Temelji organizacije in zakonodaje s področja planiranja in rabe prostora na Švedskem Author(s): Miran GAJŠEK Source: Urbani Izziv, No. 11 (april 1990), pp. 43-45 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179902 Accessed: 31-08-2018 08:56 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 08:56:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Št. 11 /1990 Miran GAJŠEK Temelji organizacije in zakonodaje s področja planiranja in rabe prostora na Švédském Začel bom z anekdoto: Ko sem se avgusta lani na mestni gradbeni upravi v Sandvikenu pogovarjal z mestnim arhitektom o arhitekturi njihovega industrijskega, predvsem po spccialnih jckiih vrhunske kvalitete znanega mesta, sva govorila med drugim o soseskah Ralpha Erskina. Angleško-švedski arhitekt je seveda najbolj znan po svojem náčinu dela, ko skozi demokrat ično obliko snovanja stanovanj v biroju (svojevrsten pluralističen centralizem) delo dokonča na mestu samem: konkretno v soseski, ki se Se gradi in v neposrednem štiku z bodočimi uporabniki ter njihovimi željami in idejami. Ker sem vedcl, daje v Sandvikenu na oblasti socialdemokratska stranka, se mi je utrnilo vprašanje, če lahko iščemo vzrok za uspešno (3 soseske in več javnih stavb) sodelovanje med Erskinom in mestnimi oblastmi, med njegovim, - recimo temu "demok- ratičnim" načinom dela in politično orientacijo vladajoče strankc? Njegov odgovor se je glasil: "Ne! Erskine dela vsepovsod, kličejo ga sociāldemokrāti, ne-socialistične stranke, komunisti in zeleni iz preprostega razloga - ker je dober arhitekt." Zgornji opis dogodka naj služi kot povod za razmiSljanjc o izjemno or- ganizirani deželi, kjer je sodelovanje od vlade preko regij in občin pa do posameznika in med posameznimi dejavnostmi po in med sektorji natančno določeno. Videnje člověka kot individuuma, kvalitetno delo posameznika, náčin dela in politično prepričanje so (največkrat) v sožitju, in ne izključujejo eden drugega. Kratek opis delovanja Švédské parlamentarne demokracije v drugi polovici 80. let s posebnim ozirom na planiranje in rabo prostora Švédska je ustavna monarhija s par- lamentarno obliko vladavine. Raz- merje sedežev v parlamentu med političnimi stranki je bilo v drugi polovici 80. let naslednje: social- demokratska stranka 156 poslancev, centralna stranka 42, liberalna stranka 44, moderatoci 66, komunis- ti 21 in zelena stranka 20. Parlament torej sprejema zakonske osnutke, katere pripravlja 13 vladnih ministerstev. Za uveljavitev zakonov (ki so jih v parlamentu seveda sprejeli in potrdili) je organiziranih 100 centralnih agencij in dalje 24 regionalnih administrativnih enot. Vsaka regija ima tudi voljene svete, ki imajo pravico odmeriti in sprejemati davke in so odgovorni v glavnem za zdravstvo in medicínsko varnost v svoji regiji. Naslednja stopnja je 284 občinskih distriktov, vsak spet z na splošnih volitvah izvoljenim svetom, ki skrbi predvsem za odměro davkov in or- ganizacijo javnih servisov: šolstvo, otroško varstvo in varstvo starih ljudi, urbani servisi, stanovanjska politika, kultura in prosti čas. Obstaja tudi kontrola s strani oblasti. Parlamentarna revizorska komisija preiskuje možnosti zlorabe oblasti s strani državnih nameščencev, druga revizorska komisija pa ščiti javnost in raziskuje naslednje dejavnosti: nepravilne poslovne dejavnosti, pravice potrošnikov, etnično in spoi- no diskriminacijo in etiko tiská. 43 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 08:56:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms RAZVOJNA OBMOČJA NA ŠVÉDSKÉM -í m Development area A S Q Development area B V O Development area C Z nekaj izjemami so vládni dokumenti odprti za javnost in tisk. Za nas, urbaniste in planerje, sta naj- pomembnejši organizacija in zakonodaja s področja urcjanja prostora in urejanje naselij, če uporabim naš termin. Zakonodaja s področja planiranja in rabe tal na Švédském Ministrstvo za stanovanje in fizično planiranje, ki je odgovorno za nacionalno fizično planiranje, oskrbo s stanovanji in za gradnjo ob- jektov, zaposlujc približno 100 ljudi skupaj s sekretariatom in servisom. Centralno telo je National Board of Housing, Building and Planning, ki je odgovorno za urejanje razvoja v sferi planiranja stanovanj. Naslednja odgovorna naloga skupščine je iz- dajanje gradbene regulative, ki pomeni praktično razgrajevanje splošnih regulativ zakona. Švédské regije, 24 jih je, zavzemajo različno velike površine (od 3000 do 100.000 km2 ) in imajo obratno sorazmerno število prebivalcev. Regionalne administrativně skupščine so državne agencije s pos- lanci, voljenimi vsakih 6 let, ki delujejo pod generálními direk- tivami parlamenta in vlade. Viada ne more npr. dajati skupščini inštrukcij, kako delovati v posamičnih primerih, tako daje skupščina neod- visna v odločanju, vendar sprejema sklepe znotraj okvira generalnih direktiv in zakonodaje. Ravno tako kot v regijah varnrajo površine in prebivalstvo tudi v 284 občinah. Npr.: samo 5 regij ima večjo površino kot največja občina (Kiruna - na severu) in samo 3 regije imajo več prebivalstva kot največja občina (v Stockholmu). V primerjavi z vládo in regionálními skupščinami imajo občine znatno večje administrativně enote, vendar sorazmerne s svojo velikostjo. Majhen del zaposlenih v občinski skupščini deluje direktno v fizičnem planiranju, največja skupina dela na področju šolstva in socialnih ser- visov. Dosti občin ima drugačno politično večino kot parlament in na občin- skem nivoju je registriranih več političnih strank kot na nacional- nem. Občinski skupščina določi sestavo dclegacij, vključujoč npr. izvršni svet in gradbeni komité, z enako strankarsko večino kot jo ima občinska skupščina. Te delegacije pripravljajo dokument za skupščino, vključujoč planerske zadeve, in iz- vajajo odločitve v preprostejših primerih. Gradbeni komité npr. iz- daja dovolenje za gradnjo in rušenje objektov. Občine financirajo svojo dejavnost skozi davke in rente, katere določajo sami, ravno tako kot viada določa davke in rente v specifičnih in generalnih odločitvah, relevantnih za celo deželo. 44 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 08:56:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV cxriR^ St. 11 /1990 SHEMATSKI KARTI ŠVÉDSKÉ REGUE Cii EDE NA PO VRŠINO REGUE GLEDE NA PRF.BIVAIÜTVO BD BD AC (VC z Y ZV I X ^ I- W - 73- i k ^ I I- sWĘ?1ab PH 73- i rr- s I i u, Ie , T PH o , P ŅEI o p I R I E N "G"H 0 H 0 rL-r-L M| ILIK M Znotraj okvira Zakona o planiranju in gradnji in v zvezi z ostatimi sood- visnimi zakoni določajo: kdaj, kako in kje v občini bo potěkala ur- banizācijā oz. sc bo spremenila raba tal. V sporih oz. přiměřili (ne) legálnos- ti, in političnih problemih odločajo Pri/ivna upravna sodišča na nivoju rcgij - Zaključek Prispevck jc v bist vu razširjcna raz- laga in převod povzetka nove švédské zakonodajc s področja planiranja in rabe tal. Natančncjši podatki o razmerju med strankami, organiziranju uprave preko vlade, parlamenta, rcgij in občin, pa so posebej vzpodbudni v sedanjem, prcdvolilnem trcnutku naše delcie ko vevforičnem poudar- janju strankarskc in tudi nacionalnc pripadnosti preradi pozabljamo na (neodvisno !?) strokovnost, katera vključujc visok nivo dela, sožitje z ostatim dejavnostmi in odgovornost na vseh ravneh in, ne nazadnjc, na moralo urbanista in planerja v novih družbenih razmerah, deklariranih s sloganom: "Civilna družba, tržno gospodarstvo in pravna država". Literatura: 1. Fact Sheets on Sweden - Swedish Regional Policy (FS 72 FOdg), The Swedish Institute, 1988. 2. Fact Sheets on Sweden -General Facts on Sweden (FS 99 tNc), The Swedish Institute, 1988. 3. Legislation Governing Planning and Land-use in Sweden, Ministry of Housing and Physical Planning, Stockholm, 1988. Miran Oajšek, dipl. inž. arh. 45 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 31 Aug 2018 08:56:47 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms