ob
cesti, kar koža bi ti ostala na skali.

Bergerja to ni motilo. Ni gledal za pot, ki je
bila takrat še dosti slabejša kot danes, ampak drvil
je kar naprej po šumi, ki se je takrat še dokaj gosto
razprostirala tam gori.

— Le naprej, le naprej!

Hlapci niso bili posebno zadovoljni, kajti dovolj
neprijetno jim je bilo poditi se sedaj po noči okolu,
mesto se zariti v toplo ležišče.

69

On je drl le dalje in dalje, a pri tem ni pazil
na pot, in tako so kmalu zašli v goščavo, kjer ni
nikdo vedel, kje je.

— Hej, naprej, naprej, kričal je oskrbnik, ko je
opazil, da se hlapci vpirajo in da ne gredo več veselo
za njim.

— Tu ni poti, oglasil se je jedem

— Kaj pot, to nas ne briga, le naprej-.

In lomil je dalje po goščavi, a naenkrat je
zavpil in izginil izpred hlapcev. Ko so ti prišli do
tja, so opazili pred seboj dokaj veliko luknjo, kakor-
šnih je pri nas — svet je kraški — povsod precej
dosti.

Hlapci so obstali, nikdo se ni zganil.

— Ej, kaj vraga bomo, nazaj pojdimo. Jutri je
še čas, th ne bo vtekel.

— Prav praviš, le nazaj, kdo se bo v tem mrazu
podil tod okoli, ga že jutri dobimo.

Odšli so nazaj, počasi so se kobacali skozi
gosto grmovje. Tu pa tam je zavijal volk, ki je iskal
živeža za svoj prazni želodec.

— Še tega nam manjka, dejal je jeden hlapcev
in zavzdignil težko sekiro — —.

XX.

Drugi dan so iskali oskrbnika.

Vreme je bilo čisto in jasno, a mrzlo, da je kar
rezalo okol-i ušes in nosa.

Hlapci so šli po sledu, koji se je od sinoči tu
pa tam še nekoliko poznal in prišli daleč v stran
od vasi, kjer je bila tista luknja.

70

Ljudstvo je zvedelo tudi o tem in kmalu se je
zbrala cela kopa možakov iri mladeničev, ki so šli vsi
tja k tistemu „breznu“, kakor vsem tem luknjam in
jamam pravijo naši Gorjani še danes.

Tudi Luknjičar je bil tam.

- Ti moj Bog, dejal je mož sam se sabo, kam
si prišel. Včeraj si še gospodoval tu, danes pa si
tu notri.

Kakih deset metrov globoko je ležal Berger
mrtev, polovico skoro zagreben v snegu in ledu.

Napravili so potrebne lestve in vrvi in hlapci in
domačini so ga prinesli na vrh.

Potem so ga spravili domov, kjer so ga posta¬
vili na mrtvaški oder.

Tudi Mina je zvedela o tem in ubogo dekle je
jokalo tako britko, da jo je stara Sedejka komaj
potolažila.

Povedala je potem Jernejčku, da ni brat prote¬
stant, ampak katoličan, a da se že toliko in toliko
let ni brigal za nič, ne za Boga in ne za njegove
zapovedi. ,

Utrujena je potem zaprla oči, a ko se je Jer-
nejče hotel odstraniti, ga je poklicala nazaj k sebi
in ga prosila, naj gre h gospodu Antonu in naj ga
prosi, da ga pokoplje na blagoslovljeni zemlji.

Rad je Jernejče to storil in tudi duhovnik je bil
zadovoljen, da je tako.

Čez dva dni je bil pogreb.

Mraz je bilo in burja je brila, a vendar se je
zbralo skoro vse iz vasi, staro in mlado, moški in
ženske.

71

Zvonček v kapelici je tužno brenkal, veter je
odnašal njegov glas daleč, tako, da se je tu in tani
razločno slišalo zvonenje.

Za kapelico je bil skopan grob.

Gospod Anton je molil „miserere“ in ljudstvo
je molilo pol na glas. Potem je pokleknil in molil
za dušo pokojnikovo očenaš za očenašem.

— Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpu-
mo svojim dolžnikom — —.

Veter je pihal, glasovi so se slišali le pretrgano,
zamolklo — —.

Obred je bil končan.

Gospod Anton je odšel s solznimi očmi v svoje
stanovanje.

— Gospod, Tvoja volja naj se zgodi — jaz mu
odpuščam. Mir bodi njegovi duši.

Tako je šepetal svečenik domov grede in ljud¬
stvo, ki je videlo solze v njegovem obrazu, je čutilo
ž njim, da jim je sedaj prišel mir in pokoj, kojega
jim ne more nikdo odvzeti.

Tudi kovač je bil pri pogrebu. Ko je prišel do¬
mov je dobil Mino jokajočo v postelji. Slonela je na
vzglavju in debele solze so ji tekle po bledem licu. —

— Mina, kaj ti je, vprašal jo je Jernejček. Zakaj
jokaš? Je pač morah) tako.biti, sedaj ne pomaga nič
— in tebi to le škoduje.

— Jaz sem tako slaba ženska, ti ne veš, Jer¬
nejček, ti ne veš — —.

— Le pusti le, jaz že vem, kaj si — —.

- Ne, ne, ti ne veš Jernejček, ti ne veš,
da sem bila jaz in edino jaz kriva, da si bil ti
zaprt — —.

72

Skrila je glavo med roke, sram jo je bilo sedaj
tega dejanja.

— Mina — kaj govoriš?

— Res je, res je . . . Vrzi me iz hiše, ven me
pahni, da zmrznem tam zunaj na polju, nisem vredna
tvoje gostoljubnosti — —.

— Mina — - prijel jo je za roko in ji po¬

gledal v oči.

Saj ni res, Mina, saj nočeš iti od nas?

— Jernejček, Jernejček dalje ni mogla.

Izvila mu je roko m se mu ovila okoli vratu.

— Saj te imam tako rada, oh tako srčno
rada — —.

* X-

■X-

Lepo število let je že preteklo od takrat, pol¬
drugo stoletje je že minulo od one dobe.

Oskrbnika za Bergerjem ni bilo več na Gori.
Kmalu po njegovi smrti so prišli boljši časi, prišla
je tudi svoboda. Kmet je bil sedaj prost, desetino je
sicer še plačeval, a razmere so bile čisto drugačne.
Skoro vse iz onih časov je že pozabljeno, le tu pa
tam je še kak mal spomin. Kjer so stanovali prejšnji
oskrbniki, se še sedaj pravi pri ..Flegarjih ' in tudi
pri ..Majerjih" se še imenuje ena hiša. Luknja, kjer
je oskrbnik Berger končal svoje nesrečno življenje,
je še dandanes taka kot takrat in skoro vsak šolarček
tam okoli ve za »Pergerjev brczn . Spominjam se še
dobro, kako mi je babica pravila, da je tam notri
sam škrat, ki pride tudi večkrat ven v zeleni suknjiči
z rdečo kapico na glavi.

73

Gospod Anton je od takrat še dolgo živel na
Gori. Prvi par, kojega je zvezal po Bergerjevi smrti,
sta bila Mina in Jernejček, kojih kri se pretaka neko¬
liko tudi po mojih žilah. Hlapci Bergerjevi so veči¬
noma odšli, nekaj jih je tudi ostalo, kar kažejo še
danes njihova nemška imena. Mir se je vrnil v va¬
sico, vse je šlo od takrat drugače in boljše. Kovač
Sedej je še poznim vnukom pravil, kako je bilo, ko
je gospod Lokar služil celih 40 let na Gori in kako
je on prinesel blagoslov in mir božji med ljudstvo.
Že v sivih letih se je gospod Anton ločil od svojih
ovčic, katere je toliko časa pasel v znamenju miru
in ljubezni.

SK E “' ,E, “