Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja 26. septembra 1965 Leto XXI. - St. 229 (6207) Za pravično odškodnino Izjava Slovenske kulturno gospodarske zveze o razlaščanju zemljišč za graditev naftovoda Slovenska kulturno gospodarska zveza je obravnavala položaj, ki bo prizadel slovenskega kmetovalca in lastnika zemljišč na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji v zvezi z razlastitvami v dolinski občini za naprave za naftovod in v zvezi z zahtevami |x» služnosti za naftovod po ostalih slovenskih občinah. S tem v zvezi je Slovenska kulturno gospodarska zveza prišla do sledečih ugotovitev in zaključkov: Baz last it ve so v vseh teh letih po vojni gospodarsko in socialno hudo prizadele slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem. Iz razlogov večje ali manjše javne koristi so bile zasežene velike površine kmetijske zemlje. Samo Ustanova za industrijsko pristanišče v Trstu je razlastila okrog 10 milijonov najplodnejše zemlje od Sv. Ane do dolinskega naselja. Zadnja razlastitev v dolin-*ki občini, do sedaj naj večja po obsegu, prizadeva doslej 333 ulastniiiM v obsegu enega milijona kvadratnih metrov obdelane površine. Če upoštevamo, da gre pri 333 »lastninah« za skoro ravno toliko hišnih posestnikov oziroma družinskih poglavarjev, predstavlja to pri celotnem številu hišnih številk v vasi Dolina velik odstotek- Posledica tega bo, da se bo na eni strani socialni sestav dolinskega prebivalstva iz-premenil, kmet bo pa izgubil svoj poklic, na drugi strani se bo oslabil narodnostni sestav dolinske občine, ker bo marsikateri kmet - Slovenec zaradi zaposlitve prisiljen zapustiti domači kraj. Za starejšega človeka, ki je bil vse svoje življenje obdelovalec svoje lastne zemlje, pa bo skoraj nemogoče, da bi se poleg vsega ostalega zla moral še prekvalificirati, to se pravi, zamenjati svoje dosedanje delo z enakovrednim drugim delom z enakim učinkom in zaslužkom. Pri vsem tem se razlastitev izvede konec koncev v korist zasebne družbe SIOT, ki ne bo mogla zagotoviti vsem življenjsko prizadetim občanom nadomestila za izgubljeni vir dohodkov. Poleg razlastitve bo zemljišča, koder bo potekal naftovod, obremenila še služnost. Širok pas zemljišča po vsej dolžini tržaške, goriške in videmske pokrajine bo SIOT obremenila s tako služnostjo, zaradi katere bo lastniku zemljišča odvzeta možnost njegove praktične uporabe in taks zmanjšana njegova vrednost. Zaradi naglega širjenja naselij je posebno v tržaški pokrajini že skoraj vsako zem- ljišče zazidljivo in je na dlani, kako ogromno škodo bo naš človek utrpel zaradi razlastitev in služnosti. Iz navedenih razlogov sta ponudena odkupnina za razlaščena zemljišča v dolinski občini in odškodnina za služnost v ostalih občinah nesprejemljivo nizki. Prizadeti lastniki zemljišč, Konzorcij razlaščencev in o-škodovancev in druge organizacije ter stranke so zaradi očitnih krivic, ki grozijo prizadetim, dvignile protestni glas. Pozivamo vse lastnike zemljišč, da s složnim in odločnim nastopom dosežejo primerno odškodnino za svojo lastnino. Ker gre za skoraj izključno lastnino Slovencev, je naravno, da bodo v tem odporu izkazali solidarnost s prizadetimi vsi Slovenci v Italiji in njihove organizacije in tako preprečili, da bi naš človek za svojo zemljo, ki jo ima v posesti in jo obdeluje že stoletja in od katere je doslej v veliki meri živel, ne dobil pravične odškodnine. Vse demokratične politične stranke pa naj tudi v naprej nudijo pomoč pri tem upravičenem naporu našega človeka, ki se mu mora obenem najti sorazmerna in primerna zaposlitev pri gradnji naftovoda, kakor tudi kasneje, ko bodo naprave že delovale. Naš poziv naslavljamo še na oblasti, naj tudi s svoje strani posredujejo, da bodo prizadeti dobili primerno odškodnino in da se jim omogoči zaposlitev pri naftovodu. Potovanje predsednika Sara$ata Zgoraj: Pogled na področje v dolinski občini, kjer so začeli kopati naftovod. Spodaj: Pogled od blizu Po Fanfanijevem obisku v Mehiki v času, ko je izbruhnila dominikanska kriza, in po obisku čilskega predsednika Freya v Italiji je zdaj predsednik Saragat na enomesečni turneji po vseh važnejših državah Latinske Amerike. Po tem, kako so ga pripravili in kolikšen pomen mu pripisujejo v politični javnosti Italije, tega obiska ni mogoče imeti samo za enega izmed rutinskih ali vljudnostnih. V najnovejšem času, predvsem po zaostritvi odnosov med ZDA in posameznimi državami Latinske Amerike, je vidno naraslo zanimanje vladajoče italijanske demokristjanske stranke za nadaljnji razvoj položaja v Latinski Ameriki. Dejstvo, da je Johnsonova administracija odstopila od Kennedyjeve politike pri odnosih z Latinsko Ameriko, predvsem pa odkrita intervencija v San Domingu, sta spodbudila demokrist-jansko stranko in s tem tudi italijansko vlado, da sta se začeli bolj zanimati za to območje, predvsem spričo lastnih e-konomsko - političnih interesov, toda v nekem smislu tudi zaradi posredovanja med ZDA in njihovimi južnimi sosedi. Ne glede na nekatere tradicionalne možnosti, ki jih ima Italija v tem delu sveta računa vlada pri svoji akciji tudi na podporo demokristjanskih gibanj v posameznih latinskoameriških državah. Gre za gibanja, predvsem pa za demo-kristjansko stranko čilskega predsednika Freya, ki utemeljujejo svojo politiko z reformističnimi koncepcijami in z bolj neodvisnim stališčem do ZDA; to pa naj bi «zaustavilo» nadaljnje povečanje vpliva levice v Latinski Ameriki. Frey namreč misli, da sedanjih težavnih gospodarskih, socialnih in političnih problemov Južne Amerike ni mogoče uspešno u-rejati brez večjih reform in bistvenih sprememb pri odnosih z ZDA oziroma ne da bi se zmanjšalo njihovo gospodarsko in politično gospostvo v tem delu sveta. Da bi to dosegli, računa ta državnik z večjo o-poro pri zahodnoevropskih silah predvsem s tem, da se bodo močneje gospodarsko povezale s tem delom sveta. Ob njegovem nedavnem obisku v Evropi je ta njegov načrt doživel delno ugodno oceno, v Italiji pa so ne glede na nekatere razlike pri obravnavanju med-ameriških odnošajev njegovo pobudo izkoristili za akcijo vlade. Dosedanje tiho ameriško o-dobravanje italijanske pobude govori o tem, da z one strani Atlantika ne bo težav. Uradni italijanski predstavniki so svojega ameriškega zaveznika prepričali o tem, da akcija v Latinski Ameriki ne bo slonela na protiamerikanizmu. V govoru pred svetom ministrov EGS je Fanfani poudaril, da «... mora biti političina, gospodarska in kulturna navzočnost Evrope v Latinski Ameriki element ravnotežja, ne pa zamenjava ali konkurenca navzočnosti ZDA. Ta navzočnost pa prav tako ne bi dala tistih dosežkov, ki jih lahko da, če bi jo istovetili z ameriško navzočnostjo.« Morda te Fanfanijeve besede najlepše pojasnjujejo, kako zelo je zapleten ta italijanski korak: ne žaliti ameriškega zaveznika in hkrati poiskati skupen jezik z južnoameriškimi narodi, kjer narašča protiameriško razpoloženje, in končno pridobiti evropske zaveznike za sodelovanje pri takem koraku. Za zdaj je gotovo le to, da spričo krize v evropskem skupnem trgu ni mogoče niti govoriti o kakem koiektivnem nastopu evropskih držav v Latinski Ameriki. V okviru vseh teh okoliščin se je Italija odločila za samostojno ukrepanje, saj jo k temu silijo predvsem lastni gospodarski in politični interesi (razvita trgovinska menjava, številni italijanski izseljenci, vedno večje možnosti za investicije zasebnega in državnega kapitala v teh deželah). Italija je samo lani uvozila iz teh držav blaga (skoraj izključno surovine) v vrednosti 464 milijonov dolarjev, izvozila pa ga je za 332 milijonov, to pa je 7,2 odst. skupnega uvoza in 5,6 odstotka skupnega izvoza. Nekatera največja industrijska podjetja (Fiat, Pirelli, ENI in druga) so že vložila precejšnja sredstva da bi zgradila lastne tovarne v Latinski Ameriki. Več milijonov italijanskih izseljencev. skoraj v vseli državah te ;a območja zahteva nekatere socialne in kulturne intervencije, ki naj bi jim zagotovile pravice v okviru posebnih dogovorov s posameznimi vladami. Še neka okoliščina sili Italijo k temu, da ta hip išče možnosti za svojo gospodarsko dejavnost v Latinski Ameriki. Njena industrija, ki so jo zadnji čas deloma prenovili in sodobno uredili, je povečala svoje proizvodne zmogljivosti, zato pa potrebuje nove trge za prodajo proizvodov. Latinska Amerika je primerna za investicije italijanskega kapitala tudi zato, ker nove tovarne italijanskih podjetij v teh državah zaposlujejo večinoma italijansko strokovno delovno silo in s tem deloma sproščalo domači trg delovne sile. Čeprav pogovori o globalnih temah sodelovanja v trikotniku Latinska Amerika — ZDA — Ev. ropa bržčas ne bodo prinesli kakih konkretnejših uspehov, pa pričakujejo, da se bodo odnosi Italije s temi državami izboljšali. V. B. ...................................................................................1111111Š1111 ■ 1111111111 ■ 111111 ■ M1111 • • 11111..1 ■ 11111111111 ■ tl ■ I ■ 11111 f 1111111 • 11111 ■ ■ 111111111 MI 111 >«11 • M1111IIIII 111111 ■ I ■ II «1 • 11« || ■ I m 11111 ■ • • ■ 11 • MI MM M f« ■ ■ 11111111 >TTI IIMI ■ I ■ 111111111 >■ 11111II ■ ■ I • 11 ■ III111 tl 11 • I < ■ IMI • I • • > I«• M11.. • 11 • IM M • • II ■ f IM • • • t • • * t M • 11 • IM MI •« tfr«. |' • • • «■ M.,. M11 • •' • * < ■' * • 11M M ■' I' ■ MI • • 1111! 11 ■ M ■ 11 • *1 • 11 ■ MI * MI It M • ■ I ■ • ■ M • DANES V Volterri se bo danes zaključilo večdnevno zborovanje bivših obsojencev fašističnega posebne-ga sodišča. V tem mestu se je zbralo na stotine in stotine bivših obsojencev iz vse države. Zastopana je tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza, kar je povsem logično, saj je fašistično posebno sodišče obsodilo še posebno veliko število Slovencev. Maršal Tito Je dal Intervju francoski televiziji, v katerem je poudaril, da je reševanje sporov s silo v nasprotju z načeli nevezanih držav. Kritiziral je tiste, ki v indijsko-pakistanskem sporu odkrito podpirajo eno ali drugo stran, ker to lahko samo onemogoči rešitev spora. Obsodil je teorijo kitajskih in indonezijskih voditeljev, da ni mogoče miroljubno sožitje med visoko razvitimi in nerazvitimi deželami. Na koncu pa je pozitivno ocenil zunanjo politiko gen. de Gaulla. Na frontah med Indijo in Pakistanom vlada zatišje, čeprav se obe strani obtožujeta kršitve sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Dejansko pa gre le za manjše praske. Kako se bodo stvari nadalje razvijale, je težko reči, ker Indija in Pakistan vztrajata glede Kašmira vsak na svojem dosedanjem stališču. Londonska vlada je ukinila ustavo Adena in vso oblast bo prevzel visoki komisar. Za to se je odločila, ker je predsednik adenske vlade zahteval priznanje narodnoosvobodilne fronte. V izjavi britanske vlade se poudarja, da ta ukrep ne pomeni, da se je Velika Britanija odrekla smotru, da prizna Južni Arabiji neodvis- nost najpozneje do leta 1968. Kakor je znano, vodi narodnoosvobodilna fronta v Adenu že dolgo časa borbo za pravo neodvisnost tega ozemlja in ne v takem smislu, kakor si ga zamišljajo Angleži. Jutri se bo v Blackpoolu začel kongres angleške laburistične stranke. Za sklepe kongresa vlada veliko pričakovanje spričo težav, ki jih laburistična vlada ima v parlamentu zaradi večine enega samega glasu. Na kongresu liberalne stranke, ki se je zaključil včeraj, je‘ predsednik Grl-mond predlagal tVilsonu sporazum, s tem da odločno nastopi proti levici v svoji stranki in se poveže z liberalci. Opazovalci ne izključujejo možnosti priložnostnega sodelovanja med obema strankama. V New Yorku je vodstvo glavne skupščine naglo zaključilo diskusijo o sprejemu 106 vprašanj na dnevni red. V ponedeljek bodo razpravljali še o zadnjih dveh sovjetskih predlogih, t.j. o sklenitvi pogodbe proti širjenju jedrskega orožja in o izjavi proti vmešavanju držav v notranje zadeve drugih držav. Načelno so sklenili, da se mora delo skupščine zaključiti 21. decembra. Predsednik Fanfani je dosegel, da bodo seje pet dni v tednu, in dve seji na dan. Ta nagli tempo dela je tajnik U Tant izrecno pohvalil. Kar se tiče sprejema Kitajske v OZN, je britanski zunanji minister izjavil,' da bo britanska delegacija glasovala za sprejem. VELIKA ANTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA V VOLTERRI Vsedržavno zborovanje bivših obsojencev fašističnega posebnega sodišča Zastopana sta tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza in tržaška občina Slovesnosti bodo dosegle višek danes (Od našega posebnega dopisnika) VOLTERRA, 25. — Z vrha Vol terskega griča vlada »ad dolino Valdeoine zloglasni volterski Maschio, kjer so stotine in stotine antifašistov bile nemi, a uporen in časten boj proti fašistični strahovladi. Ne bi si človek mislil, da je mogoče na tako prelepem kraju ,od koder se ti nudi o-čarljiv pogled na desetine in desetine kilometrov daleč, u-stvariti tako mučilnico, kot je bila volterska kaznilnica. Toda fašizmu ni pomagal teror, da bi se vzdržal Stotine in tisoči protifašističnih borcev, med katerimi zasedajo častno mesto primorski Slovenci, so s partizanskimi silami širom po Evropi ter ob vztrajni borbi zaveznikov zrušili fašistični teror. Danes je volterski Maschio časten spomenik te herojske borbe. Prav tu je vsedržavni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki stra/nk in antifašističnih združenj, sklical vsedržavno zborovanje bivših obsojencev fašističnega posebnega sodišča. Manifestacije zborovanja so se začele že pretekli ponede- ljek s predvajanjem antifašističnih in borbenih filmov ter Z raznimi predavanji znanih osebnosti iz italijanskega političnega ter javnega življe nja. Piccardi, Enriquez, Agno letti in drugi. Nocoj je predaval Umberto Marzocchi o dvajsetih letih med fašizmom in antifašizmom. Današnji večer Je brez dvoma zelo razgiban. Druga za drugo prihajajo delegacije iz najrazličnejših krajev. Prisotna Je med tolikimi tudi Slo venska gospodarsko kulturna zveza, a tržaško občino zastopa Dušan Hreščak. Doslej je prispelo že okoli 10 delegacij. Nekaj več kot 300 bivših obsojencev posebnega sodišča. Skupne kazni, na katere so bili obsojeni, pa znašajo že stotine in stotine let. V prostore volterske občinske palače še vedno prihajajo delegacije. Na trgu pred palačo pa odmevajo iz zvočni- kov borbene partizanske pesmi. Slovesnosti bodo dosegle višek Jutri. Zjutraj ob 9. url bo v občinski palači spre jem oblasti. Kot je znano, je zborovanje pod pokroviteljstvom volterske občine Njen župan je predsednik iniciativnega odbora. Po mladinski jutranji manifestaciji ob 10. un bo popoldne sledil zbor udeležencev na Trgu dei Prio-ri. Od tu bo sprevod odšel do spomenika padlim, kjer bo sledilo polaganje vencev. Ob 17. uri bo zaključno zborovanje na Trgu dei Priori. V. KENDA Titov intervju francoski televiziji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — V intervjuju francoskemu radiu in televiziji je predsednik Jugoslavije maršal Tito v zvezi z indijsko - pakistanskim spopadom dejal, da Je poskus reševanja tehničnega ali mejnega vprašanja s silo v nasprotju z načeli nevezanih in vseh miroljubnih držav. Načelno smo proti reševanju spornih vprašanj s silo, je poudaril maršal Tito in dodal, da taka in podobna vprašanja kot med Indijo in Pakistanom obstajajo med večino držav na svetu. Predsednik Jugoslavije je Izrazil mnenje, da je k zaostritvi spora med Indijo in Pakistanom prispevalo negativno ravnanje voditeljev Kitajske in nekaterih drugih držav, in da bi bilo zelo nevarno, če bi se države začele opredeljevati za eno ali drugo stran. Titp Je poudaril važnost osebnih in pogostih stikov med državniki posameznih držav za rešitev nerešenih vprašanj in pri tem pripomnil, da bi bila napačno in nevarno, kot to skušajo kitajski in indonezijski voditelji, zavzemati se za teorijo, ds nerazvite države ne morejo koeksistiratl z razvitimi in visoko razvitimi državami, ter deliti svet na razvite in nerazvite države, kajti danes se ne more govoriti o razvitih in nerazvitih deželah, ker obstajajo visoko razvite, manj razvite, nezadostno razvite in popolnoma nerazvite dežele. Potemtakem Je teorija kitajskih in indonezijskih voditeljev zelo nevarna, ker gre za tem, da se svet razdeli na rasistični podlagi na bele in nebele narode, kar bi pripeljalo še do hujših konfliktov od sedanjih. Nerazvite države se ne morejo razvijati brez pomoči razvitih. Zato pa je potrebno na načelih koeksistence in miroljubnega sodelovanja dati možnost za sodelovanje. To Je edina rešitev. Ti je najbolj pokazala lanska konferenca o razvoju in v tej smeri je treba nadaljevati. Po mnenju Tita bi bila udeležba Sovjetske zveze na bodoči azijsko-afri-Ski konferenci zeio 'fcizitivna ter bi pripomogla, da se laže prebrodijo razni medsebojni spori ter vprašanja držav Azije in Afrike. Toda Tito dvomi, da bo zaradi sedanjega razvoja položaja letos sploh prišlo do te konference. Na koncu svojega intervjuja Je Tito poudaril veliko in važno vlogo Francije in je zelo pozitivno ocenil zunanjo politiko de Gaulla in francoske vlade, ki prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti in ki je precej podobna politiki Jugoslavije in drugih nevezanih držav Poleg tega igra Francija zelo važno in koristno vlogo tudi kot država z velikimi kulturnimi tradicijami, z velikimi pridobitvami in važnimi prispevki človeštvu sploh. Tito je izrazil željo, naj bi se odnosi med Jugoslavijo in Francijo hitreje in boljše razvijali. kajti sodelovanje med Jugo-slevijo in Francijo bi lahko precej prispevalo k zmanjšanju nerazumevanja v Evropi. B. B. ZOPET POLICIJSKA URA V DELHIJU Indija in Pakistan se obtožujeta kršitve določb o ustavitvi ognja Obe stranki ponavljata, da ne mislita popustiti glede Kašmira Radakrišnan pa je izja vil, da je to poglavje zaključeno NOVI DELHI. 25. — V Novem Delhiju so danes po nalogu policije znova uvedli policijsko uro zaradi poročil, da je pri-klo na raznih sektorjih do novih obmejnih incidentov s Pakistanom. Indijski uradni predstavnik je izjavil, da so pakistanski vojaki skušali zasesti nove položaje v zahodnem Pun-džabu. Na sektorju Sialkota so skušali pakistanski vojaki tudi zasesti nove položaje, toda spričo odločnosti indijskih poveljnikov so odnehali. Pakistanski vojaki so odpeljali štiri indijske vojake, a so jih kmalu izpustili, ker je indijski poveljnik zagrozil, da bo ukazal streljati. Na drugi strani pa tudi Pakistanci obtožujejo Indijce, da so prekršili določbo o ustavitvi sovražnosti in da so napredovali na nove položaje. V Ravalpindiju so izjavili, da bo pakistanska vlada Po zaupnici Stefanopulosu ATENE, 25. — Z včerajšnjim glasovanjem je Stefanopulos prejel večino in tako utrdil svojo vlado. Danes bo vlado dokončno sestavil In bodo prisegli še manjkajoči ministri. Za vlado je glasovalo 152 poslancev: 8 skrajno desničarskih »progresistov«, 99 desničarskih radikalcev in 45 poslancev, ki so bili izvoljeni na listi «Zveze centra« in ki so se odcepili od Papandreujeve skupine. Proti je glasovalo 126 poslancev Papandreujeve skupine in 22 poslancev levičarske stranke FDA, Parlamentarna debata je trajala tri dni in je bila zelo «vroča», saj je prišlo do pretepov, kričanja in zmerjanja. Včeraj so morali debato prekiniti celo za eno uro, ker je bila nevarnost, da se spremeni v splošen pretep. Papandreu se debate ni udeležil in se je pojavil v dvorani parlamenta samo za nekaj minut, ko je glasoval proti vladi. Po izglasovani zaupnici bo šel grški parlament do 15. oktobra »na počitnice«, da nadomesti poletne počitnice, ki so jih morali zaradi vladne krize prekiniti. Je pa kaj verjetno, da bo kralj te »počitnice« podaljšal in tako olajšal položaj vlade, ki ima zelo tesno večino, poleg tega pa so tudi v vladni koaliciji ostra notranja naspi ot j a. Papandreu je danes izjavil, da je navoma Kirke« nadaljevala delo in da je na vse načine skušala pritegniti poslance njegove stranke, pri ččmer so uporabljali denar ter položaje. ((Sramota je za vse, ki so podkupovali, in,*a tiste, ki so se dali podkupiti in ki so podkupnino sprejeli, saj jo nam vsem ponujali;« Papandreu je zaključil, da bo Stefanopulosova vlada kratkotrajna, ker ne uživa za dostne številčne podpore niti ne podpore ljudstva. je predvsem potrebno pripraviti tla za ta sestanek, kar se lahko predvsem stori v varnostnem svetu. Gomulka obišče Jugoslavijo - BEOGRAD, 25. — Na vabilo predsednika Jugoslavije in generalnega tajnika Zveze komunistov maršala Tita bo v začetku oktobra u-radno obiskala Jugoslavijo vladna delegacija Ljudske republike Poljske pod vodstvom prvega tajnika CK Poljske združene delavske partije Vladislava Gomulke in predsednika ministrskega sveta LRP Jusefa Cyranhiewicza. NEW YORK. 25. — Veliki new-porški časopisi so že pred desetimi dnevi prekinili izhajanje iz solidarnosti z «New York Timesom«, kjer so uslužbenci stavkali zaradi nesoglasij v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. «New York Post«, ki ni član združenja založnikov, pa ves čas izhaja. Danes pa je tudi «New York Herald Tribune« sporočil, da namerava izstopiti iz združenja založnikov in da bo začel v ponedeljek zopet izhajati. protestirala pri Združenih narodih. Pakistanski zunanji minister Buto pa je izjavil, da namerava njegova vlada sprožiti zadevo pred skupščino OZN, in je dodal, da se bo Pakistan umaknil iz OZN, če ne bo varnostni svet v treh mesecih sprejel potrebnih ukrepov za plebiscit v Kašmiru. Tudi v Novem Delhiju izjavljajo, da se bodo pritožili na skupščino OZN zaradi pakistanske kršitve premirja. Indijski predsednik Radakrišnan je izjavil po radiu, da je plebiscit v Kašmiru nepotreben ter da je združitev Kašmira z Indijo zakonita z vseh vidikov. V zvezi z resolucijo varnostnega sveta iz leta 1948, ki priporoča plebiscit, Je Ra-df.krišnan izjavil, da je resolucija preč,vsem zahtevala umik pakistanskih čet in državljanov z vsega kašmirskega ozemlja, česar pa Pakistan ni nikoli storil. Na koncu je predsednik izrazil željo, naj bi med Indijo in Pakistanom zopet zavladali prijateljski odnosi in prav tako tudi med Indijo in Kitajsko. Indijski predstavnik v OZN čagla je danes izjavil: »Pripravljeni smo razgovarjati se s predsednikom Ajubom Kanom ali s komer koli, toda vprašanje Kašmira je zaključeno poglavje.« V zvezi z o-bejestranskimi obtožbami o kršitvi določb premirja, izjavljajo vojaški opazovalci OZN, da nimajo nobenih poročil o teh kršitvah. Neki vojaški izvedenec pa je izjavil, da se bodo verjetno ponovili taki incidenti, preden bo vse rešeno. Poveljniki posameznih sektorjev bodo verjetno skušali tu in tam utrditi svoje položaje. »Toda obe strani izjavljata, da imata čiste roke. «Frva skupina šestih opazovalcev, ki jih je U Tant poslal v Kašmir, je že prispela na področje Lahora in se bo pridružila 47 opazovalcem, ki so že na tem področju. Kanadski general Bruce Macdonald je bil imenovan za poveljnika opazovalcev OZN med Indijo in Pakistanom. Macdonald, ki ima 48 let, Je sedaj na Cipru, kjer poveljuje varnostnim silam OZN. V Ravalpindiju in Karačiju so danes objavili povsem nasprotujoče si podatke o, zasedenem ozem lju. Načelnik glavnega štaba indijske vojake je Izjavil,, da so indijske čete zasedle 1115 kvadratnih kilometrov-. pakistanskega ozemlja, ,v Kašmiru 450 kvadratnih kilometrov, na sektorju Sialkota 350 kvadratnih kilometrov, v dolini Pund-žab pa 375 kvadratnih kilometrov. Pakistanci pa so zasedli samo 525 kvadratnih kilometrov indijskega ozemlja. V Ravalpindiju pa pravijo, da so Pakistanci zasedli štiri tisoč kvadratnih kilometrov indijskega o-zemlja, predvsem v Kašmiru, Ražastanu in jugozahodno od Am-ricara. Indijci pa so zasedli 1100 kvadratnih kilometrov pakistanskega ozemlja v Pundžabu. V Novem Delhiju so uradno sporočili, da so kitajske čete v Tibetu zapustile vse položaje blizu si-kimske meje, ki so jih bile zasedle v preteklih dneh. Moskovsko zunanje ministrstvo Je objavilo danes izjavo o odgovo ru šastrija In Ajuba Kana na Ko-siginovo ponudbo za posredovanje. Oba se zahvaljujeta in sprejemata ponudbo. Sastri pravi, da vsekakor ne bo moč sklicati sestanka med njim in Ajubom Kanom, dokler se ne ustavijo sovražnosti in se ne ustvari mimo ozračje med obema državama. Ajub Kan tudi pravi, da Bosch se je vrnil v domovino SANTO DOMINGO, 25. — Bivši predsednik Bosch se je danes vrnil v Dominikansko republiko, dve leti potem, ko je bil odstavljen. Posebni dopisnik portoriškega radia trdi, da so vojaki streljali na skupine Boschovih pristašev, ki so nameravali prirediti manifestacijo bivšemu predsedniku. Dopisnik tr-1 dolarjev. di. da je bilo mnogo manlfestan-tov ubitih ali ranjenih. V parku sredi prestolnice je imel Bosch govor, v katerem je obsodil ameriško intervencijo v dominikan sko krizo. Poudaril je «nemodro ravnanje ameriške vlade, ko Je sklenila invazijo Dominikanske republike«, in je dodal: «Ko bo kongres ZDA ugotovil, da bo moral plačati za izkrcanje čet, bo v prihodnje dvakrat pomislil.« Bosch je nato izjavil, da bo zahteval, naj prihodnja ustavna vlada Dominikanske republike predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu zahtevo za plačilo odškodnine v znesku milijarde 250 milijonov Anglija ukinila ustavo v Adenu Spopadi med britanskimi vojaki in pripadniki osvobodilne fronte LONDON, 25. — Londonska vlada je danes ukinila ustavo Ade-na in je dala ukaz britanskemu komisarju, naj neposredno vlada na tem ozemlju. Zaradi tega je visoki komisar prevzel funkcije ministrskega sveta in zakonodajnega sveta. Britanska vlada je to sklenila zaradi povečanja dejavnosti narodnoosvobodilne fronte in ker ministri niso hoteli obsoditi te dejavnosti. Izjava britanske vlade pravi, da je ta •teroristična dejavnost višek kampanje nesodelovanja, ki je onemogočila napore britanske vlade in zvezne vlade, da bi napredovali n» poti neodvisnosti Južne Arabije«. Izjava pravi dalje, da je edini namen sklepa britanske vlade vzpostaviti red na področ-I ju Adena in omogočiti politično itfiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiniiiii ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Federstatali-CGIL o reformi Napovedana je stavka univerz Preti o srednjeveškem sistemu nadzorstva nad gospodarstvom javne uprave ■ Delegacija PSDI odpotovala na kongres laburistov RIM, 25. — Predsednik republike Saragat je sprejel predsednika vlade Mora, s katerim je imel daljši razgovor o zaključkih obiska v Latinski Ameriki in o trenutnem političnem položaju predvsem glede notranjepolitičnih vprašanj. Ministrski svet se bo sestal 29. septembra in bo preučil reformo glede državnih uslužbencev na o-snovi poročila ministra Pretija. Kot je znano, so vse sindikalne organizacije sprejele sodelovanje z vlado pri sestavi dekretov, čeprav so predstavniki Federstatali — CGIL imeli resne pomisleke. Zato so tudi sklicali izvršni odbor tega sindikata. ki Je pričel razpravo danes in Jo bo zaključil Jutri, ko bo sprejel zaključno resolucijo. Gre za razpravo o različnih stališčih, ki so prišla do Izraza med raznimi strujami v CGIL. Na današnjem zasedanju izvršnega odbora Federstatali — CGIL je poročal tajnik Vetere. ki je ponovil znano stališče, da preureditev državne uprave ne sme obsegati samo preureditve kategorij, temveč mora zajeti tudi preureditev plač. Napovedal je mobilizacijo kategorije, iskanje zavezništev z drugimi sindikalnimi organizacijami in torej pričetek borbe, ki bo ostra in dolgotrajna. Minister Preti je v intervjuju listu »Resto dej Carlino« govoril o nadzorstvu nad javnimi gospodarskimi ustanovami in predvsem o vlogi računskega dvora. Dejal je, da gre,,za srednjeveški sistem nadzorstva in Je navedel prepričljive primere. Tako je ugotovil, da se samo štiri sekcije ukvarjajo z nadzorstvom nad računi javnih ustanov, kar sedem pa s pokojninami in od tega pet z vojaškimi. Tako stanje je edinstveno na svetu, ko tako visok sodni organ, na tako počasen in arhaičen način rešuje pritožbe glede pokojnin. Vse pritožbe bodo rešili šele leta 2000, kolikor se ne bo bistveno izpremenila zakonodaja, čemur pa se mnogi upirajo. Združenja univerzitetnih študentov UNURI, asistentov UNAU in profesorjev ANPUI so proglasila 48-urno stavko univerz za drugo polovico oktobra. Predstavniki univerz zahtevajo čim hitrejši pričetek razprave o zakonskem osnutku o reformi univerz in so zato zahtevali sprejem pri predsedniku vlade, podpredsedniku vlade in ministru za Javno vzgojo, če bi do teh razgovorov prišlo in če bi na tak način dosegli ustrezna zagotovila, so pripravljeni stavko tudi preklicati. CGIL Je poslala pismo vsem ostalim sindikalnim organizacijam, v katerem opozarja na položaj v državnih ustanovah, kjer stavkajočim odtrgajo celodnevno plačo v primeru stavke, pa tudi če Je stavka trajala le malo časa. CGIL je pripravila zakonski osnutek in predlaga naj ga vse sindikalne organiza- cije predložijo enotno parlamentu s podpisi poslancev tajnikov organizacij, ali pa naj se predložijo trije ločeni zakonski osnutki, ki pa bodo v bistvu enaki. V Brescii se je danes pričelo zasedanje XII. kongresa italijanskih sodnikov, ki bo obravnaval dve važni vprašanji: «MeJe in nadzorstvo sodstva« ter «Reforma kazenskega postopka«. Kongres je pozdravil pravosodni minister Reale. Razdeljen je bil zakonski osnutek predsednika komisije za najemnine posl. Breganzeja, ki se nanaša na podaljšanje veljavnosti zakona o zapori stanovanjskih izgonov do konca leta. V utemeljitvi se govori, da je treba omogočiti posebni komisiji, ki obravnava zapleteno vprašanje najemnin, da Izdela organsko rešitev in da je zato najbolje obstoječi režim podaljšali še za nekaj mesecev. V Farnezini so podpisali zaključni protokol o prvem zasedanju ita-lijansko-bolgarske mešane komisije, ki je bila ustanovljeni 's sporazumom o znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Protokol določa j bo tudi predstavnik levice Lom š(ip^ye,liitmj^pgaj,^filft(lj§*al bardi. v agttnš a. ministra za bolgarske tehnike, ki si bodo lahko ogledali in preučili italijanska mehanična, kemijska ter prehrambena podjetja. Italijanske študijske grupe pa bodo lahko krajša razdobja preučevala v Bolgariji sistem načrtovanja in druge gospodarske dejavnosti. Danes je odpotovala v Blackpool na 64. letni kongres britanske laburistične stranke delegacija PSDI, ki jo vodi namestnik tajnika stranke Carlglia, Sestavljajo pa član vsedržavnega vodstva dr. Ippolito ter generalni tajnik UIL Viglianesi. Pred odhodom je Carlglia dejal, da je letošnji kongres laburistov še zlasti važen, ker je prvi po ponovnem prevzemu oblasti. Zato bodo iskali .rešitve težavnega gospodarskega položaja in nove pobude, da se pospeši politika mednarodnega pomlrjenja Poleg tega se bodo predstavniki PSDI sestali s predstavniki drugih socialdemokratskih strank, ki bodo prisotni na kongresu laburistov in se bodo 4. in 5. oktobra udeležili sestanka socialistične internacionale, ki bo v Londonu. Kot smo že poročali, bodo tokrat prvikrat prisotni na kongresu brit tanske laburistične stjiahM,. tudi egacljo bo vo- napredovanje. Smoter britanske vlade, da se Južni Arabiji prizna neodvisnost najpozneje leta '968, ostane nespremenjen. Nedavno je bilo v Adenu mnogo atentatov, med katerimi so bili ubiti predsednik zakonodajne ga sveta in več policajev. Dejav nost osvobodilne fronte je posle dica neuspeha ustavne konferen ce v Londonu. Adenski ministri niso hoteli na tej konferenci začeti pogajanj z britansko vlado, če ta ne ukine izrednega stanja v Adenu. Zadnji povod za odločitev britanske vlade je bila zahteva a-denskega ministrskega predsednika, naj britanska vlada prizna narodnoosvobodilno fronto. Nocoj so javili, da so se britanske čete spopadle s skupino članov osvobodilne fronte. Streljanje je trajalo 15 minut v bližini glav. nega policijskega poveljstva. V Franciji volitve 91 senatorjev PARIZ, 25. — Jutri bo odšlo na volitve 38 tisoč «velikih volivcev« v tridesetih francoskih departmajih, na otoku Rčunion, v francoski Somaliji in v Novi Kaledoniji, da obnovijo tretjino članov senata (91 senatorjev). Po mnenju opazovalcev bo spričo bližnjih predsedniških volitev preferenca, ki jo bodo dobili nekateri senatorji, nekak barometer za razpoloženje javnosti; to pa seveda samo približno. Danes so se v Parizu razširile govorice, da bo de Gaulle sredi ok. tobra sporočil, ali bo kandidiral na predsedniških volitvah 5. decembra ali ne. Na podlagi ustav« mora vla. da objaviti seznam kandidatov vsaj petnajst dni pred volitvami. Teoretično bi torej de Gaulle lahko čakal do 20. novembra. Mnogi opazovalci pa so mnenja, da bodo razni politični in psihološki činitelji verjetno prisilili de Gaulla, da mnogo prej sporoči svoje namene. predstavniki PSI; dele,_ | dll tajnik De Martino, v njej pa Trčenje med ladjama v Pločah BEOGRAD, 25. — Posebna ko misija pomorskih in preiskoval nlh organov raziskuje vzroke ne sreče, do katere je prišlo včera; v pristanišču Ploče, ko je itali janska 11.000-tocnska ladja »Nama re» zadela v 300-tonsko jugoslovansko tovorno ladjo »Goran«, ki se je potopila1,'JJjrta tem pa u-darila ob obalo i-n jo precej poškodovala. Tudi ladja «Namare» je bila poškodovana na prednjem delu. '<± ■■■■biipgTfsrrr sPo^t & ma V II. KOLU C LIGE Danes pri Sv. Soboti Triestina Avrea Tržačani z isto postavo kot v Valdagnu Danes bo Triestina prvič nastopila v letošnji prvenstveni sezoni pred lastnimi navijači. Res je, da tokrat nastopa v C ligi, vendar upamo, da bo znala zadovoljiti gledalce, ki jih bo privabila samo z lepo igro in seveda z uspehi. Po tekmi v Valdagnu z Marzot-tom, kjer je tržaški napad pokazal ozroči tri ovce (Kitajska zahteva od Indije vrnitev 800 ovac) Da se izognemo vojni, zahtevam od vas veliko žrtev: vsak a država naj pekinški vladi (Iz «Espresso») nepričakovane vrline, smemo upati, da bo Triestina tudi danes potrdila, da Je našla pot do mreže. Se posebno, ker bo tržaška enaj-storica nastopila proti gostom Ivree v isti postavi kot proti Marzottu in sicer: Colovatti, Cattonar, Ferrara, Sadar, Varglien, Del Piccolo, Manto-vani, Palcini, Miani, Zerlin in Gen-tili. Tehnični komisar Frossi je za rezerve izbral Dambrosia, Dalia in Peza. A SKUPINA cuai TRIESTINA—IVREA Marchetti BIELLESE—UDINESE Branzoni COMO—ENTELLA Rostagno CREMONESE—MESTRINA Lupi LEGNANO—CRDA Lo Gludice RAPALLO—PARMA Gastaldi SAVONA—SOLBIATESE Grava TREVIGLIO—MARZOTTO Sabattlni TREVISO—PIACEN ZA Pignatti ATLETIKA RIO DE JANEIRO, 25. — Itali janka Maria Vittoria Trlo je med atletskimi spomladanskimi igrami v Riu de Janeiru izboljšala s 6,27 m državni rekord. Prejšnjega — 2,26 m — je Triova dosegla septembra lani v Zagrebu. » • • NEAPELJ, 25. — Po prvem dnevu troboja je Italija v vodstvu nad Romunijo 63:41, nad Finsko pa 55:49. K 0LESARSTV0 PADOVA, 25. — Michele Dancelli je danes zmagal na dirki po Venetu. Na drugo mesto se je uvrstil Zilioli, na tretje pa Motta s časom zmagovalca. Dancelli je 270,300 km dolgo progo prevozil v 7 urah 26’09 s povprečno hitrostjo 36,609 km na uro. PLAVANJI LONDON, 25. — Velika Britanija je v plavalnem dvoboju za moške in ženske premagala Italijo 120:116. V moški konkurenci so zmagali Italijani v razmerju 80:55, v ženskem pa Angležinje 65:36. SMUČANJE 2ENEVA, 25. — Mednarodna smučarska zveza je dokončno potrdila Portlllo v Čilu kot sedež svetovnega prvenstva 1966. leta. NOGOMET v okviru športnega tedna Danes v nedeljo ob 8.15 v Boljuncu Breg — Repen sodnik Alojz Štoka ob 14. url na stadionu «Pvi maj« pri Sv. Ivanu Primorje — Zarja sodnik Hilarij Cej • • • Juniorski nogomet Ob 11.15 v Miljah Fortltudo - Breg Prijateljski nogomet Ob 14. v Boljuncu Rosandra Zerial-Campanelie Fides V okviru športnega tedna Plavalne tekme 30. t. m. (in ne 29.) ŠZ Bor sporoča, da bodo plavalne tekme v okviru letošnjega slovenskega športnega tedna v četrtek 30. t. m. in ne v sredo 29. kot je bilo prvotno določeno, ker je ob. činski pokriti bazen zaseden. VA TER POLO BUDIMPEŠTA, 25. — Sovjetska zveza je danes premagala v tekmi za »Trofejo Italija« reprezentanco Italije s 4:3 (2:0, 0:2, 2:0, 0:1). V drugi tekmi večera je Madžarska odpravila Romune 5:1 (1:0, 1:1, 110, 2:0). V tekmi Jugoslavije z Vzhodno Nemčijo Je prišlo do presenetljivega poraza kandidatov za prvo mesto. Izid: Vzhodna Nemčija - Jugo slavija 4:3 (0:1, 1:2, 0:0, 2:1). NOGOMET DANES ALIGA BLIGA BOLOGNA—NAPOLI De Marchi BRESCIA—ATALANTA Politano CATANIA—FIORENTINA Francescon FOGGIA INC.—LAZIO Gonella LANEROSSI-SPAL Sbardella MILAN—SAMPDORIA Righetti ROMA—INTERNAZIONALE Monti TORINO-CAGLIARI Marengo VARESE—JUVENTUS D’Agostinx ALESSANDRIA--REGGINA Picasso GENOA—LIVORNO Gussoni MESSINA—TRANI Piantonl NOVARA—CATANZARO Canova PADOVA—MANTOVA Orlando PALERMO—MONZA D’Auria PIŠA—MODENA Vacchlni POTENZA—LECCO Roversi PRO PATRIA—VERONA Frullini VENEZIA—REGGIANA Fiduccia NEDELJA, 26. SEPTEMBRA Radio Trst A 8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali bo- ; 11.00 Karakteristični ansam-dii; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Avtoradio; 15.30 »Skrivnosti starega divana«, igra v treh dejanjih; 17.45 Popoldanski ples; 11.30 Jazz party; 19.00 Slovenski oktet; 19.30 Z glasbo Italiji; 20.00 šport; 20.30 Folklorni motivi v glasbi; 21.00 Vokalni ansambel »Chapman Colle-ge Madrigal Singers«; 21.25 Igrata orkestra Dan Hill in Arne Domnerus; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Vokalni nokturno. Trst 9.30 Oddaja za poljedelce; 12.30 Glasbeni vložek. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 7.45 Nadaljevanje jutranje glasbe; 8.00 Prenos RL; 9.05 Kmetijska oddaja; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Igra ansambel Herb Alpert; 10.45 Poje Fred Bongusto; 11.15 Ansambel Franco Cerri; 11.30 U-spele melodije; 11.50 Pogovor s poslušalci; 11.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Slov. narodne; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Poročila; 14.40 Zabavna glasba; 14.45 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Igra orkester John-ny Douglas; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesni program; 22.30 Poročila; 22.35 športna nedelja; 22.45 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL, Nacionalni program 7.10 Almanah; 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Oddaja za poljedelce; 11.10 Sprehod skozi čas; 13125 Pevski program; 14.00 Operna glasba; 14.30 «Quartetto Cetra«; 15.15 Jazzovska glasba; 17.30 Simf. koncert; 19.15 športna oddaja; 19.45 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Popotovanje po svetu s pesmijo; 21.20 «Negro — Spiritual’s», poje mezzosopranistka Lucretia West; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za žene; 10.25 Ključ uspeha; 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevski program; 12.00 športne napovedi; 12.15 Plošče tedna; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Neapeljske pesmi; 14.30 Pesem po svetu; 15.15 Ital. narodne pesmi; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Srečanje z opero; 21.00 Parada godal; 21.40 športna oddaja; 21.50 Glasba v večeru. III. program 16.30 Rossinijev koncert; 17.30 »La scappatella«, radijska komedija; 19.15 Pregled glasbe; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brittenov koncert, 21.20 «Schwanda», opera v dveh dejanjih. Slovenija 6.00-7.00 Dobro jutro! vmes poročila in koledar; 6.30 Napotki za turiste; 7.00 Poročila; 7.15 »Ob poti tam za vasjo...« — Spored popularne zborovske in narodne glasbe; 8.05 Mladinska radijska igra — Miro Jerkovič: Kje je robot?; 8.53 Glasbena medigra; 9.00 Poročila; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 10.20 Pesmi, ki so jih peli španski borci; 10.40 Lahka glasba; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Spored narodno-za-bavne glasbe; 14.00 Nedeljsko srečanje z velikani koncertnih odrov; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna — J. Švajncer: Njih pot; 15.50 Kitara v ritmu; 16.00-19.00 Nedeljsko športno popoldne — vmes ob 17.00 Poročila; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mojstrske partiture — C. Franck; Simfonija v d-molu; 21.00 Športna poročila; 21.10 Glasba ne pozna meja — Mednarodna zabavnoglasbena oddaja; 22.00 Poročila; 22.10 Godala v noči; 23.00 Poročila; 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana; 23.30 Zadnja poročila. Ital. televizija 10.15 Oddaja za poljedelce; 16.00 Iz Neaplja: Mednarodno srečanje v lahki atletiki; 18.45 Oddaja za najmlajše; 20.05 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La donna di fiori«, televizijski film; 22.15 športni rezultati, nato dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje s Pcppinom Di Capri. PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti; 17.00 Igra ansambel »The Jets« iz Trsta; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mojstri klasicizma; 18.55 Slovenski solisti; 19.15 Kulturni zakladi naše dežele; 19.25 Sodobni motivi; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Carl Maria von Weber: «Carostrelec». Trst 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.30 Poročila- 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Poje zbor RTV iz Beograda; 9.00 Program na | ploščah; 9.45 Poje Gene Vincent: 10.00 Operni dueti; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Operna panorama; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Slov. narodne;-15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Oddaja o športu; 15.50 Ansambel Loe Petit; 16.00 Operetne melodije; 16.40 Glasba iz filmov; , 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Pesmi z gora; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ansambla Ted Heath in Edmundo Ros; 19.30 Prenos RL; 22.15 Tommy Dorsey igra za vas; 22.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 I Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Haydnov koncert; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 ] Novi pevci; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Iz albuma plošč; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Oddaja za najmlajše; 16.30 Schubertov koncert; 17.55 Zdravniška oddaja; 18.05 Stari bolgarski ple- | si in popevke; 18.25 Glasbene poti; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.15 , Koncert operne glasbe; 22.10 Ital. narodne pesmi; 22.30 Oddaja o umetnosti in književnosti. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 Mala šola | optimizma; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 12.00 Pevski program; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Vesele harmonike; 16.50 Operni koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 »Ascanio«, radijska igra; 18.35 E-notni razred; 18.30 Vaši najljubši pevci; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Poje Fred Bongusto; 22.00 Jazzovski kotiček. III. program 18.3Q JfTegled likovnih umetnosti; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnov koncert; 21.20 Giovanni Marcu Rutini, florentinski glasbenik 18. stol.; 22.30 Maurice Ravel: štiri pesmi; 22.45 «L’agonia del generale Krivitski«. Slovenija 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe; 8.05 Ansambel Franca Korbarja in ansambel Vilija Petriča; 8.30 Pol ure z domačimi ansambli zabavne glasbe; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Priljubljene otroške pesmi; 9.30 Mali dopoldanski koncert; 10.15 Pojeta Anita Meze in Vladimir Ruždjak; 10.35 , Simone de Beauvoir: Spomini dobro vzgojenega dekleta; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Med kitaristi in čembalisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ljubljanski komorni j zbor; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 S poti po Angliji; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Poje zbor akademikov «Branko Krsmanovič«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.15 j Zabavno-glasbena oddaja; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo vam; 20.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Po svetu jazza. Ital. televizija 18.30 Oddaja za najmlajše; 19.55 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Oddaja o vzgoji otrok; 21.45 «Orsa mag-giore«, glasbeni program; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 »La morte viene dallo spazio«, film; 22.40 j Petnajst minut z Donom Powel-lom in Giannijem Sanjustom. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 26. IX. DO 2. X. NEDELJA, 26. septembra 9.00 Cirkuški deček — serijski film; 9.30 Dubrovniške poletne prireditve; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.30 Budimpešta: Waterpolo za trofejo Italije; 12.30 Nedeljska TV konferenca; 13.30 Oddaja iz JLA; 14.30 Filmska reportaža o Bolgariji; športno popoldne; 18.15 Nogometno srečanje Svedska-Zahod-na Nemčija; 19.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Zabavno-glasbena oddaja; 21.45 Grindl — serijski film; 22.10 Poročila. PONEDELJEK, 27. septembra 11.40 Gradovi na Slovenskem; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Kuharski nasveti; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Propagandna quiz oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Beaumarchais: Figarova svatba; 22.20 Glasbena medigra; 22.30 Barcelona: Finale festivala mediteranske pesmi; 23.15 Poročila. TOREK, 28. septembra 20.00 TV dnevnik in poročilo o začetku kongresa Zveze borcev; 20.30 Lirika Jovana Popoviča; 20.40 Radopolje — jug. celovečerni film; 22.10 Koncert partizanskih pesmi — izvaja zbor Doma JLA; 22.30 Poročila. SREDA, 29. septembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Čudežni gumb — I. del; 17.55 Slike sveta; 18.25 TV obzornik; 18.45 Dubrovniške poletne prireditve; 19.15 Mozaik kratkega filma; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik in poročilo s kongre- I sa ZB; 21.20 TV obzornik; 21.30 Kulturna panorama. ČETRTEK, 30. septembra 11.00 Angleščina; 16.10 Gradovi na Slovenskem; 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 La-slovo — reportaža; 19.10 Koncert I Zagrebške filharmonije; 19.40 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Ekran na ekranu; 21.40 Makedonski pesniki na stru-ških večerih poezije; 21.50 Poročilo ob koncu zasedanja kongresa ZB; 22.05 Poročila. PETEK. 1. oktobra 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 I Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Otroški magazin; 18.25 TV obzornik; 18.45 Rezerviran čas; 19.45 TV akcija: Črna tabla; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Iz zakladnice jugoslovanskega filma; 22.10 Poročila. SOBOTA, 2. oktobra 10.00 TV v šoli; 17.40 Kje Je, kaj je; 17.55 Zoki Poki — lutkovna oddaja; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 Slobodan Stojanovič: Alergija — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja; 22.00 Rečna ladja — serijski film; 22.50 Poročila. Šest razlogov za umor Fanny Bauer se je domislila, kako bo spravila Lorena s sveta. Spočetka je bila to zares samo ideja, a bolj ko je o njej razmišljala, bolj ji je bila všeč. Spomnila se je nanjo, ko je gledala zadnji film na televiziji. če je treba za to koga dolžiti, so bili to Indijanci Siouxi ali Cheyeni — ali pa morda Apači. Stari film o divjem za-padu je prikazoval, kako so Indijanci mučili svoje žrtve. Okoli gležnjev so jim ovijali surovo usnje in Jih izpostavljali soncu. Usnje se je sušilo in krčilo ter povzročalo žrtvam neznosne bolečine. «Kaj bi se zgodilo, če bi mokro in surovo usnje ovili komu okoli vratu,» je razmišljala Fanny, «in če bi bil ta vrat Lorenov?« Da bi to storila, je imela šest razlogov: 1. njen mož je bil upokojeni višji policijski uslužbenec in je imel mnogo sovražnikov, ki bi ga z veseljem zadavili, če bi se jim ponudila prilika; 2. bolan je in se ne more gibati; 3. stalno uporablja droge, da bi si lajšal bolečine, pa bi ga bilo lahko uspavati, če bi mu dala močnejšo dozo, a vendar le ne tako močno, da bi ga zastrupila ; 4. izredno je bogat; 5 čeprav je bolan, vendar ne kaže, da bo kmalu umrl, ker dobro pazi nase, zmerno je in pije in je nehal kaditi; 6. poleg tega mu Fanny zameri, da je trideset let starejši od nje. Torej šest razlogov za umor. če bi bilo potrebno, bi jih Fan-ny našla še več, toda že ti so zadoščali. Po daljšem razmišljanju je sklenila, da se bo o tem posvetovala z Lorenovim nečakom Stuartom. Ta je bil pravzaprav sedmi razlog za umor starega Lorena. — Razmišljala sem o načinu, kako bi se znebila Lorena... — je povedala nekega dne Stuartu. — Tvoja domiselnost je potemtakem prav borna, — je odgovoril Stuart. — Jaz sem razmišljal o najmanj dvajsetih načinih. — In zakaj ničesar ne ukreneš? — Misliti in delati, draga moja, sta dve različni stvari. Storiti kaj takega, je zelo nevarno. — Dvomim, da bi bil moj način nevaren. Toda prosim te, nič me ne vprašuj, ker ti ne bom ničesar povedala. Le nekaj ur pozneje se je v kleti namakal kos surovega usnja in čakal na primeren dan, da ga bo Fanny ovila okoli Lorenovega vratu. Prva priložnost se ji je ponudila po nekaj deževnih dneh. Bila je nedelja, vreme se je naglo zboljšalo in posijalo je toplo sonce. Kuharica in služkinja sta imeli prost dan. Loren je obedoval na bolniškem vozičku v knjižnici še pred odhodom služinčadi. — Veš, — je dejal, — sklenil sem, da bom malo posedel na sončni terasi. Vrnil se bom sam, ko mi bo dovolj. —-Če ti je prav, ti bom pripravila hladno pijačo in ti jo prinesla na teraso, — je predlagala Fanny. Loren ji je pritrdil. Fanny je natočila v kozarec limonado, nekaj gina in nasula vanj precej uspavalnega praška. Da bi bilo videti vse kar najbolj nedolžno, je zaprosila služkinjo, ha j odnese pijačo Lorenu, ko bo pri odhodu šla mimo terase, kfalo pozneje, ko je videla, da je Loren že izpil pol kozarca, mu je rekla, da bo za kratek čas odšla na plažo. — Meni je vseeno. Mislim, da bi mogla poklicati Stuarta, naj te spremlja. Medtem ko je Fanny čakala, da pride Stuart ponjo, ni izgubljala časa. Ko se je vrnila na teraso, je našla kozarec prazen, Loren pa je spal spanje pravičnega. Počasi mu je ovila pas namočenega usnja okoli vratu, vzela kozarec, ga pazljivo očistila in dala sušit. Medtem ko se je pripravljala, da odide na plažo, je prišel Stuart. Ko sta ležala na vročem pesku, je Fanny iznenada rekla: «Imam občutek, da bo danes vesel dan.« Nato je naglo vstala in stekla v vodo. Dan je bil lep in popoldan je naglo minil. Ko se je vrnila domov, se je naglo odpravila na teraso, v dnevni sobi pa je pustila Stuarta. FLORA FLETCHER Loren je bil mrtev. Surovo in posušeno usnje se mu je globoko zajedlo v vrat, tako da ga je le z veliko težavo odvila. S počasnimi koraki je odšla k Stuartu, ki je sedel v dnevni sobi. — Loren je na terasi; videti je, da je mrtev. Potrebno bo, da pokličeš policijo. — Policijo? — Stuart je skočil pokonci. — Zakaj, za vraga, naj pokličem policijo? — Ne šalim se. Loren je mrtev, in kakor kaže, je bil zadavljen. Gotovo sam veš, da je imel mnogo sovražnikov. Verjetno ga je eden od njih zadavil. — Da, to je vsekakor možno. — Stuartove oči so se nenadoma zožile, — Ali ni nemara to tisti veseli dan, o katerem si govorila na plaži? — Prosim te, ne zgubljaj po nepotrebnem časa! Ali hočeš poklicati policijo ali ne? — Nočem! Najraje bi takoj pobegnil iz te hiše. — Ne govori neumnosti, Stuart! Sam veš, da ne moreš biti zapleten v to zadevo, prav tako pa tudi mene ne zadeva nobena krivda. Sicer pa, če bi zdaj odšel, bi s tem samo poslabšal položaj. — Ne bi si ga poslabšal, če bi ti ne izpovedala, da sem bil tu. — Jasno je, da bom morala govoriti resnico. Saj sam dobro veš, da je kaznivo karkoli zamolčati, kadar gre za umor. — Toda kaznivo je tudi zadaviti svojega moža. Ali ne? — Nisem ga zadavila, zato stori kar te prosim! Pokliči takoj policijo! Umaknila se bom v svojo sobo in legla. Od vdove v takih tragičnih trenutkih pričakujejo, da je pretresena. Želim zbujati vtis, kakršen se spodobi, kajti to je za policijo še posebno važno. Nenadno trkanje na vratih njene sobe jo je vznemirilo, da je strepetala. — Gospa Bauer? Ali ste doma? — Da, — je odgovorila tiho. — Kdo je? — Polioijski poročnik Pevy. Rad bi govoril z vami, če se počutite dovolj močni za to ... — Počakajte trenutek, prosim! Počasi je vstala, se oblekla in odprla vrata. — Malo sem legla... — je rekla s tihim glasom. — Ste sposobni za razgovor, gospa Bauer? — Prosim. Potrudila se bom. — Želite, da odideva v dnevno sobo ali da se pogovoriva kar tu? — Kar tu, če vas ne moti. — Prosim, povejte mi, kako se je zgodilo? — Pravzaprav ne vem mnogo. Ves dopoldan sem bila z nečakom svojega moža na plaži. Mislim, da ste ga srečali. Ko sva odšla, se je Loren sončil na terasi. Dejal mi je, da si bo že sam pomagal nazaj v sobo, ko mu bo dovolj sončenja. Ko sva se vrnila, sva ga našla na terasi. Sami veste kako ... — Da, zadavljenega. Povejte mi, ali ste videli kako orožje? — Orožje — Da, mislim predmet, s katerim je bil zadavljen, česarkoli se je morilec poslužil, je moralo biti precej čvrsto in raztegljivo — bodisi da je bilo to usnje ali kaka žica... — Ničesar nisem našla. Morilec je vzel to najbrž s seboj. Ali ni verjetno, da je storil tako? — Verjetno je in tudi ni. V tem primeru je storil tako. A morda tudi ne. Kar želim povedati, je, da je nekdo odstranil orožje, toda ne tedaj, ko se je zgodil umor. Bilo je na vratu vse do takrat, ko ste se vrnili iz kopališča. — Kaj? Kako ste rekli, poročnik? — Glejte, po prvem sončenju ste dobili novo temnejšo barvo po obrazu pa tudi po vratu. Tako je bilo tudi z vašim možem — razen na ozkem traku okoli vratu, ki ga je predmet ovijal. Ali mi morete to pojasniti? Niti poskušala ni, da bi to pojasnila. Zaman se je trudila zbrati misli in zvaliti krivdo na Stuarta. Predvsem je začela razmišljati o tem, kako je mogla pozabiti na to. A pozabila je na to preprosto dejstvo, medtem ko je mislila na vse druge podrobnosti. Zdaj, bo poročnik hotel seveda preiskati sobo in bo našel v torbici, ki jo je prinesla iz kopališča, predmet, ki ga išče. Kaj je Pevy v tem trenutku govoril? — Pravkar sem razmišljal o tem, gospa, kako ste pripravili umor. In zdi se mi, da sem dognal resnico... — je mirno govoril. — Veste, tudi jaz sem gledal zadnji televizijski film o divjem zapadu ... V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI PRVI PRIMER «ZLAT MORETTI« nagrada za zasluge v umetnosti in kulturi Uradna objava ustanovitve nagrade bo danes na «1. deželnem sestanku tiska» v Vidmu, S. Danielu in Gradežu Kot je želel comm. Lao Menazzi Moretti, lastnik videmske pivovarne, se bo ustanovil «Zlat Moretti«, nagrada za kulturo, ki jo bo prvič dodelila strokovna žirija junija prihodnje leto. Gre za prvo tako pobudo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, čeprav so se v tej deželi rodili umetniki in misleci, ki so se povzpeli do vsedržavnega in mednarodnega slovesa; dovolj bi bilo omeniti nekatere, kot so Nievo, Saba, Svevo, če ne bi niti omenjali sodobnikov Tomizze, Bartolinija, Ma-soherinija itd. Splošen namen te nagrade je predvsem v tem, da bi bila — ne da bi se neskromno postavljala v vrsto z mnogo bolj pomembnimi, kot so Marzotto, Strega ali pa «Bancarella» — očitno priznanje za zasluge na področju umetnosti in kulture te naše dežele. Končno pa hoče delovati spodbudno pri vseh, ki na najrazličnejših umetnostnih in socialnih področjih delujejo brez posebnih priznanj. Značaj nagrade — čeprav gre predvsem za literarno nagrado — je treba še podrobneje določiti. Comm. Moretti želi, da bi imela nagrada kar najbolj resen značaj, pri čemer pa lahko ima točno opredeljeno originalno zamisel. Sklenil je, da posebna komisija uglednih in umetnostno razgledanih oseb sestavi statut in pravilnik za nagrado «Zlat Moretti«. Uradna objava ustanovitve nagrade ter imenovanje komisije bo v nedeljo na «1. deželnem sestanku tiska«, ki ga prireja pivovarna Moretti. Časnikarji gostje, ki bodo prišli iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona, bodo najprej obiskali pivovarno Moretti. Sprejeli jih bodo predstavniki oblasti v S. Daniele v Furlaniji; tu si bodo tudi ogledali ta zgodovinski kraj. Zvečer bo mondensko-literama prireditev v «Sans-Souci» v Gradežu; speaker bo Gianluigi Marianini, brali pa bodo odlomke iz del pisateljev naše dežele, ki so se že uveljavili v državi, kot Dino Menichini, Luciano Morandini, Domenico Ca-doresi in Gianni Santuz, avtor knjige, ki je izšla pred kratkim. Med to prireditvijo bo objavljena ustanovitev nagrade. Drugi simpozij književnikov V v Statembergu od 20. do 23. IX. Kakih štirideset km od Maribora, v bližini Poljčan stoji grad štatemberg, živa priča nekdanje veličine in moči grofov Tahijev. Med bujno zaraslim gričevjem prekrasne štajerske, kjer je vsa lepota zemlje ostala še nedotaknjena, kakor da bi se tam čaš ustavil, lahko človek najde odi dih .n tiho samoto pred smradom in vrvežem civiliziranega mesta. In v tem gradu, ki je danes postal priljubljen počitniški kraj za tiste, ki so imeli srečo, da jih je pot zanesla stran od glavnih cest, se je letos zbralo dvajset književnikov iz različnih krajev Jugoslavije in iz zamejstva. To srečanje pa ni bilo slučajno, kajti že po lanskem prvem tovrstnem srečanju v Statembergu je bilo sklenjeno, da bo to postalo tradicionalno. Na pobudo pododbora društva književnikov iz Maribora, ki si že dolga leta prizadeva najti čim širšo podlago mednarodnega in jugoslovanskega medrepubliškega sodelovanja, se je že lansko leto posrečilo najti najprimernejšo obliko takega sodelovanja prav v Statembergu, kjer je bilo predvsem govora o manjšinskih literaturah. Lansko leto je vsem ostala v spominu močna osebnost velikega Slovenca Lavrina, ki je širom po svetu znan kot eden izmed prvih slavistov v Evropi in predvsem v Angliji, kjer živi že več desetletij. Lansko leto kakor tudi letos je prišlo do izraza zanimanje za problematiko naše zamejske literature, saj so si naši literati že priborili svoje mesto v slovenski literaturi. Letošnji simpozij je potekal v znamenju iskanja lika sodobnega človeka v povojnem času. Poleg mariborskih književnikov so se vabilu odzvali še mnogi drugi, med njimi Božidar Borko, dr. Franjo Smerdu in Jože Šmit iz Ljubljane, Tone Potokar, ki je eden izmed najvažnejših slovenskih delavcev v širjenju slovenske literature v Jugoslaviji, Tomislav Ladan, blesteči govornik In književnik iz Zagreba, dr. Boško Novakovič iz Novega Sada, Ljubiša Djidič mlad srbski pes-mik, Nedjeljko Fabrio in znani italijanski pesnik z Reke Giaco-mo Scotti, Filibert Benedetič iz Trsta in češki pisatelj Bohumil 1‘Irabal iz Prage. Trodnevna diskusija se je predvsem odvijala v znamenju iskanja sodobnega lika človeka in dr. Boško Novakovič je v svojem uvodnem referatu že takoj povedal, da je to danes predvsem «intelektualec v svojih krizah, človek v svojih metamorfozah, delavec v svojih podvigih«. Umetnik mora prisluhniti svojemu času, zato je prepotrebno, da pošteno pove vse, kar se okoli njega dogaja. V tem pogledu je zelo zanimiva resolucija, ki je bila izdelana ob zaključku simpozija: »Dvajset književnikov 1« različnih krajev Jugoslavije in iz zamejstva po tridnevnih razpravah o podobi sodobnega človeka v povojni književnosti soglaša, da je eden temeljnih problemov naše družbe to, da vedno pogosteje zanemarjamo resnične duhovne potrebe in človeške vrednote, itar se negativno odsvita tako v neposredni vsakdanjosti kot v umetnosti. To se dogaja deloma tudi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiimmimiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiMiiii DVE PREKRASNI LIKOVNI PUBLIKACIJI Umetnost nuivnih v Jugoslaviji in Umetnost situl Obsežni knjigi velikega formata izredno okusno in razkošno opremljeni - Obe je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani Grad Štatemberg, nedaleč od Pol jčan na štajerskem Naše založbe včasih napovedujejo in napovedujejo izid kake nove knjige, da se z zavlačevanjem večkrat razblini ves učinek. Včasih pa nas nasprotno kar čez noč presenetijo z izrednimi izdajami, ki jih celo poznavalci dogajanja na knjižnem trgu niso pričakovali. Tako presenečenje predstavljata prav gotovo dve odlični knjigi, posvečeni upodabljajoči umetnosti. Prva Je posvečenj umetnosti jugoslovanskih naivnih slikarjev in kipar jev, druga pa umetnosti situl. Obe pa je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani ob sodelovanju z založniškim zavodom Jugoslavija v Beogradu. Ker gre za dve obsežni knjigi velikega formata, tiskani na odličnem papirju, opremljeni ne samo izredno okusno, tem.več naravnost razkošno, predvsem pa za knjigi, v katerih je poudarek na likovnih reprodukcijah, mnogih tudi v barvah, Je presenečenje na knjižnem trgu toliko večje. Knjigi pa sta kot odlično uspeli likovni izdaji, kakršnih imamo malo v slovenščini res nekaj tako lepega, da Ju je vredno prelistati, brati in gledati. In da je treba na knjigi opozoriti ne samo vse prijatelje umetnosti, vse ljubitelje lepe knjige, temveč tudi tiste, ki včasih zaman iščejo knjige, s katerimi bi lahko po svetu predstavili jugoslovansko kulturno tvornost. Kajti obe novi knjigi, tako UMETNOST NAIVNIH V JUGOSLAVIJI kot UMETNOST SITUL sta res več kot reprezentativni publikaciji. Skoda je, da bosta za marsikaterega prijatelja umetnosti in ljubitelja lepe knjige zaradi cene, ki pa Je seveda nujno zvezana s tako Izdajo, teže dostopni. Pa čeprav cena obeh knjig v sorazmerju z drugimi izdajami niti ni pretirana. UMETNOST NAIVNIH V JUGOSLAVIJI z barvno reprodukcijo znane slike Ivana Generaliča Pod hruško na ščitnem ovitku, s sicer odlično opremo, ki jo je zasnoval Stjepan Flleki, je delo znanega beograjskega umetnostnega' kritika, publicista in esejista Otona Bihalji Merina. Ta Je knjigi napisal tudi obširen tekstni dčl, čeprav je seveda poudarek izdaje in tudi njena izrazna moč prav na likovnem delu, na reprodukcijah umetniških del, ki jih je v vsej knjigi nekaj manj kot dvesto. Knjiga ima najprej krajši uvod, v katerem avtor tolmači nekaj osnovnih pojmov naivnega slikarstva, prikazujoč nekatere skupne črte in seveda tudi razlike med umetnostjo otrok, umobolnih in umetnostjo naivnih. Pri tem ugotavlja, da je umetnost naivnih edina umetnost, ki obstaja zunaj vsega zgodovinskega in ki je ne moremo pojmovati ne kot izraz biološke razvojne stopnje ne kot duševno bolezen, ker brezčasno, neobremenjena z znanjem in z bridkostmi civilizacije, živi v čarobnem svetu prvotnosti. Za uvodnimi izvajanji sledi nekaj fotografij z detajli bogomilskih spomenikov, starih nagrobnikov in naših panjskih končnic. Nato pa v naslednjem poglavju avtor govori o naivnih umetnikih po svetu, predstavljajoč z nekaj besedami najznačilnejše predstavnike naivnega slikarstva predvsem v Ev- NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H|||||||||||||||l|||||||||l|l||||||||M||||,|||,||||||||||||||||||||||||||||||M|||||,m,|,|,|,|„,||||,|||||||||||||||||M|tm||||||m||||| Novo v Studijski knjižnici Jevnikar, Martin: Prepovedane besede in zveze. Trst, Literarne vaje 1965. Mezzena, Renato: Flora del Car-so. Trieste, Lint 1965. Colonnello, G. A.: Guerra di Li-berazione. Udine, Edit. Friuli 1965. Vidali, Vittorio: 11 MEC e Trieste. Roma 1965. Kotnikov zbornik. Celje, Mestni muzej 1956. Pesmi Krajnskega naroda. Tretji svesik. V Ljubljani, Blasnik 1841. Potrč, Ivan: Nesmilečno življenje, Lj„ MK 1965. Dr. Anton Gregorčič - Andrej Gabršček. Nova Gorica, Goriški muzej 1965. Marn, Josip: Slovnica slovenskega jezika. Laibach 1861. španger, Vekoslav: Bazoviški spomenik. Trst, Samozaložba 1965. Poročilo delegata «S.K.» na III. Prosvetnem tečaju AFD «Adri-ja» v Gorici. Idrija, 30. avgusta 1923. (Rokopis). Kmetijske in rokodelske novice. Peti tečaj. V Ljubljani, Blasnik 1847. Arheološki vestnik. XV.-XVI. L)., SAZU 1964-65. Gestrin, Ferdo: Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi . mesti od 13. do konca 16. stoi. } Ljubljana, SAZU 1965. j1 Arte e resistenza in Europa. Bo- Zupančič- Beno: Sedmina. Lj., J logna, Museo civico 1965. MK 1965. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. Letnik IV. Ljubljana 1963. Seznam predavanj za študijsko leto 1965-66. Lj., Univerza 1965. Kolarič, Rudolf: Jezikovno rešeto I. Ljubljana, 1931. Studi Goriziani. Anno 1965. Gori-zia, Biblioteca Govemativa 1965. Cankar, Ivan: Na klancu. Lj., DZS 1965. Jurančič, J.: Slovenski jezik. LJ., DZS 1965. Grad, Anton: Come si dice in it a-liano. Lj„ DZS 1965. Pesniki 1965. Lj., DZS 1965. Prešeren, F.: Zbrano delo. Prva knjiga. Lj., DZS 1965. Pečar, Zdravko: Afrika. Lj., DZS 1965. Šmit, Jože: Lirična postila. Lj., DZS 1965. The Parnassus of a small natlon. Lj., DZS 1965. Jerin, Zoran: Vzhodno od Kaz-manduja. Lj., MK 1965. Zupanc, Lojze: Sto belokranj- skih. Lj., MK 1965. Winkler, Venceslav: Gadje iz Šiške. Lj., MK 1965. Jarc, Janko: Rog. Lj., MK 1965 Mikuž, Metod: Slovenci v stari Jugoslaviji. Lj., MK 1965. XVI. Občni zbor SPZ. Nabrežina 1965. Cuffaro, Domenico: Primi canti antifascisti. Trieste, 1965. Manuel Essei Jougoslave. Maribor, ZO 1965. Boulle, P.: Most na reki Kwaju. Maribor, ZO 1965. Blatter aus del slovvenischen Ly-rik. Ljubljana 1933. Šali, Severin: Srečanje s smrtjo. Ljubljana 1943. Jakac, Božidar. Ljubljana, Borec 1965. Kranjec, M.: Rdeči gardist I. Murska Sobota 1964. Bevk, France: Pot v svobodo. Koper, Lipa 1965. Vidali, Vittorio: Trieste ed il suo cantiere S. Marco. Roma 1965. Slovenska knjiga — II libro slo-veno. Trst 1965. Klinec, R.: Na božjo pot. Trst 1965. Letno poročilo 1964/65 Glasbene Matice. Trst, GM 1965. Izbrana dela dijakov srednje šole v Dolini. Dolina 1965, Božja liturgija. Rim - Trst, Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda 1965. Utripi. Poljudna kulturna izdaja SPM v Trstu. Trst, SPM 1965. Mauser, Karel: Ljudje pod bičem II. Buenos Aires, SKA 1965. Spominski tek dvajsetletnice o-svoboditve. Trst 1965. Koncert zbora Jak. Gallus. Trst 1965. Sindikalni vestnik. Trst, SSS 1965. Viglietti, C.: Izgubljeni poklic. Trst 1965. Grad, A.: Angleško slovenski slovar. Maribor ZO 1965. Munda, Jože: Bibliografija Slovenske matice. Lj., SM 1965. Toporišič, J.: Pripovedna dela Frana Šaleškega Finžgarja. Lj., SM 1965. Levec, F.: Eseji, študije in potopisi. Lj., SM 1965. Koblar, F.: Dvajset let slovenske drame. I. 1919-1930. Lj., SM 1965. Pilon, Veno: Na robu. Lj., SM 1965. Pleterski, Janko: Narodna in politična zavest na Koroškem. Lj., SM 1965. Cvetko, Dragotin: Jacobus Gallus Camiolus. Lj., SM 1965. Čermelj, Lavo: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. LJ., SM 1965. Shakespeare, W.: Soneti. LJ., SM 1965. Shakespeare, W.: Timon Atenski. Lj., SM 1965. Shakespeare, W.: Kralj Lear. Lj., SM 1965. Šolstvo ob 20-letnici osvoboditve. 1945-1965. Lj., SSM 1965. Stelč, F.: Cerkveno slikarstvo. Celje, DSM 1934. Leskovec, A.: Dva bregova. Ljubljana 1928. Seliškar, Tone: Cmi oblaki in vihar. Lj., Borec 1964. ropi in Ameriki. Tudi ta tekst spremljajo reprodukcije podob nekaterih avtorjev. Nato sledi o-srednji del knjige, predstavitev jugoslovanskih naivnih slikarjev' in umetnostnih središč, v katerih posamezni slikarji žive in ustvarjajo. Najprej je seveda govor o znanem Ivanu Generaliču in znameniti hlebinski šoli, ki je eno najmočnejših žarišč naivne umetnosti. Odkar je akademski slikar Krsto Hegedušič srečal šestnajstletnega kmeta Ivana Generaliča — bilo je to leta 1929 — je začela v Hlebinah, majhni hrvaški vasi delovati skupina slikarjev kmetov, ki verujejo, da vsakdanji kruh življenja niso samo resnični plodovi, temveč tudi tisti, ki jih dajejo sanje umetnosti in ki se zato poleg dela na polju in na domačiji močno posvečajo tudi slikarstvi^. Avtor največ razpravlja o Generaliču in predstavlja njegovo umetnost, seveda pa prikazuje tudi delo ostalih slikarjev iz Hlebin, Franja Mraza, Mirka Viriusa, Franja Filipoviča, Mija Kovačiča, Dragana Gažija in drugih. Poleg predstavitve posameznih slikarjev in karakterizacije njih dela pa so o vseh umetnikih priobčeni še kratki življe-njepisni podatki, navadno v kratkih avtobiografskih beležkah slikarjev samih. Seveda pa je veliko tudi reprodukcij vseh hlebin-skih naivcev. Hlebine pa niso edina slikarska vas Jugoslavije. Druga slikarska šola kmetov in delavcev je nastala v bližini Beograda, v banatski vasi Kovačiči Tu imajo tudi galerijo, v kateri kmetje-slikarji razstavljajo svoja dela. Umetniške oblike, _ ki jih ustvarjajo kmetje iz Kovačiče, so globlje zakoreninjene v Izročilu kot pri hlebinskih slikarjih Tu ustvarjajo Martin Paluška, ki je eden izmed ustanoviteljev slikarske skupine v Kovačiči, kmet in zidar Jano Strakušek, Jano Sokol, Martin Janoš, Jano in Ondrej Ve-njanski, vsi pripadniki slovaške manjšine. V bližnji vasi Uzdin pa deluje šest žensk naivnih slikark, katerih umetnost je še bolj zakoreninjena v izročilu. Je pa sicer to slikarstvo manj epično kot hlebinsko, ki prikazuje predvsem trdo kmečko delo in življenje na vasi, zato pa tudi mehkejše in nežnejše. Spet posebej delujejo kmetje slikarji iz šumadijske vasi Opa- : li rič. Najznačilnejši njihov predstavnik je Janko Brašič. Seveda pa so posamezni naivni slikarji raztreseni po vsej Jugoslaviji. Tako deluje na primer na otoku Solta Evgen Bukteniea, v -Osijeku Emerik Feješ, ob Ohridskem ježeru‘1 Vttngel Naumovskt, v Sloveniji pa Jože Tisnikar in pa predvsem Jože Horvat-Jaki. Oton Bihalji Merin vse te slikarje predstavlja v svoji knjigi, karak-terizira njih umetnost, o kateri pa sicer najlepše govore reprodukcije v knjigi. Seveda so tudi ti avtorji predstavljeni z večinoma avtobiografsko napisanimi življenjepisnimi podatki. Zadnji razdelek knjige pa na kratko predstavlja še kiparstvo naivnih. Knjiga Umetnost naivnih v Jugoslaviji je torej knjiga, ki v besedi, predvsem pa v podobi govori o jugoslovanskih naivnih slikarjih in kiparjih. Čeprav marsikaterega umetnika širša javnost že pozna in širši krog prijateljev umetnosti, pa bo knjiga Otona Bihalji Merina za marsikoga, predvsem pa za svetovno javnost veliko odkritje. Slovenska izdaja ima seveda ožji pomen, toda vsekakor je to knjiga, kakšne smo res lahko samo veseli. Kajti podobna dela izidejo res samo na daljša časovna obdobja. Docela drugačna pa je seveda knjiga, ki nosi naslov UMETNOST SITUL in katere slovensko izdajo je prav tako oskrbela založba Mladinska knjiga v Ljubljani ob sodelovanju z beograjskim založniškim podjetjem Jugoslavija. Tudi' ta knjiga velikega formata, vezana v zeleno platno, z risbo Boleta Miloradoviča, z barvastim ščitnim ovitkom, ki predstavlja detajl s situle Cero-sa, ima dva dela: tekstni in slikovni del. Tekstni del obsega tri prispevke: prvega pod naslovom Praznik situl je prispeval direktor ljubljanskega Narodnega muzeja Jože Kastelic; drugi je Gui-da Mansuellija sestavek Orient, Jadran, Etrurija in umetnost situl, tretji pa Pripombe h kronologiji situlskih spomenikov izpod peres Karla Kromerja. Bralec bo v teh sestavkih našel mnogo strokovnih podatkov o situlah, teh značilno oblikovanih posodah iz bronaste dotje z mojstrskimi u- SI. Ru. zaradi podvizane m pogostokrat brezobzirne industrializacije in tehnizacije sodobne družbe. Zavedamo se seveda, da leži bodočnost naše celotne civilizacije v kar najbolj racionalni organizaciji življenja, prav tako pa se seveda zavedamo, da je njeno stvamiško bistvo v spoštovanju klasičnega, humanističnega, kulturnega izročila in v vzpostavljanju novih etičnih in estetskih načel... Obstaja med drugim resna nevarnost, da bodo tudi nam plu-tokratska merila nadomestila humanistična: da bo izključni cilj postal profit za vsako ceno. (...)» Slovenski zemejski pesnik Filibert Benedetič je v svojem referatu povedal: «Z mojim osebnim pozdravom prinašam tudi pozdrav tiste zemlje, ki od Istre, Trsta, prek Soče in Brd tja do Matajurja leži na križišču med dvema svetovoma. Naša problematika je tudi v dehumanizaciji, tudi v konfliktu zburžuaziranosti vladajočih kast, tudi v protislovju ekonomsko političnih konceptov, tudi v borbi določenega državnega ustroja za oblast in v odnosu demokracija-ljudstvo; toda je predvsem v bitnosti naše problematike v glavnem dilema: živeti ali ne biti. Tako je glavna naša konstanta narodnoobramb-nost. Ko Je tu v Statembergu mimogrede govora o integraciji, smo mi tudi mimogrede vztrepetali, ker za nas, ki živimo v Italiji, pomeni integracija smrt; zato po našem tega problema sploh ni, kajti človek je to, kar je, in če ga ni, sploh ne more biti. Globoko zakoreninjen v svoji zemlji sem prisluhnil intelektualcu v njegovih krizah, človeku v njegovih metamorfozah, delavcu v njegovih podvigih. Kaj pomeni lik sodobnega človeka v modernem času? To vendar, da ni lik samo tisti, ki ga umetnik ustvarja, ampak je tak lik tudi umetnik sam. Umetnik pa ni navaden človek, ki brezbarvno beleži v življenjskem toku, ki ga odnaša naprej ali nazaj, naravnost ali postrani, gor ali dol: umetnik je zrcalo, kot se temu že od nekdaj pravi, v katerem se od znotraj gleda, kako bije človeško srce. In človek je končno tudi vse.« F. B. (Nadaljevanje na 7. strani) ..I... A. G. Miller: Možganska klinika Pr! Lipi v Kopru je izšel roman iz zdravniškega življenja, ki ga je napisal nemški pisatelj A G. Miller, prevedel pa Boris Verbič. S prikupno opremljeno knjigo (oprema Mitja Race) smo dobili na naš knjižni trg zanimiv pripovedni tekst. Gre za roman iz zdravniškega življenja, tovrstni romani pa so navadno še posebno privlačni, saj Je za tiste, ki niso zaposleni v zdravstvu, navadno vse, kar Je v zvezi z zdravjem, boleznimi, bolnišnicami nekam skrivnostno. Vsak pripovedni tekst, ki navadnemu človeku vsaj malo odkriva zavese, ki loči onstran pregrade stoječega zdravnika od preprostega in ponižnega pacienta. Je navadno še posebno privlačen. Zdravniki se pač ukvarjajo z zdravjem, največjo človekovo dobrino, na drugi strani pa je prav v zdravniškem poklicu ostalo še marsikaj tajlnstvenega od takrat, ko so bili zdravniki še vrači. Knjige iz življenja zdravnikov, romani, ki popisujejo življenje po zdraviliščih, bolnišnicah in sploh knjige, katerih predmet Je zdravljenje in ki jih preveva dih smrti, so bile in so še med najbolj branimi teksti. Večkrat pa so to tudi močno napisana umetniška dela, ki so ne samo zaradi snovi, temveč tudi prav zaradi umetniške moči vredna zanimanja bralcev. Nekaj takih odlič-nih del iz zdravniškega življenja smo v zadnjih letih dobili tudi v slovenskem prevodu. Vendar pa Je prav zaradi snovi same in zaradi zanimivosti tovrstnih del večkrat podana nevarnost, da pr! teh delih prevlada zanimivost, zgodba sama nad idejo. In-da tako včasih dobivamo knjige s sicer zanimivo vsebino, toda brez pravega umetniškega Jedra. Nekaj podobnega bi skoraj lahko ugotovili ob knjigi Možganska klinika, vsebujoči kratek roman iz zdravniškega življenja in dogajanja na kliniki za možgansko kirurgijo. Sama na sebi zanimiva zgodba, ki Je tudi privlačno in mestoma celo napeto napisana, nas ne ogreje in nas pusti hladne. Razumljivo, saj gre za več ali manj sentimentalno storijo o profesorju, slavnem kirurgu Hornsteinu, ki ga napade možganski tumor in skoraj ohromi njegovo bleščečo kariero, ter za zgodbo o uspehih, poklicnih in ljubezenskih, njegovega mlaj-šega zdravnika, primarija West-hausa. Zaradi bolezni, za katero pa še nihče ne ve, postane pro-fesor nemogoč in ne more več opravljati težkih možganskih o-peracij. Zato se zaplete v spor z svojim primarijem, ki ga uspešno nadomesti in opravi nekaj izvrstnih. kirurških posegov. Prav ta primarJJ pa niha med dvema ženskama, med zdravnico Evo Hochhoff, profesorjevo nečakinjo, in med sestro Sigrid, ki ga skuša z vsemi sredstvi, tudi nepoštenimi, pritegniti nase Konč- Dvorišče gradu Štatemberg (Nadaljevanje na 7. strani) Letno izkopljejo v Južni Afriki za 175 milijard lir diamantov Vsa trgovina z diamanti je v rokah angleškega trusta De Beers Company - Surovi diamanti so podobni kremenu -Rezanje dragih kamnov je najbolj kočljivo opravilo «Culiman» največji diamant vseh časov - Po sklenjeni kupčiji se kupec in proda- jalec pozdravita z besedami: «Masel und Broche»! Trgovanje z diamanti ni sko-ro v ničemer podobno trgovanju z drugim blagom. Diamanti so pač zelo dragoceno blago in le izbrani trgovci jih dobijo. Vso trgovino z diamanti i-ma v rokah največji diamantni trust na svetu, ki ima svoj sedež v Londonu, De Beers Consolidated Mineš Limited. V svojih diamantnih rudnikih v Južni Afriki pridobiva 98 odstotkov vseh diamantov na svetu. In pri tej kupčiji se nič ne baranta. Za slehernega draguljarja pomeni pravzaprav veliko čast že, ako ga trust povabi na svoj sedež in mu ponudi diamante v nakup. Saj jih je na tisoče, ki se potegujejo za to, da bi smeli priti zraven. Letno izkopljejo v južnoafriških diamantnih rudnikih okoli 26 milijonov Karatov diamantov, vrednih okoli 100 milijonov funtov, to je nekaj nad 175 milijard lir. In draguljarja, ki ne more kupiti manj kot za 250 milijonov lir diamantov, trust vobče ne u-pošteva. In še takemu, ki ima velik kapital, dovolijo samo enkraten «pogled» blaga, in to tistega, ki mu ga je De Beers dodelil. Zraven je že tudi navedena kupna cena. Pogajanje ni dovoljeno. Veliko senzacijo pomeni, če kak trgovec noče plačati zahtevane cene. Zaradi monopolnega položaja, ki ga ima diamantni trust, so tudi njegove metode nadvse samovoljne in poleg tega ka^r nekako skrivnostne. Vabilo izbranim trgovcem je sko-ra podobno pozivu, ko pridejo dvakrat na leto diamanti lz Južne Afrike v London in Jih sortirajo. «Sporočamo Vam, da bo dne 10. septembra pošiljka blaga na vpogled. Ponudbe je treba poslati našemu uradu najkasneje do 31. avgusta.« Brez podpisa In brez odličnega spoštovanja. Trgovec more samo vljudno prositi za določeno kvaliteto blaga in pristaviti do katerega zneska naj bo vrednost diamantov. Ne sme pa navajati ne njih oblike ne velikosti. Parola je: «Vzemi in pojdi!« še prepogosto se dogaja, da trust odkloni trgovčevo ponudbo. In tega se vsakdo boji. Določenega dne se zberejo bogati gospodje iz vseh dežel sveta v St. Andrews House v Londonu. Vsem Je videti na obrazih živčnost in skrb. Sko-ro taki so kot dijaki, ki bodo stopili pred izpraševalno komisijo. Saj ni čudno! Gre za stomilijonske zneske! Drugega za drugim pozivajo v posebno sobo, katere okno je obrnjeno proti severu. Strokovnjaki dobro vedo, da je za ogledovanje diamantov «severna svetloba« najprimernejša. Tam prinesejo draguljarju na posebnem podstavku diamante in ga pustijo samega, da si more mirno ogledati dragocene kamne. De Bsers Company zaupa svojim odjemalcem in dobro ve, da ne bo zmanjkal najmanjši drobec. Surovi diamant, kakršnega poberejo v rudniku je še najbolj podoben navadnemu kremenu. Morda z nekoliko sre-bmkastega leska, a najbrž ga nihče ne bi pobral, če bi ga videl na cesti. Potrebno je precejšnje znanje in strokovna izkušnja, da se more oceniti vrednost surovega diamanta. No, draguljarji pa tudi dobro vedo, da so kamni vredni toliko kolikor trust zanje zahteva. Tam leži milijonski zaklad. Kamni so različne velikosti in barve. Črni, roza, rjavi, zeleni in tudi beli. Cisti modro beli so najdragocenejši. Na svetovnem trgu je njih cena okoli 600.000 lir karat (petina grama). Najcenejši pa so rjavi kamni, ki jih cenijo približno 36.000 lir karat.'Naš trgovec bo blago, ki so mu ga pokazali, vzel. Saj nima izbire in tisto ogledovanje je zgolj formalnost. Kljub temu dobro ve, da je napravil dobro kupčijo. Kajti za diamanti je na trgu veliko povpraševanje. Navaden človek bi morda menil, da bi moral postati trg prenasičen z diamanti, zlasti, če ve, da se proda letno okoli 5.000 kg tega blaga. Toda, od teh petih ton diamantov jih porabi štiri industrija. To pomeni, da jih zmeljejo in porabijo za brusila, svedre, stružnice ipd. Samo 1.000 kg se porabi za nakit. Zatem dobi surove diamante v roke brusilec diamantov. Tudi ti specialisti niso povsod. Nekoč so bili na glasu nizozemski brusilci diamantov, najbolj iz Amsterdama. Dandanes pa so jih izpodrinili Belgijci. Sedaj slove brusilci iz Antwerpna. Tam so v Pe-likaan Streetu mojstri, ki znajo iz prejšnjega ((kremena« napraviti umotvor, briljant, le- sketajoč se v najbolj čudovitih mavričnih barvah. Ves diamant uporabijo, vsak drobec, da; celo prah. Saj je diamant najtrša kamenina, zato ga u- porabljajo za rezanje in vrtanje stekla, za brušenje jekla in kamenja ter samih diamantov. Prav zaradi tega, ker je ta- •lllllfllillMIIIIIMIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIimilllllllllllllMIIIIIIMIIIMIIIIIimillllMtllMMIir.MIIHIItlifllllMmitlll lassas* 1 Z 3 T* 6 1 J 7 8 9 r 11 n r M 14 r IB 16 r r S 13 20 r m 22 r r a 25 IB 26 rr 28 m 29, jC 1 ""H 30 1 31 j 32 33] % 35 m 36 i B r 38 m 39 B 40 41 m 42j 1 43 44 B 45 46 Ul 48 n 49 i 50 J r r , . i VODORAVNO: 1. slovenski skladatelj (Slavko), 7. sodobni nemški pisatelj (Hermann), 13 čita-telj, 14. pristanišče v južni Italiji, 15. razglas, ki se hitro Siri, 16. trgovec z moko, 17. začetnici glasila slovenskih geografov, 18. ime poljskega zunanjega ministra Rapackega, 19. tovarna v Kamniku, 20. že umrla ameriška filmska igralka (Belinda), 21. gnojna bula, tvor, 22. ime italijanskega komediografa Goldonija, 23. izumitelj telefona (Alexander Graham), 24. glavni števnik, 25. krinka, 26. trgovska zveza severno-nemških mest od 11. do 17. stoletja, 27. moderen ples, 29. italijansko pristanišče ob Jadranu, 30. starejši ameriški filmski komik, 31. do 12 km široko ustje Garonne in Dordogne v Franciji, 34. plat, 36. podzemeljski del rastline, 37. kratica za ((izvršni svet«, 38. rečna riba, 39. veletok v centralni Aziji, 40. efekten zaključek šahovske partije, 41. industrijska rastlina, 42. kolut, 43. češki vladar iz 7. stoletja, 44. začetnici predsednika skupščine SFRJ, 45. velik tropski kuščar, 46. samec domače perjadi, 47. mesto v Slavoniji, 49. sodobni slovenski komik in avtor ljudskih iger (((Poročil se bom s svojo ženo«), 50. gorovje v Burmi, 51. glasilo italijanske socialistične stranke. NAVPIČNO: 1. majhen oblak, 2. center, 3. pripadnik velike ura-lo-altajske skupine narodov, 4. starodavna država alarodskih narodov ob Tigrisu, 5. pregovor, 6. začetnici popularne italijanske filmske igralke, 7. krepčilna pijača, 8. delovna vnema, 9. vrsta brkatega orla, 10. avtomobilska oznaka Turčije, 11. Marxov sodelavec (Friedrich), 12. krajša povest s presenetljivim koncem, 14. mejna reka med Slovenijo in Hr-vatsko, 16. ime slovenskega jezikoslovca Rupla, 19. znameniti italijanski renesančni pesnik (Tor-quato), 20. ustanovitelj sovjetske države, 22. ničvrednež, raztrganec, 23. najnižja stopnja plemstva, 25. moško ime, 26. prostor za žene v muslimanski hiši, 28. popularna italijanska filmska igralka (((Milijonarka«), 29. grajski služabnik, 31. eno od imen hrvat-skega pisatelja Kovačiča, 32. najtrši in najdražji kamen, 33. baltiški narod, 34. vrsta kuhinjske oposode, 35. stroj za tlakovanje ceste, 36. vnetje sluznice, 39. španski šahovski velemojster, 40. ime dubrovniškega komediografa Dr-žiča, 42. osvežujoča pijača, 43. poglavje korana, 45. ime srbskega preporoditelja Karadžiča, 46. okrasna dolgorepa ptica, 48. kemični znak za radij, 49. primorska rečenica. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1 Tosca, 6. mlaj, 10. rektor, 11. rabat, 13. Parnas, 14. honorar, 16. up, 17. ostriž, 19. eta, 20. sik, 22. ajd, 23. cekin, 25. trakt, 28. Ariel, 30. ča, 31. pretvornik, 34. CH, 36. obseg, 37. Taine, 40. morje, 42. Nen, 44. mir, 45. ORE, 46. ojnica, 49. to, 50. kaskade, 53. Gonars, 55. Cerar, 56. Renata, 57. Nara, 58. trama A R G 0 N A V T 1 ko trd, je tudi močno krhek. Zato ga je treba brusiti zelo previdno. Obdelovanje enega samega diamanta traja včasih tudi ves teden. Večje diamante po navadi najprej prerežejo, razkoljejo ali prežagajo. In to je najbolj kočljivo delo pri teh kamnih. Kaj lahko se zgodi, da se pri tem ves kos razleti na drobne koščke, ki jih ni moč več porabiti za nakit. Eno najbolj razburljivih rezanj diamantov je bilo pred nekako 50 leti. Takrat so našli v južnoafriški državi Trans-vaalu največji diamant vseh časov, «Cullinan», ki je tehtal 3106 karatov. Južnoafriška zvezna vlada je ta neprecenljivi diamant darovala angleškemu kralju Edvardu VII., ki ga je takoj izročil amsterdamskemu draguljarskemu strokovnjaku Josefu Ascherju, da bi iz njega napravil nekaj večjih lepih kosov. Lahko si mislimo, kako prijetno se je ta možakar počutil ob takem naročilu. Več mesecev si ga je ogledovala cela komisija največjih strokovnjakov, ki jih je Ascher v ta namen poklical k sebi. Usodni dan je nazadnje nastopil. Cullinan je ležal na je,kleni plošči, a okoli so stali strokovnjaki kot bi se pripravljali na silno nevarno operacijo. Sicer pa je to tudi zares bila nadvse kočljiva zadeva. ((Počutim se kot pred usmrtitvijo,« je takrat dejal Josef Aschel, ki je držal v eni roki dleto, v drugi pa kladivo. Nato je položil rezilo na označeno mesto in zamahnil. Cullinan se je razpočil. Ves razburjen se je Ascher nagnil nad mizo in opazoval kose. Zatem se je počasi ozrl, ves žareč od zadovoljstva in ponosa okoli sebe, rekoč: ((Posrečilo se je!« Orjaški diamant se je razpočil na devet kosov raznih velikosti. Več let zatem so te diamante obdelovali in brusili, iz katerih so nastali prvovrstni dragulji. Največji, 530-karatni kos, ((Afriška zvezda«, krasi britansko kraljevo žezlo in je še vedno do sedaj naj lepši briljant na svetu. Da bi se izognili kaki nesreči, danes raje večje kose žagajo, kar je zanesljivejše in manj tvegano kot cepljenje. Skozi čim več rok gre diamant, tem dražji postaja. O njegovi dokončni ceni pa odloča borza diamantov v Ant-werpnu. Tam se zberejo prodajalci in kupci, si ogledujejo blago, se pogajajo in se odločijo. Ko je kupčija sklenjena, si kupec in prodajalec podasta roke. Pri tem izrečeta prastari pozdrav: «Masel und Bro-che!» (Srečo in uspeh!), ki izhaja še iz časov, ko so se s to vrsto poslov ukvarjali samo nizozemski in belgijski Židje. Skrivnosti polni diamanti, koliko nesreč in žalosti so povzročili in koliko upanja in veselja so hkrati nudili s svojo bleščečo krasoto človeštvu! In še vedno privlačuje mnoge k sebi njih sijaj kot privablja luč vešče. A le malokdo pomisli na to, da more tista luč tudi koga pošteno ožgati. S. A. Filmska igralka Uršula Andress ,jc med najbolj znanimi filmskimi zvezdnicami «sexy» na svetu. Zaslovela je zlasti po vsakem pomanjkanju sramežljivosti pri slačenju, saj pravi, da je vedno pripravljena sleči se do nagega za denar, seveda za filmske nastope. Zato je razumljivo, da ima v tej ponoreli dobi toliko uspeha. Sedaj nastopa v filmu «Deseta žrtev«, ki ga snemajo v Ameriki, v vlogi ženske leta 2.000. V filmu nastopa v raznih fantastičnih kostimih in med drugimi tudi v tem ostrem in bodečem kovinastem bikiniju V zgor. njem delu bikinija skriva diabolično smrtonosno orožje, tudi lz leta 2.000 ... Le kaj vse si izmislijo! HiiiM»iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiMiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiMi«iii»iniiiimiinMiiuiniiniiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii,i,nnimi|iiin,niiii|ii|»inii,niin,iiiii,,,,|,|,,iiu|,|||,,|,,|i,|i,,u||,|,||m|n,,n|,Hn,|in,|i|iH|i,,ii RAZBORITA IN BOJEVITA ŠVEDSKA UMETNICA Kljub svojim osmim križem riše in slika v novih tehnikah Na postaji podzemske železnice v Stockholmu je vrisala v betonske stene posebne velike freske in poudarila na njih predvsem besedo «Fred»-mir PRIPRAVE SO BILE KONČANE. PRIŠLO JE SLOVO. Na postaji podzemske železni: ce «Ostermalmstorg» v Stockholmu, ki so jo odprli pred dvema mesecema, so stene v dolžini 150 metrov okrašene s freskami, vrezane v beton. Leva freska vsebuje v začetku besede francoske himne marsejeze; nekoliko dalj« pa ime francoske pisateljice Simone de Beauvoir. Ne levi steni pa je naslikan Sartre, in za tiste, ki bi ga ne poznali, je dodano še ime. Ta ogromna dekoracija Je delo najbolj izvirne švedske umetnice, male skoraj 80-letne ženske, ki je še vedno zelo delavna in ki se imenuje Siri Derkert. Po petih letih njenih predhodnih študijev in po dveh letih risanja na betonske plošče so z aparatom na stisnjeni zrak izdolbli zid po sledeh risbe. Včasih se je tudi umetnica sama lotila tega težaškega dela. Sicer pa se ni posvečala samo svoji freski. V novem delu stockholmske podzemeljske železnice je nadzorovala vse, kar so delali na postaji: od izbire stranišč do razsvetljave. Ko so pred desetimi leti sklenili, da podaljšajo podzemeljsko železnico v srneri vzhod - zahod, je prišlo ravnatelju železnice M. van Helandu na misel, da bi poveril dekoracijo postaj v mestnem središču različnim umetnikom. Razpisali so natečaj ln med zmagovalci je bila tudi slikarka Derkert. Pred petimi leti so ji dejali: «Vaša postaja Je pripravljena, 300 metrov stene vam je na razpolago.« Na to steno je stara umetnica narisala vse, kar ji je najbolj pri srcu. Predvsem besedo «Fred», to je mir, ki Jo je nato s pravo slastjo vrisala Se v dvajsetih Jezikih. Za tem je narisala besede: »Allons enfants« iz marsejeze, ki Jih je vzela pravzaprav dobesedno; zraven Je namreč narisala otroke, ki nabirajo rože, skačejo čez vrv in plešejo. Narisala Je poleg tega tudi razne Inštrumente, saj ona sama igra na violino in Je pred kratkim poskusila še saksofon. Rekla je, da ji to ne povzroča nobenih tež-koč. Ko Jo človek vidi pri delu, ji rad verjame. Vedno znova se predaja novim poskusom in upo- rablja nove snovi: beton, mozaik, upognjeno železo, nagubano medenino itd. Pri tem pravi: «Nove snovi so zelo primerne za ženske. One nimajo preteklosti. Ko kaka ženska slika ali kleše po tradicionalnem načinu, si reče: »Moški so to že delali bolje.« Saj ni treba niti poudariti, da Je Siri Derkert strastna feministka in pacifistka. Na zidovih postaje je Simone de Beauvoir narisana v družbi s Sapho, z Aspazijo in z Virginijo Woolf. Nekoliko dalje Je narisana prava četa skandinavskih »vseznalk«, ki pojejo v zboru internacionalo. Zanjo je to nekaka »angažirana« umetnost. Pri tem pravi: ((Razumem, zakaj se moški u-kvarjajo. z abstraktno umetnostjo; že toliko časa govore in se šopirijo, da so najbrž že vse povedali. Ženskam so vedno zamašili usta; jaz pa imam toliko povedati!« Veljaven od 26. septembra do 2. oktobra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preživljate zelo zanimivo razdobje. Kot. vedno boste podjetni, želeli boste videti marsikatero o-sebo ter imeti z njo sestanek. Navadite se kaj iz značaja vaših novih prijateljev. Na delu boste dali marsikatero pobudo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše čustveno življenje bo ta teden zelo razgibano in odnosi ne bodo vedno harmonični. V sebi boste čutili nekoliko upornega duha. Odnosi v družabnem življenju ln s sosedi bodo izvrstni. Na delu ali v poslovnem življenju boste napredovali. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Nekatere čustvene vezi bodo postale bolj resne ter boste sprejeli dokončne obveznosti. Sicer pa boste uživali povsod obilo simpatije, kar vas bo spravljalo v skušnjavo. V stik boste prišli tudi z nekaterimi umetniki. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V tem razdobju boste lahko popolnoma gotovi, da vas neka oseba globoko ljubi. To vam bo prineslo tudi mnogo zadoščenja in notranjega miru. Tudi z znanci in prijatelji bodo odnosi zelo intenzivni in polni razumevanja, jatelji. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše prirojeno velikodušje in organizacijske sposobnosti vam bodo omogočile, da boste obvladali svoja čustva. Od vas bodo zahtevali precejšnje žrtve. Konec tedna boste prišli v družbo prijateljev, ki bodo kazali za vas mnogo razumevanja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Srečali boste osebe, ki ste jih nekoč ljubili. Potovali boste in se sestali s starimi pri-teden bo vsekakor zelo razgiban. Na delu in v poslovnih zadevah boste polni domislic ter boste zato uresničili neki »stari načrt. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Čustveni odnosi bodo zanimivi in važni, ker je ta teden primeren za razjasnitve. Za sestanke s prijatelji in za vabila je najbolj primeren prvi del tedna. Pametno bi bilo, da ta teden ne sprejmete večjih gospodarskih obveznosti. ŠKORPIJON (od 24. 11.) Teden ugoden za čustvena sre-Zato pazite, da ne zamudite prilik z neodločnostjo. V družini vam bodo pomagali rešiti nekatera vprašanja čisto osebnega interesa. Imeli boste tudi priliko uresničiti neki načrt. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Nova srečanja, nenadne simpatije In dobri odnosi z ljubljeno osebo. Vse to vam bo v prid. V odnosih s prijatelji boste morali biti zelo previdni, saj potrebujete osebe, ki vam bodo kazale razumevanje in vas bodo spoštovale. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Z ljubljeno osebo boste u-trdtli čustvene odnose m dosegli duševno skladnost. Ta teden vam bo tudi dal odgovor na mnogo vprašanj. Obetajo se tudi potovanja in nova prijateljstva. Zaslužili boste tudi precej denarja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ljubljeno osebo vidite v zgrešeni luči, ker neupravičeno negativno sodite njeno ravnanje. Sploh vidite samo pomanjkljivosti. Tudi v prijateljskih odnosih boste morali pokazati več razumevanja. Z malo dobre volje se bo vse izgladilo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Razdobje je bogato s čustvenimi skušnjami. Z osebami, ki so vam zelo pri srcu, boste vzpostavili prisrčne in intenzivne odnose. Sklenili boste lahko tudi zelo važno prijateljstvo, ki bo zelo ugodno vplivalo na vašo prihodnost. PrTni oFšTcT "drnnu! k 2?. septembra 1965 . ■' A • mm «««1 Ti •»S!:*: Sr- Cl V SsššbŠi mmr* < • mesečna priloga primorskega dnevnika ZA NASE PODEŽELJE Štev. 9(21) OB 20-LETNICI KMETIJSKE ZADRUGE V TRSTU Delovanje, pomen in vloga naše osrednje zadružne ustanove Potrebno je večje sodelovanje članov in strokovnjakov Leta 1945 je bila ustanovljena Kmetijska zadruga v Trstu, ici ima svoj sedež in g-avno trgovino v Ul Fosco-lo 1, podružnioi pa v Ul. Fla-via 62 v Miljah na trgu pri avtobusni postaji. Ustanov-nib članov je bilo 50, zdaj pa zadruga šteje nad 500 Članov. Največ članov je iz predmestja in bližnje okolice ter iz Miljskih hribov, svoje člane pa ima zadruga tudi v mestu in raznih vaseh na Tržaškem. Letos poteka torej 20 let od ustanovitve zadruge, ki ima veliKo vlogo in važnost za nase kmetijsko gospodarstvo. Zato je prav. da ob POZOR! Odbor Konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje nafiovoda opozarja člane in vse prizadete lastnike zemljišč, po katerih bodo speljali naftovod, naj se nikar ne dajo pregovoriti, da bi podpisali karkšno koli preliminarno ali dokončno pogodbo o uvedbi služnosti na njihovih zemlji čih, de se ne bi morali za svojo prenagljenost kdaj kesati. Odbor zadevo proučuje s pravne in tehnične plati, da bedo zaščitene koristi članov konzorcija in se bo v kratkem sestal s prizadetimi. da se z njimi dogovori o skupnem stali ču in enot nem nastopu, da se dose'e-jo jasni pogoji in pravična odškodnina. tej priliki napišemo nekaj več o njenem delovanju. Kmetijska zadruga prodaja vse potrebščine za kmetijstvo (iz-brana semena, posodo, orodje, stroje itd.) po zmernih cenah, nudi kmetovalcem koristne nasvete in širi idejo zadružnih oblik sodelovanja. Letos je zadruga z uspehom sodelovala na sejmu Alpe-Aaria, kjer je zbujala pozornost zlasti z razstavljenimi kmetijskimi stroji. Kmetijska zadruga v Trstu ima ekskluzivno zastopstvo za stroje znamke «Casorzo», ki so zelo primerni za mala in srednja posestva in jih lahko izvaža v Jugoslavijo. Prav tako ima zadruga zastopstvo za Jugoslavijo za 4-taktne motorje znamke «Co. ti. emme» na bencin, nafto m petrolej, od 3 do 13 KS Diesel. Ti stroji so pripravni za razne aplikacije v kmetijstvu in industriji. Kmetijska zadruga tudi uvaža razno blago in potrebščine iz Jugoslavije m drugih držav. Vsako leto prireja Kmečki tabor na Opčinah, ki je postal že tradicionalen Ob tej priliki tudi razstavlja kmetijske stroje. Letos je priredila razstavo kmetijskih strojev tudi °b priliki vinske razstave v Zgoniku. Razen tega se za- druga udeležuje mednarodne cvetlične razstave v Trstu ter je že prejela lepa priznanja in diplome. Prav tako se je nekaj krat udeležila Tržaškega mednarodnega velesejma, na katerem je razstavljala kmetijske stroje. Za svoje člane zadruga prireja vsako leto poučne izlete na Goriško in jugoslovanske obmejne kraje, na velesejem v Veroni, na mednarodni vinski sejem v Ljubljani itd. Vsako leto imajo člani zadruge občni zbor, upravni odbor pa ima redno svoje seje, na katerih razpravlja o vseh zadevah, ki se tičejo zadruge in kmetijskega gospodarstva. Zadruga stremi za tem, da bi se koordiniralo delo in u-smerili napori za napredek našega kmetijstva s posvetovanji med strokovnjaki, kmeti in zastopniki kmečkih ustanov ter zadrug, s predavanji in konferencami. Vodstvo zadruge bi v ta namen nudilo vso pomoč, ker se zaveda važnosti in nujnosti globlje proučitve problemov našega kmetijstva in sodelovanja vseh, ki jim je pri srcu obstoj ter napredek kmetijskega gospodarstva. Upati je, da bo ob 20-obletnici Kmetijske zadruge prišlo do konkretnih pobud v tem smislu in da bodo naši strokovnjaki sodelovali v večji meri kot do sedaj. Prav tako bi bilo zelo koristno, da bi se za delovanje zadrug bolj zanimala kmečka mladina, ker bi to koristilo mladini in zadrugi sami. Kljub težavam in oviram se je zadruga razvila in uveljavila, potrebni pa so stalni napori in večje sodelovanje vseh članov. Kmetijstvo na Tržaškem ima svoje posebne značilnosti in potrebe. To se odraža tudi pri delovanju zadruge. Razmere in potrebe nas silijo k iskanju zadružnih oblik sodelovanja. Glede tega pa se nam zdi, da bi prav Kmetijska zadruga v Trstu, ki je zdaj naj večja kmetijska zadružna ustanova na Tržaškem, morala biti nekakšna zadružna matica, pobudnica novih zadružnih ustanov. Vrata zadruge so odprta za vsakogar, ne glede na njegovo politično pripadnost. Zadruga ni in ne sme biti privesek ene ali druge stranke, te ali one politične organizacije. Zadruga pripada njenim članom in njeni člani na občnih zborih izvolijo vodstvo ter nakažejo smernice za delovanje zadruge. Napredek zadruge je torej odvisen predvsem od sodelovanja članov. Potrebna pa je tudi podpora oblasti in ustanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Pristojne oblasti sicer mnogo govorijo o zadružništvu, vendar pa mnogim zadrugam ne gredo na roko in jih štejejo med pridobitne ustanove. To občuti tudi Kmetijska ustanova v Trstu, ki razen tega mora kljubovati konkurenci zasebnih podjetij. Kmetijski zadrugi v Trstu čestitamo ob 20-letnici ustanovitve z željo, da bi se še bolj utrdila in razvijala ter prispevala k napredku našega kmetijskega gospodarstva ter uveljavitvi zadružnega sodelovanja med kmečkim življem na Tržaškem. A. B. Opozorilo vinogradnikom V našem listu smo že opozorili vinogradnike na dekret predsednika republike o preganjanju potvorb pri izdelavi in prodaji vina, mošta in kisa. Dekret, ki je začel veljati od 23. septembra, določa obvezno prijavo novega pridelka vina in starega vina, ki ga ima kdo še v kleti 30. novem-vembra, pa četudi je že prodano. Rok za te prijave zapade nepreklicno 30. novembra. Razen tega omenjeni dekret vsebuje tudi predpise za prodajo vina v steklenicah in posodah, ki držijo manj kot 60 litrov. Nova pravila so stroga in določajo visoke kazni. Tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov bo svojim članom nudilo potrebne nasvete in pojasnila ter pri tem pomagalo pri izpolnitvi prijav. STROKOVNA IZOBRAZBA Prav ob tevi času, ko opravljamo zadnja večja dela in se pripravljamo na zimo, še bolj mislimo, kako bi svoje delo zboljšali, da bi z manjšim trudom dosegli večje uspehe, če le malo pogledamo svoje delo in ocenimo uspehe, namreč ugotovimo, da bi lahko dosegli več, če bi imeli več znanja, če bi bili strokovno bolj podkovani. To velja za vsak poklic, tudi za kmeta, za našega kmeta pa še posebno. Za vse pokli ce so razne šole, tečaji, predavanja, itd., le za kmeta jih ni, kakor da kmet ne bi potreboval za svoje delo strokovnega znanja in izpopolnjevanja. Nekaj minut radijske oddaje na teden in nekaj ur predavanj v zimskih mesecih, ki se ponavljajo zdaj v eni, zdaj v drugi vasi, je malo več kot nič. Naši kmetovalci, vinogradniki, živinorejci, vrtnarji in cvetličarji potrebujejo nekaj več, da izpopolnijo svoje strokovno znanje, da sledijo napredku kmetijstva, spoznajo nove metode in sredstva. Večkrat govorimo, pišemo in tarnamo, da ljudje zapuščajo zemljo, da se mladina ne zanima več za kmetijstvo. Pri tem pa pozabljamo, da je med glavmimi vzroki tega «be-ga» prav pomanjkanje strokovne izobrazbe, ki je temelj napredka. To velja posebno za mladino. Nihče ne more zahtevati od mladega človeka, naj ostane na kmetiji, naj dela po starem in naj si ne želi napredka. Marsikaj očitamo sedanji mladini, malo pa ji nudimo. Prav gotovo bi se več mladine oprijelo obdelovanja zemlje z zanosom in poletom, če bi ji pravočasno nudili možnost strokovne izobrazbe. Nekaj sicer redkih primerov v predmestju in na podeželju potrjujejo to trditev. Imamo namreč nekatere mlade vrtnarje, cvetličarje in vinogradnike, ki so lahko za zgled. Z vso vnemo delajo in stalno izpopolnjujejo svoje strokovno znanje,, obiskujejo vzorna posestva, se posvetujejo s strokovnjaki, berejo strokovne knjige in revije. Vsak ima lepo urejen dom. Na dvorišču vidiš avto in kmetijske stroje, v omari pa knjige in revije. Lahko bi bilo, in bi moralo biti več, vedno več takih primerov. Do tega pa se bo prišlo, če bomo kmečki mladini nudili možnost strokovne izobrazbe, če ji bomo pomagali, jo spodbujali in podprli. To je dolžnost javnih ustanov, ki morajo skrbeti za kmetijstvo, kmečkih organizacij in oblasti. Predvsem je treba pripraviti načrt, nato pa se krepko lotiti dela. Kakor smo že omenili, so redka predavanja le kapljice. Potrebni so redni tečaji za posamezne panoge: ločeni tečaji za odrasle in za mladino, teorija in praksa. Deželna uprava, ki ima glede kmetijstva največjo pristojnost in glede strokovne izobrazbe kmečkega življa največje možnosti, lahko marsikaj napravi. Potrebno je, da kdo nastopi s predlogi in pobudami. Zdaj je še čas, da se bo v jeseni lahko začelo z delom. a. b. Prihodnje leto pokrajinska razstava domačih vin na Tržaškem? Prišel je čas trgatve. Letos je zaradi neugodnega vremena vse v zamudi; tako tudi trgatev. Na splošno je letina slaba in tudi vinski pridelek ne bo letos tak kot lani, niti po kakovosti niti po količini. Slabo vreme je več ali manj prizadelo vse kraje; v nekaterih predelih na Tržaškem, še posebno pa v videmski in goriški pokrajini, je klestila toča, drugod pa so bile povodnji. Bolj kakor drugi pridelki je prav vinski pridelek odvisen od vremena. Slabše je bilo vreme, večja mora biti skrb vinogradnika. Trte so imele letos malo sonca in grozdje slabo dozoreva. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da se ne prenaglimo s trgatvijo, da pustimo grozdje, naj popolnoma dozori. Kdor bo letos prezgodaj trgal, se bo grenko kesal Vsak dan sonca je zlata vreden. Upati je, da bomo imeli še nekaj lepih sončnih dni in da ni več nevarnosti toče. Zdaj je skrajni čas, da si pripravimo posodo in uredimo klet. Slaba posoda, slabo vino! Da bomo imeli dobro vino, moramo umno kietariti. Se najboljši kletar si ne sme domišljati, da vse ve. Izkušnje zelo pomagajo, nasveti strokovnjakov pa so dragoceni. Letos smo imeli v vseh občinah na Tržaškem, razen v tržaški, vinske razstave, prav tako v nekaterih krajih na Go-riškem. Vinogradniki in potrošniki so bili zadovoljni. Prav gotovo bodo občine priredile vinske razstave tudi prihodnje leto. Vse pa kaže, da bomo prihodnje leto imeli tudi pokrajinsko razstavo v Trstu. Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldinl je ob razdeljevanju nagrad vinogradnikom iz nabrežinske občine pripomnil, da bo vsekakor podprl zamisel vinske razstave v pokrajinskem merilu, deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli pa je poudaril važnost takih razstav. Tržaška pokrajinska uprava se verjetno že ukvarja s to zadevo. V našem dnevniku, posebno pa v tej prilogi, smo že večkrat pisali, kako bj bila potrebna in koristna razstava domačih vin v pokrajinskem merilu. Zato z zadovoljstvom pričakujemo uradno vest, oziroma potrditev, da bo prišlo do uresničitve te zamisli. Lepše bi seveda bilo, če Vinogradniki, pripravite se! bi bila taka razstava že letos, ker smo imeli odličen vinski pridelek. To je že res, vendar do neke mere. Predvsem je važno, da se ne zavlačuje in čaka če letina ne bo taka, kot si jo želimo, nas ne sme prestrašiti. Prav v takih primerih pridejo do izraza in uveljavitve znanje, izkušenost in sposobnost vinogradnika ter kletarja. Z dobrim pridelkom in ugodnim, lepim vremenom je seveda vse lažje. Pričakovati je, da bodo za pokrajinsko vinsko razstavo v precejšnji meri prispevale svoj delež pokrajina, dežela, razne občine in ustanove, da bomo imeli lepe nagrade in priznanja za najboljša vina. Zato opozarjamo naše vino gradnike, naj se že zdaj pri pravljajo, naj še bolj skrbijo da bodo imeli dobro vino. Priznanje, ki ga bodo dobili za svoj letošnji vinski pridelek, bo prav zaradi letošnjih neugodnih vremenskih razmer še več vredno. Albin Bubnič IZ BENEŠKE SLOVENIJE Ustanovitev zadružnih hlevov naj bi rešila hude probleme Trenutno deluje v videmski pokrajini samo pet zadružnih hlevov, od teh je eden v slovenski vasi, in sicer v Viskorši. Dvanajst novih zadružnih hlevov obstaja za sedaj samo pravno, v nekaterih krajih pa že gradijo obširno poslopje za hlev ali pa pripravljajo vse potrebno za gradnjo hlevov. Devet od novih zadružnih hlevov naj bi bilo v gorskih krajih, a trije v ravnini. Od nameravanih 12 zadružnih hlevov, ki so kot rečeno pravno že ustanovljeni, bi bila dva v Beneški Sloveniji, in sicer v Roncu v Na-diški dolini, ki je znan po svojem naprednem sadjarstvu in sploh kmetijstvu, in pa v Mažerolah v občini Tavorjana. Vseh zadružnih hlevov bo torej v Furlaniji, ko bodo vsi zgrajeni, 20. Trije bodo v Beneški Sloveniji. V Beneški Sloveniji je bilo še v povojnem času okoli 40 mlekarn, majhnih, a od teh pet nekoliko večjih in moderno opremljenih. Seveda je naglo izseljevanje v zadnjih letih vplivalo tudi na živinorejo. Zelo hitro je padalo število goveje živine in s tem seveda tudi proizvodnja mleka. Nekatere od teh 40 mlekarn so že zaprle svoja vrata in prenehale delovati, neka*-'—’ so zmanjšale svoje obrate di planine v poletnem času visoko v hribih so postale tihe, saj le redko kje še pasejo pastirji govejo živino na planinskih pašnikih. Vsaka nova statistika o goveji živini v Beneški Sloveniji kaže čedalje manjše število goveje živine. Beneška Slovenija je imela v časih svojega največjega kmetijskega razvoja nekaj nad deset tisoč glav goveje živine. Zadnje dve leti so statistike ugotavljale polovico manj repov goveje živine v hlevih, a verjetno je število govedi, po tem, kar vidimo in opazujemo v naših vaseh, padlo pod 5.000 glav. To je žalostna ugotovitev in ni velikega upanja, da se bodo razmere zboljšale spričo izseljevanja prebivalcev v tuje kraje. To velja prav tako tudi za Furlane. Tudi število goveje živine v Karniji, dolini Bele, dolin Celline in Medu-ne in celo v gričevnatem svetu Furlanije se je prepolovilo. Nekateri indeksi kažejo, da odgovarja približno četrtin-skemu zmanjšanju prebivalstva polovično zmanjšanje števila goveje živine. Ali po domače povedano, ljudi je za četrtino manj, a živine za polovico. Pustimo statistikom, naj se okoli tega prepirajo, ali je to točno. Eno drži, da imajo vsi hribovski kraji Furlanije vključno Beneška Slovenija, okoli polovico manj goveje živine. Vrednost, vložena v zadružne hleve Furlanije, to je v hleve in v živino, znaša do sedaj v nekaj letih 800 milijonov lir. To je pri sedanjem siromaštvu v kmetijstvu precejšnja številka. Ce bi pričakovali, da bo kmetijsko prebivalstvo v sedanji fazi ne več same navadne ekonomske emigracije, ampak že pravega preseljevanja narodov, samo prispevalo h graditvi zadružnih hlevov (stalle sociali), bi se motili. Ljudje so v svojih hribovskih krajih, v teh garaških natezalnicah, obupali in se predali preseljevanju in izseljevanju. Kmetijske ustanove in kmetijski strokovnjaki skušajo s temi novimi zadružnimi hlevi zadržati vsaj neko jedro kmečkega prebivalstva, da bi ostalo. Sredstva so dobili iz raznih skladov za kmetijstvo in za pasivne kraje. Ti hlevi niso zadružni v starem smislu besede, saj zadružniki ne dajejo v bistvu mnogo sredstev v ta namen, ampak daje skupnost, država, pokrajina. Ti hlevi so potemtakem družbeni, socialni, ker hoče družba ozdraviti hudo bolezen emigracije, odseljevanja. Pri velikem investiranju v te družbene hleve, nastaja vprašanje, ali bodo ti hlevi ekonomski, ali bodo donosni v širšem smislu, to je ali bodo vsaj toliko prinašali, da bodo ljudi zadržali doma, da bo živinoreja donašala toliko, da bodo ljudje dostojno živeli. Odločilna pri ustanavljanju teh družbenih hlevov je med drugim njihova postavitev, njihova lokacija. Za vsak hlev se je treba vprašati, ali je u-mestno, da se ga zgradi prav v nekem določenem kraju, ali bi bilo bolje, da bi stal drugje. Odločilna ni namreč samo krmna baza, to je dovolj travnikov in senožeti za seno in pašnikov za pašo živine, ampak so važni tudi subjektivni činitelji, ljudje, ki se še r- 'kvarjajo z živino. „oena hleva v Mažerolah in v Viskorši bosta stala v dveh tipično hribovskih krajih okoli 600 metrov visoko, v Roncu pa le okoli nekaj sto metrov, torej bolj v gričev- natem svetu. V Roncu kažejo ljudje že desetletja izredno zanimanje za napredno kmetijstvo, v Mažerolah in Viskorši pa je bilo kmetijstvo konservativno in po starih tirih živinoreje. Huje je pobrala e-migracija ljudi v Mažerolah in Viskorši kot pa v Roncu. To so le glavni elementi, najbolj vidni v teh treh vaseh Beneške Slovenije. Kaj pomenijo tri same, čeprav ne tako majhne vasi pri 150 naseljih Beneške Slovenije'? Eno bodo gotovo po nekaj letih delovanja hlevov pokazale: ali taki družbeni hlevi v vaseh, okuženih po akutnih emigracijskih krčih, morejo zadržati usad depopuia-cije in pospešiti razvoj živinoreje. Vsekakor so ti družbeni hlevi prva in edina konkretna intervencija oblasti in ustanov, ki naj bi na emigracijskem ozemlju ustvarila nove možnosti vsaj za živinorejo. LEP IZLET GORIČANOV Kmečka zveza iz Gorice je priredila prejšnji teden nadvse uspel dvodnevni izlet z avtobusom na štajersko. Udeležili so se ga številni kmetje iz Brd, štandreža in drugih krajev Goriške. Ogledali so si številna vzo rna posestva in vinske kleti ter se pogovarjali s strokovnjaki. V sepovsod so jih toplo sprejeli ter jim rade volje postregli z i zčrpnimi podatki o uspehih teh obsežnih gospodarskih organizacij. V kmetijski zadrugi Jeruzalem - Ormož je tajnik Krneč ke zveze dr. Mirko Primožič podelil v imenu izletnikov zavoj s teklenic ekonomskemu ravnatelju Borisu Gerloviču. Podaritvi je prisostvoval tudi enolog inž. Zorko Miklič, predstavnik agrokombinata Maribor. Tončke Ozbičeve ni več med nami V ponedeljek, 20. septembra, je dolga vrsta sorodnikov, prijateljev in znancev spremljala na repentaborsko pokopališče najstarejšo domačinko, učiteljico, zaslužno prosvetno delavko in zavedno Slo- IZ RABLJA Rudnik, turizem in zima Z zanimanjem smo sprejeli vest, da je vlada sklenila izročiti rabeljski rudnik avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina, ker zadnje čase opažamo, da se zanemarjajo investicije za iskanje novih ležišč rude. Tudi družba AMMI gre namreč po poti prejšnje družbe Pertusola. Ruda se koplje že iz odkritih ležišč, ki se bodo sčasoma izčrpale, če ne bodo poiskali druga. Družba, ki bi dobila rudnik v najem, bo morala investirati precej denarja in z obsežnim načrtom začeti z raziskovalnimi deli. Z izročitvijo rudnika deželi problem ni še popolnoma rešen. Izročiti ga bo morala v najem družbi, ki bo morala jamčiti interese prebivalstva. Že večkrat je bilo govora o potrebi izgradnje topilnice na ozemlju naše dežele, da se ruda ne bi več izvažala v druge kraje za predelavo. To bi bilo zelo koristno. V nedeljo, 12 septembra, je prvi sneg pobelil Julijske vršace, sledilo je nekaj lepih, sončnih dni. Naslednjo nedeljo je v nižjih predelih deževalo, v višjih (do 1200 m) pa je snežilo (tudi na Predelu). Zdaj imamo spet lepo vreme. Z lastovkami so odšli tudi letoviščarji. Le posamezne skupine je še opaziti v Trbižu, na Višarjah in v Kanalski dolini. Pripravljamo se že na zimo; v zimskih letoviščar-skih krajih pa upajo, da bo lepa, snežna zima privabila lepo število izletnikov. Tomaž Rej — najlepši šop cvetja Kras ima svoje nebo, barvo in vonj. Nam Kraševcem je to menda preblizu in smo vanje preveč vraščeni, da bi mogli to nebo, barvo in vonj zavestno določiti in uživati; vse se je zlilo v podzavest in se tako bolj izraža v našem globokem občutju za svojo grudo. Nešteto primerov govori, kako je Kraševec navezan na kraško nebo, barvo in vonj. Ves je prepojen s posebnostmi tega svojega o-zemlja ter njegovim življenjem od spomladi do jeseni, ko sokovi življenja zastanejo. Sokovi sicer zastanejo, a življenje ne prestane. Kar je rastlina v dobi rasti prejela iz zemlje, ji skuša vrniti. Pri tem procesu nas narava prijetno preseneča, na Krasu na svoj, rekli bi kraški način, ker je tod vse skromno in vase utopljeno. Ni bohotnega zelenja in njegovih barvnih prelivov v oktobrskih in novembrskih dneh, ni mehkobnih slik nad bogatimi listnatimi in iglastimi gozdovi. A na kar naleti naše oko, je toliko bolj dragoceno. Tako dragoceno kot nam v jesenskih dneh nudi skrajno skromni rej. Ali ima v tem svojem presnavljanju — v svojih barvah kakega sorodnika? Saj je večkrat podoben gomili pod najlepšim šopom cvetja. Te krvavo rdeče pege so kot strnjena kri neznane žrtve, a v svojih barvnih prelivih kot mogočna zborska pesem miru in bratstva. To je pesem kraškega reja, ki je vsem in vsemu v na-potje, a prav tako razkošen in vabljiv, da ga v tem ne prekaša nobena druga rastlina iz naših kraških in menda niti drugih tal. Zdi se nam, da bo v besedah «Rej more biti nekaj dni v letu največji užitek umetniškega očesa» mnogo resnice. venko Tončko Danevovo vd. Ozbič. Tončka Ozbičeva se je rodila pred šestinosemdesetimi leti na Opčinah v patriarhalni kmečki družini, znani po svoji narodni zavednosti. Po domače so pravili pri Dr-njackovih. Učiteljišče je začela obiskovati sorazmerno pozno in ga je z uspehom dokončala v Gorici. Ker ni bilo na Primorskem razpoložljivega mesta, je svojo prvo učiteljsko dejavnost posvetila štajerskim otrokom. Po nekaj letih pa je dobila službo v domači vasi, kjer je poučevala dolga leta. Fašistični režim jo je ob ukinitvi slovenske šole upokojil 1. novembra 1927 iz političnih razlogov. Takrat je Tončka Ozbičeva imela za seboj že triindvajset let službe, čeprav ji ni bila dana možnost, da bi širila slovensko besedo v šoli, je to delala doma in kjerkoli se ji je nudila prilika. Zbirala je otroke in jim či-tala lepe slovenske knjige ter jih tako seznanjala z materinščino. Tudi ko so našemu narodu tekli najhujši časi, ni Tončka Ozbičeva med skupino openskih otrok prvo leto po obnovitvi slovenske šole. nehala s svojim delovanjem in je, kjerkoli je ‘mogla, spodbujala ljudi v zavednosti in uporu in je nemalo prispevala k epopeji našega naroda. Ideja, v katero je ona položila vse svoje sile, se je vendar uresničila. Maja 1945, ko se je pošast, ki je hotela uničiti vsako sled našega naroda, premagana zleknila, je Tončka Ozbičeva bila med prvimi, ki so začeli z intenzivnim narodnostnim delom. Sodelovala je pri obnovitvi slovenske šole in je bila članica prvega učiteljskega zbora na obnovljeni slovenski šoli na Opčinah. Slovenski šoli in slovenskim otrokom je posvetila svoje zadnje moči. Zbirala je otroke in z njimi pripravila Ribičičevo igro «V kraljestvu palčkov«. To jo je stalo nemalo truda, ker so otroci slovenščino večinoma slabo obvladali. Neutrudno se je z nji-mi sprehajala po vrtu in jim vcepljala pravilne oblike, istočasno pa smisel za lepoto slovenske besede. Igra, ki je na Opčinah imela svojo premiero, je doživela res lep uspeh. Uprizarjali so jo tudi po okoliških vaseh in vsega skupaj je bilo sedemnajst repriz. Aktivno delovanje Tončke Ozbičeve se je nehalo 1. oktobra 1949, ko je bila pri sedemdesetih letih starosti drugič upokojena. Njeno zgledno življenje in njena beseda sta še naprej spodbujala, bodrila in utrjevala v narodni zavednosti vse tiste, ki so jo poznali. Njena smrt nas je zadela povsem nepričakovano, saj smo jo videvali čilo in zdravo vse do zadnjega tedna. V tržaški bolnišnici je v nedeljo zjutraj podlegla hitri in neusmiljeni bolezni. Njene zem-ske ostanke so najprej prenesli v opensko farno cerkev, nato pa na repentaborsko pokopališče, kjer je pokopan njen mož. To, kar je v svojem življenju napravila, nam bo ostalo v trajnem in hvaležnem spominu. Naj ji bo torej zemlja, ki jo je tako ljubila, lahka in njen zgled naj bo kažipot tistim rodovom, ki jim je ona posvetila toliko truda, ljubezni in upanja. Vaščani S PROSEKA Proslava 60-letnice Gospodarskega društva V nedeljo, 12. septembra je bila na Proseku proslava 60-letnice Gospodarskega društva. V soboto zvečer je društvo priredilo večerjo za vse člane in ob tej priliki so izročili zlate kolajne in diplome trem zaslužnim članom, ki so dolgo let sodelovali v odborih društva. Priznanje za svoje delo so dobili Alojz Ukmar, Ivan Ban in Alojz Lukša. Svečana proslava lepe obletnice je bila v nedeljo dopoldne v dvorani društvene gostilne. Razen članov društva so se udeležili predstavniki sorodnih društev s Kontove-la, iz Gabrovca in z Opčin, tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja, zastopniki vseh društev, ki delujejo na Proseku itd. Na proslavi sta sodelovala pevski zbor Prosek-Kontovel in proseška godba. O delovanju in perspektivah društva je govoril predsednik Srečko Orel, društvu pa so čestitali Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, Kmečka zveza, Slovensko gospodarsko združenje, Zveza malih posestnikov in razna društva. Tako družabni večer članov, kot proslava v nedeljo dopoldne so potekle v prijetnem domačem vzdušju. Del omizja med proslavo v društveni dvorani Nekaj narodnih je lepo zapel pevski zbor Prosek-Kontovel Na dvorišču je igrala proseška godba NEKAJ IZ ŠTIVANA... Nekoč ob močnem obzidju na/11?9, Ita,li-ie)> — Ogleja je kraJ danes po več kot l®tih ob mejniku tržaške « p„5ra,ine> še vedno kot veznik dežel z raznih ne-snah strani. V tej naši mali V„;avski vasici ni živahnega toliki9-•življenja- pač pa je mif ° Zlvahnejši cestni pro- avt na obeh cestah, glavni in * 10 ceati- Ta preliv je nepre-I stffn in Stivanoi moramo ‘no napenjati vid in sluh, se izognemo nesrečam. J in ^ kraj s svojo prirodno zgodovinsko zanimivostjo i ________ so oktobra dnevi jasni, se zima ne zakasni. t^a vedno obiskovalce, ki jih j zaruma. Mnogi tujci, ki jim v 3g°o°vina tega kraja vsaj dn «av?em znana, se čudijo, renSe buristi na to na prime-DrLnačln ne opozorijo. Imajo 0rtJ- A to spada v pristojnost »i ®anov. ki se ukvarjajo s tujo ln njegovo pospešitvi-- ; Ce so ob glavnih cestah kaj novih domov kot žuljev skrbnih rok naših delavcev. Potrebno se nam zdi opozoriti na veliko hibo, ki se je vgnezdila v nekatere naše (slovenske) družine. Ce bi imele le malo narodne zavesti, bi ne vpisale svojih otrok v drugorodno (italijansko) šolo. Ali res mislijo, da bodo s tem svojim otrokom odprli pot v boljšo bodočnost? Zelo se motijo. Naj jim povemo leto pravilo, ki bo vedno bolj veljalo: Cim več jezikov znaš, tem več veljaš. To pa nudi samo slovenska šola. ((Primorski« — ki ga tudi Stivanoi radi čitamo — je nedavno pisal, da naj bi se tod nekje, recimo v Devinu priredila veselica. To bi bilo zelo potrebno in v narodnoobrambnem pogledu vsekakor priporočljivo, seveda le v poletni sezoni. Jeklarn, raznih podjetij — ali Čin ne halo na primeren na-vnc.op?zoriti tujce na zanimi-n?lt>, Stivana! Seveda Slivno Ker nam je toča precej prizanesla, bi v naših vinogradih še ne bilo tako slabo, če bi grozdje normalno zorevalo. Naša lega je za to izredno pri- merna A brez črička (ščurka murna) ne gre; večerne in nočne ure, mora spremljati njegova enostavna, a blagodejna melodija. Doslej smo jo le redko slišali. Kdaj bomo letos ((bandimali))? Ce bo vreme ugodno, bo to najmanj nekaj tednov kasneje kot druga leta. Nekoč je v tem času okrasila naše njive aida in na njenem dišečem cvetju sta se pasla oko in nos. še je nekaj njenega vonja po medu, a kmalu bodo čebele zaman iskale cvetočo ajdo in njeno sladko strd. Repo pa nadomeščajo krmske rastline kot bolj donosna piča. Sicer pa imamo letos razen obilnega sena tudi otavo in ne bomo s krmo v zadregi. Toliko bolje za krave-mlekarice, ki so v našem gospodarstvu važno poglavje. Sploh skušamo, kolikor le moremo, prilagoditi kmetovanje novim razmeram. Za to se zavzema tudi mladina, ki svojo grudo vedno bolj ceni. VINOGRADNIKI! Vso posodo za trgatev in kletarstvo dobite po zmernih cenah pri Kmetijski zadrugi v Trstu (poslovalnica v Dl. Flavia 62). jv. —‘'oua: OBveua 01 se varalo temu posvetiti nekaj bil« poz^osti, kot pa je to »lej. Vse je preveč v zanemarjeno in potis-pozabo, ker ni nepo-Pogojev za komercial- jj:B > «> prvih deset dni julija. Je odlična sorta, ki jo v ZDA cenijo kot najboljšo trgovsko sorto. Plod je debel, Čvrst, privlačnega videza. Meso j* rumeno in se loči od koščice, Sorta je zelo rodovitna in proti mrazu odporna. Od-lična je za predelavo, aaflir zovanje in svežo potrošnjo- OREHI Franguette (izg. franket) ie po vsem svetu najbolj znan® in razširjena kvalitetna sorta orehov. Cvete srednje pozn° do pozno. Zahteva toplo le?°' dobro zemljo in skrbno oskrbo. Slabo prenaša sušo-Plodovi so debeli, nekolik® podolgovate oblike, pri osnovi okroglasti, proti vrhu koničasti. Luščina je svetle barve, poltrda in srednje debela; J* * * * v dro je polno, odličnega okusa-Povprečno odpade 49—50 odst-na jedro Sorrento je znana italijan-ska sorta. Zahteva zelo top10 Najboljše kmetijske stroji vam nudi po ugodnih cenal' Kmetijska zadruga v Tr>tu (Ul. Foscolo 1). in zavetno lego, redno obdj lavo in gnojenje. Cvete srednje zgodaj Plod je podolgo-vate, valjaste oblike, n» konceh koničast, gladek svetel. Jedro z lahkoto ia*“‘ ščimo. Vsebuje 45—50 odst-jedra. Deželo bodo povečali za 260.000 hektarov Znano je, da so na Nizozen} »kem v preteklih desetletju osušili na tisoče hektarov m°‘ ja in na pridobljeni zemlji za' sadhi tudi žita, ki so celo boljša kot najbol!ša italijansk®-£e več! Nekdanja tla. ki s. bila še Dred Detnaistimi le' Dod morjem, dajejo tako travo. zaradi katere dajejo kra ve dvakrat več mleka od kra v drueih državah Evrope. ■ ti usnehi so znova opoguna' ; nizozemske strokovnjake 8 ; nov. veliki načrt. Iz P°vrsl bodo nastale nove površin koDnega Računajo, da bodo štirih ali petih letih na ta način pridobili novih 260 OU hektarov zemeljskih povrsn-Tako bodo ^ustvarili* še en nizozemsko provinco, kat-glavno mesto se bo imenoval Lelistada Pridelek vina in grozdja v Jugoslaviji Zanimive so številke o pridelku grozdja in vina v Jugoslaviji: Leta 1939 so pridelali 88.000 vagonov grozdja, leta 1949 85 400 vagonov, leta 1959 96.400 vagonov, leta 1961 95 tisoč 200 vagonov, leta 1963 122.000 vagonov in leta 1964 125.000 vagonov grozdja. K® šen pa je bil pridelek vina Leta 1939 so pridelali 4270 soč hi vina, leta 1949 4140 ti soč hi, leta 1959 4600 tis hi, leta 1961 4260 tisoč hi-ta 1963 5900 tisoč hi in lelP 1964 5890 tisoč hi vina. 1 TEDEN Deželni svet je v minulem tednu imel precej opravka z razpravo o zakonskem osnutku deželnega odbora, ki se tiče deželnih prispevkov za gradnjo šol in otroških vrtcev. Razprava, često precej ostra, se je sukala v glavnem okrog vprašanja, ali naj se iz javnih sredstev dajejo podpore samo državnim ali tudi zasebnim šolam, ki so v glavnem v rokah duhovnikov in nun. Predstavniki laičnih strank so bili seveda proti temu, predstavniki konfesionalnih strank, zlasti KD pa so to zagovarjali. Po zaslugi komunističnih svetovalcev Jarca in šiškoviča je prišlo v razpravo tudi vprašanje slovenskih sol. Svetovalec Jarc je predlagal popravek v zakonskem o-snutku, po katerem naj bi dežela dajala prispevek tudi za gradnjo šol z jezikom, ki je različen od italijanskega in da Je treba za Slovence ustanoviti tehnične šole. To zahtevo je še nolj razvil svetovalec šiškovič. Na ti dve intervenciji je predsednik Berzanti dejal, da ne bo v tem pogledu nobene diskriminacije in da se bodo prispevki nanašali prav tako na slovenske kot na italijanske šole. Po tem pojasnilu je svetovalec šiškovič umaknil zadevni popravek KPI. Na svoji stoti seji v petek pa je deželni svet zakon o prispevkih za šole in otroške vrtce končno odobril Po sprejetju kompromisnega spreminjevalnega predloga, za katerega so glasovali vsi svetovalci razen svetovalcev KPI. Sledila je diskusija o pravni ureditvi obrtništva. Med vprašanji in interpelacijami, ki so bile na vrsti na seji v sredo, pa so razpravljali o pristaniški u-stanovi, o ribolovu, o ukinitvi Železniških prog v Furlaniji ter o krizi v ustanovi za vrtce OA Nirc. V petek se je na izredni in tajni seji sestal tržaški pokrajinski svet, ki je razpravljal samo o eni točki dnevnega reda : o vprašanju premestitve Pokrajinskega tajnika dr. Mo-rssiia iz Rima na pokrajinsko tajništvo v Trst. Pokrajinski svet se je soglasno izrekel po-ti tej premestitvi in izrekel svoj Protest, ker se v tej zvezi ni upošteva’o volje pokrajinskega sveta s čemer sta bila žaljena njegova avtonomija in njegov Prestiž. Pokrajinski svet je zato zahteval preklic te premestitve. V minulem tednu sta se za reševanje navadnih upravnih Poslov sestala tudi pokrajinski upravni odbor in pa tržaški občinski odbor. Tudi strankarska dejavnost Je bila precej razgibana. V zvezi s petkovim sestankom sveta Lege Nazionale, ki je raz--Pravljal o Sankcijah proti žu-Panu in drugim članom zaradi njih stališča do preosnove občinskega odbora z vstopom svetovalca PSI Dušana Hreščaka v odbor, je izvršni odbor KD Ponovno obsodil stališče Lege in ga označil za nacionalističnega in fašističnega ter poudari. da je Lega Nazionale s svojim stališčem kršila svoj lastni statut. Komunisti so na skupščini svojih pokrajinskih svetovalcev zahtevali izredno sklicanje pokrajinskega sveta zaradi vrste nujnih vprašanj, deželni odbor PSDI pa je na sestanku v Vidmu razpravljal o odnosih z drugimi strankami Pri čemer je deželni tajnik Ce-sare dejal, da bodo določili svoje odnose do PSI na podlagi rezultatov kongresov obeh strank. Na sestanku predstavnikov trgovinskih zbornic v Zagrebu so, kot je sporočil predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ustanovili poseben thešani tehnični odbor za obmejno gospodarsko sodelovanje, katerega naloga bo pomagati mešanemu italijansko - jugoslovanskemu odboru za gospodarsko sodelovanje pri njegovem delu, razvijati tehnično-iudustrijsko sodelovanje, proučevati vzroke, ki zavirajo medsebojno trgovinsko izmenjavo ud. z italijanske strani so čltv tu tega mešanega tehničnega odbora dr. Vatta, Armando Tre-tusini, Perruccio Job, dr. Gui-do Bacich in Vittorio Monolo. V četrtek se je v Trstu zaključilo mednarodno zasedanje ° kavi z otvoritvijo nove ve-uke pražilnice kave v industrijskem pristanišču «Illy-Caffe», ki bo delovala za potrebe do-tnačega m tujih tržišč. Med Predavanji se je izvedelo, da Popijemo v Italiji okrog 70 mi-bjonov skodelic kave na dan, da je od tega okrog 50 milijonov «kapučinov» in 20 milijonov ekspresov, da pijejo največ moški do 30 let starosti in da se v Italijo vtihotapi vsako leto okrog 200.000 stotov kave s Cisto izgubo 14 milijard lir Za državo. Prejšnjo nedeljo se je na stadionu «Prvi maj« zaključil praz-h'k zamejske mladine, na katerem je naša mladina potrdilu. da hoče enotnost svojih sil v obrambi naših narodnih koristi. Po zaključku dolgotrajnih pogajanj med tremi strankami levega centra na Goriškem, je bilo v zadnjem tednu omogočeno sklicanje prve seje občinskega in pokrajinskega sveta v Gorici, na katerih so izvolili tudi nove upravne odbore levega centra. Prva seja občinskega sveta Je bila v ponedeljek zvečer ob Prisotnosti številnega občinstva in prav zaradi tega je bije precej burna, ker so se nekateri svetovalci hoteli izka- zati pred svojimi volivci. Za župana je bil izvoljen pokrajinski tajnik KD in bivši poslanec Martina, ki ima komaj 39 let. V njegovih žilah teče tudi slovenska kri, saj mu je mati doma iz Branika, oče pa je delavec, ki se je priselil iz juž. Italije. V upravni odbor je bil za namestnika izvoljen tokrat tudi Slovenec odv. Avgust Sfiligoj, kot predstavnik SDZ. Zaupali mu bodo davčni oddelek. Med odborniki je tudi predstavnik PSI dr. Toma-sich, ki bo vodil oddelek za zdravstvo, ter dva socialdemokrata, od katerih bo Candussi za podžupana. Kot rečeno je bila pred volitvami precej burna debata, pri kateri so se zlasti desničarji zaganjali proti upravi levega centra in proti vključitvi slovenskega predstavnika v novi upravni odbor. V četrtek zvečer pa so na seji pokrajinskega odbora ponovno potrdili za predsednika dr. Chientarolija ter razdelili oaborniška mesta. Od štirih od-, bornikov sta dva KD in po e-den PSI in PSDI. Za PSI je bil izvoljen v odbor Slovenec Marko Waltritsch, ki bo upravljal oddelek za osebje, za PSDI pa Danilo Dissette, ki bo podpredsednik. Namestnika sta Bottegero in Marocco, oba KD. Omenimo naj še, da je v novem pokrajinskem svetu precej sprememb, saj je v njem kar 17 novih svetovalcev in samo 7, ki so bili že prej pokrajinski §vgtovalci. ' Tako imamo sedaj prvič po, vojni v upravnih odborih go-riške občine in pokrajinske u-prave tudi slovenska predstavnika, kar je za nas Slovence najvidnejši dosedanji uspeh politike levega centra na Goriškem. Pokrajinska uprava v Gorici je poslala deželni upravi šepam bivših vojaških cest na^ Krasu in v Brdih, ki so tudi turističnega pomena in bi jih bilo zato potrebno urediti in asfaltirati. Med temi bi prišla v poštev v prvi vrsti cesta Devetaki - Doberdob in cesta na Vrhu. Dežela ima v posebnem stladu za take ceste na razpolago 600 milijonov lir za vso deželo, kar pa je odločno premalo za najnujnejše potrebe. PO ZAKONU, KI BO STOPIL V VELJAVO S 1. JANUARJEM 1966 Pokojnine za samostojne trgovce in njihove družinske sodelavce Zavarovalnina bo znašala 1.494 lir mesečno za vsakega zavaro-Pokojnine bodo določene v zvezi s plačilnimi prispevki vanca Kot smo že objavili, je bil predložen parlamentu osnutek zakona o pokojninah samostojnih trgovcev. Ker je stvar velike važnosti za bodoče zavarovance (računajo, da jih bo v vsej državi okoli 1,200.000) povzemamo najznačilnejše točke o-snutka, zlasti v zvezi z obvezami in pravicami, ki jih bo prinesel nov zakon, v kolikor ga bodo odobrili v sedaj predvideni obliki in obsegu. Zavarovanje bo obvezno za vse trgovce in njihove družinske člane in sodelavce, ki imajo pogoje za vpis v bolniško blagajno in se bo začelo uvajati s 1. januarjem 1966. Zavarovalnina bo znašala 1.494 lir mesečno za vsakega zavarovanega in jo bo trgovec vplačeval davkariji zase in za družinske sodelavce (v kolikor niso le-ti že zavarovani kot delojemalci). Fravico do pokojnine bodo dosegli moški s 65., ženske pa s 60. letom. Za to pa bodo morali imeti •najmanj 180 vplačanih mesečnih prispevkov (15 let, kot vsi ostali delojemalci). Vendar bo za dosego pokojnine do konca leta 1966 zadostovalo 12 mesečnih prispevkov, leta-1967 24 itd., do konca leta 1979 pa 168 (ali 14 let). Najmanj 180 mesečnih prispevkov bodo zavarovani potrebovali šele ob upokojitvi po 1. januarju 1980. Minimalna pokojnina bo znašala 12.000 lir mesečno. Tako pokojnino bodb uživali vsi zavarovani, ki bodo od konca leta 1966 do konca leta 1975 dosegli predvideno starost 65, oziroma 60 let in bodo brez prekinitve plačevali predvidene prispevke od 1. januarja 1966 dalje. V bistvu bodo novi koristniki pokojnine imeli iste pravice, ki pripadajo zavarovanim nameščencem, če se jim plača giblje mesečno od 43.200 do 54.500 lir (ali tedenska od 10.000 do 12.600 lir) z opazko, da je starost za upokojitev pri slednjih za 5 let krajša. Višina bodočih pokojnin za trgovce se računa na naslednji način: Za pridobitev pravice do minimalne mesečne pokojnine 12.000 lir potrebuje zavarovani 124 mesečnih prispevkov ali 10 let in 4 mesece (za dobo od 1. 1966 do 1. 1976 smo že navedli izjeme). Po pridobitvi pravice do minimalne pokojnine se mesečni pokojninski prejemek zviša za vsak nadaljnji mesečni prispevek za 63,36 lire (ali za vsako leto prispevanja 760,32 lire). Praktično bi po osnutku zakona znašale pokojnine trgovcev in njihovih družinskih sodelavcev v zvezi s plačanimi prispevki kakor je razvidno iz naslednje lestvice (podatki so tu prvič objavljeni in so seveda neuradni): Doba zavarovanja: do 10 let in 4 mesece 11 let 12 » 15 » 20 » 25 » 30 » 35 » 40 » Pokojnina: L 12.000 » 12.507 » 13.267 » 15.548 » 19.350 » 23.152 » 26.954 » 30.756 » 39.558 Lestvica velja za moške; za ženske se doba prispevanja za pridobitev minimalne pokojnine podaljša na 157 mesecev (v primerjavi s 124 meseci za moške). Po navedeni dobi narašča pokojnina za ženske kakor pri moških (760,32 lire za vsako leto prispevanja). Važna je končno določba, ki jo predvideva zakonski osnutek, da se bo pokojnina, o kateri je govora, prištevala morebitnim pokojninskim prejemkom, ki so jih ali jih bodo trgovci in njihovi družinski sodelavci pridobili bodisi z obveznimi, bodisi s prostovoljnimi prispevki v okviru INPS. Razume se, da se navedeni izra-po-1 čuni naslanjajo na sedanje osnove | in da bo vsej verjetnosti prišlo vsaj v daljši bodočnosti do reval-vacij bodisi prispevkov, bodisi pokojnin v povezavi z razvrednotenjem denarja. Oceanografske raziskave na Jadranskem morju Te dni je priplula v tržaško pristanišče oceanografska ladja «Dan- nock« z znanstveniki, ki bodo do i kuiua i. i^uu i&pupuuuu;v acuuij j 15. nov. proučevali morfologijo mor-1 področju vzhodnega Sredozemlja. skega dna na spodnjem Jadranu lil v Jonskem morju. Od 17. nov. do 15. dec. bo ladja na študijskem križarjenju, nato pa se bo ustavila v Trstu v eni izmed ladjedelnic. kjer jo bodo modernizirali in opremili z novimi znanstvenimi a-parati. Tako obnovljena bo v januarju spet odplula na znanstveno oceanografsko križarjenje po zgornjem Jadranu na račun talasograf-skega inštituta iz Benetk. Sedanje raziskave sodijo v okviru širšega programa, ki predvideva do konca 1. 1966 izpopolnitev študij na Umrl je J. Humar iz Števerjana vzor naprednega in poštenega moža ČLANEK JANKA FURLANA V 'AM vozilo ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz v preteklost — včasih mogoče vse preveč —, drugi pa naprej. «Kaj ji to pomaga?» — Ne gre za to, ampak za dej stvo, da je tako in je to treba upoštevati! Poudarjam to, ker moreta prav s tem mnogo pripomoči razsodnost in uvidevnost odraslih. Ce zremo tudi mi zaskrbljeno v bodočnost, moramo manj ali bolj upoštevati mnenje mladine, ki ima pravice m dolžnost misliti na prihod nost Upoštevati je treba njene nazore, jih, če so napačni, poprav Ijati, jo v njenem ognju brzdati itd. Ni v nikakem pogledu pravično in utemeljeno, če kar na splošno odklonimo vse, kar ona izpove. Pra vite, da kaj ji to pomaga. Pa povejte mi, če bt bili vi s svojim sinom zadovoljni, če bi se prati nič ne zanimal za javno življenje in zadeve, ki so tesno povezane z gospodarstvom! na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, bomo o sinočnjem sestanku v Velikem Repnu obširneje poročali. Zaključni festival «Unita» pri Sv. Barbari Danes, 26. t.m. od 15. do 23. ure bo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari pri Miljah zaključni festival «Unitfi». Ob 16. uri bo koncert združene godbe na pihala iz Kopra. Izole, ki šteje 50 članov. Ob 18. uri bosta zbrane v imenu federacije KPI pozdravila vodja komunistične skupine v občinskem svetu Claudio Tonel in pokrajinska svetovalka Jelka Grbec. Ob 19.30 se bo začel ples. Igral bo orkester iz Izole. Posloval bo bogato založen bar in buffet. Avtobusna zveza med Miljami in Sv. Barbaro bo pojačana. V torek ne bodo odnašali smeti Županstvo sporoča, da v torek 28. t. m. smetarji mestnega podjetja za čistočo ne bodo odnašali iz hiš smeti. OD 25. DO 27. OKTOBRA V TRSTU Mednarodno študijsko srečanje o programatičnih izkušnjah glede gospodarskega razvoja v deželi Na Trgu Unita bodo priredili dokumentarno razstavo OCED Deželno združenje trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma bo priredilo v dneh od 25. do 27. oktobra v Trstu posebno študijsko srečanje mednarodnega značaja na temo «Programatične izkušnje glede gospodarskega razvoja v deželi«. Pobuda združenja trgovinskih zbor-n r je toliko bolj zanimiva in hvalevredna, ker se deželna uprava Furlanije-Julijske krajine prav v tem času pripravlja na to, da sestavi organičen in razvojni načrt za gospodarsko življenje nove dežele s posebnim statutom. Zasedanja konec oktobra se bodo udeležili tudi številni predstavniki organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj OCED, ki šteje 20 držav članic in ki je, kakor znana, nasledila leta 1961 prejšnji sorodni organizaciji OECE. Organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj se ukvarja v glavnem z 11111111111111111111111 muh umi m m milim iiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiim m 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 RESOLUCIJA SVETOVALCEV SLOVENSKE SKUPNOSTI Proti razlastitvam zemljišč v repentaborski občini Svetovalci SS pozivajo repentaborsko občino naj ne izda dovoljenja za novo industrijsko cono na Krasu in so dostopni vsem zaposlenim ali še nezaposlenim. V Trstu bodo organizirali tudi poseben tečaj za tehnike v zunanji trgovini, ki je rezerviran samo za uslužbence spedicijskih tvrdk do 45. leta starosti. Tečaji so v Trstu (via Rossini, 4), v Gorici (via Mazzini, 4), v Vidmu (via Zanon, 2) ter v Pordenonu. Prvič je v Trstu predviden večerni tečaj za poklicno konverzacijo v slovenščini, v Gorici pa bodo priredili tečaj za slovenščino, ki je na menjen zlasti prodajalcem v trgovinah. Spor med Lego Nazionale in Krščansko demokracijo se zaostruje, čeprav so v njenem vodstvu še raz. ni demokristjani desne struje. Tiskovni urad Krščanske demokracije je izdal včeraj v zvezi s tem poročilo, v katerem pravi med drugim: Po sklepu vodstvenega sveta Lege Nazionale, da skliče skupščino delegatov, da sprejmejo dokončne sklepe o županu, je dr. Mario Franzil predsedniku Lege inž. Murattiju pismeno sporočil svoj izstop iz tega združenja. Zupan je odložil svoj izstop iz Lege, ker je sprejel vabilo odv. Sferca, naj ne prejudicira njegove pobude, to je «poziva, naj se v duhu patriotične velikodušnosti opusti vsak namen obsodbe«. Vodstveni odbor Lege Nazionale pa je z večino glasov zavrnil resolucijo, ki jo je v tem smislu predložil odv. Sferco na predvčerajšnji seji. Njegov poskus sprave so podprli sam predsednik Lege Nazionale inž. Mu-ratti in še pet članov vodstva, in »icer inž. Bartoli, dr. Venier, dr. tanetti, predstavnik goriškega odteka Lege in še en član. Spričo takšnega razvoja položaja In ker so zavrnili njegov poziv k spravi ter k ohranitvi enotnosti Le. ge, je podal odv. Sferco ostavko na svoje mesto v organih Lege, to je v vodstvenem svetu in v skupščini. ____________ Dnevni in večerni tečaji ENALC Kakor vsako leto, bo ustanova ENALC tudi letos priredila dnevne in večerne tečaje za nameščence trgovske, spedicijske, turistične in dnigih strok. Tečaji so brezplačni i ....„„umni ...............milili ...............................................milni....................Hlinili....t................m IIIIHIMIIIIII.""""""-----------------------------------------------------------------------------------------------(Braz.), Arda (Bol.), T. Stavros S sposojenim motorjem trčil v zid Na cesti med Konkonelom in Bani se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 16-letni Franco Benci iz Ul- delTErica 12. Ne da bi povedal prijatelju Antoniu Gdrzi s Šalite Conconello 2, si je sposodil njegov motor «benel-li» TS 34355 ter se zapeljal na kratek izlet. Benci ni imel niti vozniškega dovoljenja in je bil nevešč šofiranja. Ko je privozil na omenjeno cesto, je nenadoma po sredi ceste z avtom TS 77440 nasproti privozil 41-letni Mario DeirAgnolo iz UL F. Severo 71-1. Da bi se izognil trčenju, je Benci zavozil na desno, vendar je pri tem izgubil nadzorstvo nad motorjem, dregnil v avto in se končno zaletel v zid ob cesti. Pri nesreči se je Benci pobil po glavi, si zlomil levo nogo ter se ranil po čelu, levi roki, podlakti m nogi. Verjetno si je povzročil tudi kostne poškodbe. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 40 do 60 dni. V zvezi z izjavami, ki jih je javno podal predsednik industrijske pristaniške ustanove ing. Visintin ob otvoritvi podjetja «Illy» na industrijskem področju 23. t. m., ko je napovedal, da bo treba razlastiti okrog 3.600.000 kvadratnih metrov zemlje v občinah Trst, Repen-tabor in Zgonik za ustanovitev novega industrijskega področja na Krasu, smatra skupina občinskih svetovalcev ((Slovenske skupnosti« v občinskem svetu na Repentabru za nujno, da predloži občinskemu svetu v odobritev naslednjo resolucijo: | ((Občinski svet na Repentabru, u-gotavlja, da je vodstvo Industrijske pristaniške cone v Zavljah vložilo na Vladni komisariat v Trstu prošnjo za ustanovitev industrijskega področja na ozemlju občin Repentabor, Zgonik in Trst. V ta namen naj bi razlastili nič manj kot 3.600.000 kvadratnih metrov zemlje. Občinski svet na Repentabru najodločneje protestira proti temu načrtu in gač odklanja iz sledečih' razlogov: 1 uresničenje tega načrta bi pomenilo ponovpo razlastitev slovenske zemlje ter bi povzročilo spremembo narodnostnega sestava naše občine; 2 industrijska cona na Krasu bi bistveno škodovala turizmu v naši občini ter docela preprečila njegov nadaljni razvoj; 3 dosedanje izkušnje kažejo, da Industrijska pristaniška cona raz-lašča zemljišča po smešno nizkih cenah, kar bi hudo prizadelo zlasti naše kmetovalce ter utegnilo uničita njihov obstoj; 4. dosedanje izkušnje tudi kažejo, da uprava Industrijskega področja zaposluje in naseljuje v svojem območju skoraj izključno uvožene delovne moči, kar ne bi prineslo nikakih koristi domačinom, pač pa celo hudo škodovalo njihovim in slovenskim koristim; 5. z ustanovitvijo industrijske cone bi bil spremenjen specifični značaj kraške pokrajine, njenih značilnosti, lepote, zanimivosti, flore in favne. Zato občinski svet na Repentabru odločno nasprotuje nameravanemu načrtu ter poziva vse pristojne o-blasti naj upoštevajo navedene razloge in ne izdajo dovoljenja za novo industrijsko cono na Krasu. “ Na sedežu Združenja Italija -ZSSR v Trstu, Ul. S. Nicolb 11/11. nad., tel. 29403 so v teku vpisovanja na tečaje ruskega jezika. Pouk oo letos tudi v slovenščini. Vsi, ki se želijo vpisati, naj se oglasijo na sedežu vsak dan od 17.30 do 20. ure. Povozil je upokojenca in nato pobegnil i iHKierut, -iiiJ uSnbi ia*» Popoldanski sprehod je bil usoden ža 62-letnega upokojenca Tita Borsellija iz Ul, Fametello 29, ki sfcbije^včehtj- podal' peš po- ofesti, ki od Rotondo del Boschetto pelje proti Lovcu. Ko je prispel do drugega velikega ovinka, je Borselli se. del na rob pločnika, da bi se odpočil. Nekaj časa potem je privozil mimo avto fiat 1100 plave barve in upokojenca povozil, šofer avta se sploh ni ustavil, da bi nudil pomoč ponesrečencu ter je nadaljeval vožnjo. Borsellija so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 5 do 25 oni zaradi udar. cev po spodnjih udih in verjetnega zloma leve piščali. Policisti so u-vedli preiskavo, da bi izsledili brezvestnega šoferja. 27. septembra 1944 sta na polju slave in borbe darovala svoje mlado življenje brata Ferdinand in Leander Čok iz Lonjerja. Ferdinand, rojen 27. 6. 1920, je padel v Podragi pri Vipavi kot borec Bazoviške brigade. Leander, rojen 13. 2. 1927, je padel pri Koprivniku na Dolenjskem kot borec Belokranjskega odreda. Ob obletnici njune junaške smrti, se ju s ponosom in hvaležnost,jo spominjajo starši, sorodniki in vsi, ki so ju poznali. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. septembra 1965 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je d oseb. UMRLI SO: 44-letna Nerea Degras-si por Delise, 41-letna Sofia Ciuch por. Carli, 74-letni Matteo Crevatin, 25-letna Gemma Merilni, 74-letnl Gio-vanni Leča n. OKLICI: elektrotehnik Ugo De Col in gospodinja Llliana Manfredi, delavec Elio Pazin in baristka Norma Cecchi, uradnik Dante De Leo in uradnica Donata Arcadi, brigadir Lu-dovico Latalardo in gospodinja Giu-seppa Macaluso, mizar Romeo Sepul-cn in bolničarka Silva Picctnino, uradnik Fernando Castrignanb in gospodinja Maria Predonzani, univerzitetni študent Giorgio Zaccariotto in profesorica Italia Giacca, pomorščak Carlo Demattio in pomorščakinja Vilma Podrecca, zidar Mario Stefani in delavka Rosa Savron, rlektromehanik Paolo D’Anza in bolničarka Gisella Codiglia, trgovec Levi Eskenazi in gospodinja Fortuna iannl, uradnik Roberto Caradonna In trg. pomočnica Maria Grazia Deana, industrijski izvedenec G’.an(ranco Sutz in učiteljica Loredana Zecchini, pomorščak Ervino Mitri in gospodinja Loredana Deltreppo, Industrijski izvedenec Glanni Cavicch! in učiteljica Maria Luisa Bruni, mehanik Mario Bologna Včeraj-danes (Ma.), Las Minas (Pa.). in gospodinja Alida Cuschle, delavec Silvano Buzzal in gospodinja Maria Calcma, vojaški pilot Mlchele Metta in gospodinja Claudia Ferronato, železničar Mauro Gandin in gospodinja Mariangela Traballi, uradnik Nazario Zetto In frizerka Edvina Macchinl, upokojenec Michele Morrone In gospodinja Maria Scopeltiti, pomorščak Roberto Tafuro In bolničarka Maria Luisa Frapicclni, uradnik Giovanni Kobal in uradnica Dilia Cook, merilec Vincenzo Martucci in profesorica Valnea Augustbvi, upokojenec Fran-cesco Poldrugovac in upokojenka Ca-terlna ZuHan-i, trgovski pomočnik Ma- U R A R N A - ZLATARNA •— LAURENTI trst, Largo S. Santorlo, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur In zlatnine Darila za POROKE ta KRSTE Poseben popusti rio GiachelM in gospodinja Silvana Casagrande, pomorščak Nevio Toffoli in gospodinja Zlata Komerlcki, zastopnik Antonio Castelll in trgovska pomočnica Arina Slamic, karabinjer Carlo Livio Caresani in gospodinja Liliana Dionis, mesar Bruno Barut In pletilja Vlncenza Castellaneta, podoficir mornarice Salvatore Bertok In gospodinja Primieri, jetniški paznik (Dante Sellito in tkalka Irma Strani, arist Olaudio Urbanaz In šivilja Ida igatto, šolski sluga Giovanni Idda n trgovska pomočnica Francesca Ml-ari, pleskar dekorater Vltallano Tof-ioli In blagajničarka Anna Maria ttaia, pomorski strojnik Mario Pas-dor In bolničarka Licla Depase, tehnik Guido Barich In gospodinja lisa Quatraro, stražnik Javne var-nbsti Rino Campanella in gospodinja F(H’lpplna Di Carlo, LADJE V PRISTANIŠČU Lirija (Al.), Dunav, Perna, Trepča! Zenica, Vis (Jug.), Borea, Liana, Pegaso, Stromboli, G. Parodt, Satur-nia, Vulcania, Saipa II, Selcne, A-xum, Alessandra F., Nora, Montana-ri (It,), Myršini, North Princess, I-lona, E lUnis IGr.), T. os Santos DNEVNA SLUŽBA LEKARN (20. 9 — 26. 9.) Blasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanPAnna, Erta di S. Anna 10: Davanzo. Ul. Bernini 4; Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza, Ul. Montorsino 9. Od 13. do 16. ure Biasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna Erta di S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina, A117GEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montorsino 9 LOTERIJA BARI 52 5 50 79 16 CAGLIAR1 30 21 55 58 27 FIRENCE 87 10 76 23 18 GENOVA 9 49 14 40 29 MILAN 55 24 72 19 20 NEAPELJ 56 58 33 5 24 PALERMO 37 66 4 58 16 RIM 82 66 16 65 47 TURIN 64 86 62 44 17 BENETKE 61 42 82 50 47 vprašanji, ki zadevajo splošen gospodarski razvoj ter še posebno z mednarodno trgovino in vsklaje-vanjem gospodarske pomoči nerazvitim deželam. Za časa zasedanja bo OCED priredila v Trstu informacijsko razstavo o delovanju organizacije. Razstava bo nameščena v prefabriciranem paviljonu, ki bo meril 16 m v dolžino in 12 v širino in ki ga bodo postavili na Trgu Unita. Razstava bo obsegala tudi najvažnejše publikacije, ki jih izdaja mednarodna organizacija. Med strokovnjaki, ki se bodo udeležili napovedanega zasedanja, bodo posebno številno zastopani predstavniki Zahodne Nemčije. Tako je najavljen prihod načelnika vestfalskega ministrstva za gospodarstvo in promet dr. L. Beina, ki bo prebral predavanje o organizaciji prevozi/ v deželnem okviru, dalje krom-berškega župana dr. Jakobija, ki bo poročal o občinskih gospodarskih vprašanjih, ter nekega visokega funkcionarja na gospodarskem ministrstvu v deželi Baden-Wuerttem-berg, ki bo predaval o dosežkih, ki so jih zabeležili v sto letih programirane industrijske politike. Danes v Boljuncu praznik grozdja» Danes ob 14. uri se bo na glavnem trgu v Boljuncu začel «X. praznik grozdja«, na katerem bodo nastopili: OBČINSKA GODBA IZ GRADE-ŽA, MOŠKI PEVSKI ZBOR PD »VESNA« IZ SV. KRIŽA pod vodstvom Frančka Žerjala, MOŠKI PEVSKI ZBOR PROSEK-KONTO VEL pod vodstom prof. Ignacija Ote ter PEVSKI ZBOR «DOLOMI-TI« IZ TRIDENTA pod vodstvom prof. Alda Lunellija. V posebnem kiosku bosta v prodaji namizno grozdje po znižanih cenah in novo domače sladko vino. Podjetji «SAP» in «La Stradale« bosta na progi Trst—Boljunec pomnožili odhode avtobusov s postaje na Trgu Barriera Vecchia od 13. ure dalje. Tovarišici Janki in tovarišu dr. Igorju Grudnu se je dne 23. Im. rodil sinček. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» vsem trem iskreno čestita. .»f. 1K) JAJil Kasoel in Seala v Verdiju Jutri se bo pri blagajni gledališča Verdi (od 9.30 do 13. ure ip od 10. do 19. ure) začela prodaja vstopnic za prve štiri predstave glasbene komedije «Zelvin dan» (11 gior-no della tartaruga», Garineia. Gio-vanninija, Franciose in Magnija z Renatom Rascelom in Delio Scalo v glavnih vlogah. Prva predstava bo v petek ob 21. uri, ponovitve pa si bodo sledile do 10. okt. z dvema predstavama ob nedeljah (ob 16. in ob 21. uri). S predstavami v Trstu bo skupina Rascel-Scala po uspešni lanski turneji po Srednji in Južni Italiji začela svojo turnejo po najvažnejših mestih Severne Italije. ENA10TT0 Natečaj št. 39 ZMAGOVITI STOLPEC Bari..........52 X Gagi i ari .... 50 1 Firence .... 57 2 Genova .... 9 1 Milan.........55 X Neapelj .... 56 X Palermo . » • . • 37 X Rim............82 2 Turin ..........64 2 Benetke . , » . 61 2 Neapelj II ... 58 X Rim II........66 2 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 26.677.000 11 točkami lir 10 točkami lir 224.800 20.100 Dokončne kvote določi osrednja komisija # Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade Darovi in prispevki Jernej Kristan In Siziana — Pavla daruje 2.000 lir za Dljaiko Matico. Šolske vesti Začetna sv mata za dijake učitelji-šča in trgovskega tehničnega zavoda bo dne I. oktobra 1965 ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Havnateljstvo državne nižje srednje Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4. obvešča vse dijake, da bo začetna Šolska maša v petek 1. oktobra 1965, v cerkvi prt Sv. Ivanu ob 9 uri. Havnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bo šolsko leto začelo z otvoritveno Šolsko mašo, ki bo 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Pouk se bo začel 5. oktobra ob 8. uri v novem šolskem poslopju v Ul Strada di Guardlella, 13. Na Državnem znanstvenem ‘liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1965-1966 v petek dne l .oktobra 1965 ob 10, url s sv. mašo v cerkvi na Montuzzi. Baletna šola p. d. Barkovlje Sredi oktobra t. 1. se bo začela baletna šola v prostorih prosvetnega društva Barkovlje v Ul. Ceretto 12. šolo bo vodil baletni mojster g. A. Viles. Vpisovanje otrok od 6 let starosti dalje se vrši vsak dan, razen v nedeljah, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Točen začetek šole bo pravočasno javljen. Vse podrobnosti prejmejo starši ob vpisu. V šolo se lahko vpišejo tudi otroci iz drugih krajev. Na univerzi v Ljubljani je 21. t.m. promoviral za zdravnika ŽIVKO LUPINC Sorodniki, prijatelji in znanci mu k temu uspehu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo Primorskega dnevnika. Razstave Jutrt, 27. tm. ob 18 uri bo v piranski umetnostni galeriji »Piran« na Tartinijevem trgu otvoritev slikarske razstave nove umetniške skupine ((Raccordosel«, ki jo sestavljajo Lilian Karaian. Bruno Chersicla, En-zo Cogno, Klavdij Palčič, Nino Pe-rizi ,in Mlela Reina. Razstava bo odprta do 12. okt. Mali oglasi HAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah do bite pri ((ASTHOMOB1L#, Via Gluha 108 (Rotonda del Boschetto). URE, zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega," flenarja pri DAR1 W1L. Trst. Piazza S Giovanni St. 1. V SKLADIŠČU D. K O Z U L I C A TRST, Ulica Machiavelli šlev 12 za direktni izvoz po cksportni ceni riohite pralne stroje RKX. CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobile konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde) hlače itd SOBO v središču mesta oddam štu-dentu-Tržačanu. Ljubljana, Kidričeva St. 9 vrata 11. PREVZEMAM naročila za tlakovanje podov in obložitev sten z marmornatimi in raznimi drugimi ploščicami. Velika Izbira po zmenih cenah. Via del Bosco 30, tel 74292 od 18. do 19. ure. Sintetične preproge ln preproge za nndnike iz pla stike ((BALATUM« in »MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «Mi KJUETTEi; ln ploščice ’(RIKETT» in »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT« beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebtem A R P IIALPLAST, Trst Trg Ospedale št. 6 Tel 95-919 Kino • fotografski material SE C UL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov ta pribora «PIAGGIO» ODPIRAJO SE SOLSKA VRATA Tržaška Knjigarna V UL. SV. FRANČIŠKA, 20 — TEL. 61-702 IMA NA RAZPOLAGO SLOVENSKE IN ITALIJANSKE ŠOLSKE KNJIGE TER VSAKOVRSTNE SOLSKE POTREBŠČINE Poletne prireditve Danes v Mlramaru «Lučl ln zvoki«: ob 21,00 v nemščini »Der Kaiser-traum von Miramare« in ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Car-lotta« Nazionale 14/10 «OSS 117 furia a Ba-hia« Technicolor Milene Demon-geot,Rayrnond Pellegrin. Arcobaleno 14,30 #Shenandoah la val-le del disonore« Technicolor. James Stevvart. Excelsior 14,00 «L’ultimo omicidio« Alain Delon, Van Hefltn. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14,00 «1 comp-lessii) Ugo To-gnazzi, Alberto Sordi, Nino Manfredi. Grattacielo 14.30 «L’arte di amare« Technicolor. James Garner, Elke Sommer Alabarda ‘ 14.30 «La dea della citti perduta« Colorscope. Uršula An-dress. Filodrammatico 14,30 «La pattuglia invisibile« John Wayne, Anthony Quinn. Aurora 13.30 «1 due sergenti del Generale Custer« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassi-a, Cristallo 15.00 «Uno sparo nel buio« Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer. Garibaldi 15.30 «Pugni pupe e pepi-te» Technicolor. John Wayne, Ca-pucine Capitol i5.00 «Quando l’amore se n’č andato« Technicolor. Susan Hay-word. Prepovedano mladini pod 18 letom, Impero 15.00 T#ot6 d’Arabia». Vittorio Veneto 14.00 «007 operazione Goldfinger« Sean Connery. Moderno 14.30 »Genoveffa di Trabante« Technicolor, Alberto Lupo. Zadnji dan. Astoria 14/X) «11 treno« Burt Lanca- ster. Astra 15,30 ((Angelica alla corte del Re» Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 14.00 ((Angelica (prvi del)# Technicolor. Michele Mercier, Robert Hossein. Ideale 14.30 «Strani compagn-i di let-to» Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida. Slovensko gledališče v Trstu Razpis abonmajev za sezono 1965-66 REPERTOAR 1. Ivan Cankar: HLAPCI 2. DANTEJEV VEČER (ob 700-letnici rojstva) 3. Saša Škufca: JANKO IN METKA 4. Recital M. Sardočeve (Pisma gospe Lapinasse) 5. Robert • Duvivier - Jeanson MARIE - OCTOBRE 6. Slovenska noviteta 7. Recital J. Lukeša (Shakespeare) 8. Carlo Goldoni: GROBIJANI 9. PASIJONSKE IGRE 10. DOBRI VOJAK SVEJK (Češka dramatizacija po Haškovem romanu) Od ponedeljka, 20. t. m. dalje so občinstvu na razpolago v popoldanskih urah v Tržaški knjigarni v Ul, sv. Frančiška štev. 20 naslednji abonmaji: PREMIERSKI Parter A L 20 000,— Parter B L 12.000,— Balkon L 8.000,— I. PONOVITEV Parter L 9.000,— Balkon L 4,000,— NEDELJSKI POPOLDANSKI Parter L 6.500,— Balkon L 4.000,— ŠTUDENTSKI L 2.000,— INVALIDSKI Z INVALIDSKO IZKAZ- NICO BREZPLAČNI SINDIKALNI L 3.000,- ZA OKOLICO L 5.000.— (vključen tudi prevoz) Predstave Je gledališče planiralo na naslednje dneve: PREMIERE ob četrtkih, I. PONOVITVE ob sobotah po premieri, NEDELJSKE POPOLDANSKE prvo nedeljo po premieri, INVALIDSKE prvi četrtek po premieri, SINDIKALNE drugi petek po premieri in ZA OKOLICO drugo soboto po premieri. PORTOROŽ PORTOROSE ROVLETTE CIIEMIN DE FER BACCARA ler priljubljena igra TRENTE ET QUARANTE ODPRTO CELO LETO GRILL BAR - CABARET - STRIPTEASE ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU «RIVIERA* PORTOROŽ AMERICAN INSTRUMENT C0MPANY seeks dynamic engineer for Yugosiavia USLOVl DOBRO ZNANJE ENGLESKOG JEZIKA. Pisati: na: FISCHER & PORTER, VIA GIUSEPPE DI VITTORIO 307/2, SESTO SAN GIOVANNI, MILANO. Zahval a Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage BERNARDE PERTOT se toplo zahvaljujemo. Sv. Križ, 26.IX.1965 DRUŽINA PERTOT Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage IDE RAVBAR Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Družini RAVBAR in SLAVEC Trst, Boljunec, 26.IX.1965 Nenadoma nas je zapustil naš ljubi mož, tata, brat, stric, bratranec in svak med. univ. dr. FRANCKO GRUDEN zobozdravnik Pogreb bo v Borovnici v torek, 28. t. m. ob 15.30. Do pogreba leži v Andrejevi mrliški veži na Zalah v Ljubljani. Žalujoči: žena Dana, sinova Mitja in Marjan, sestre, brata ter drugo sorodstvo Nabrežina, Bern, Ljubljana 25.9.65 v Ljubljani NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA Sprejeli so zakonski osnutek o deželnem solidarnostnem skladu Skupna pomoč prizadetim po neurjih in naravnih nesrečah bo znašala štiri milijarde lir . P°leg tega pa je deželni svet ?.® sklenil, da bo določil 500 milijonov lir več v zakonu o raznih prispevkih občinam in pokrajinam. Ta denar bodo porabili za izredno pomoč oškodovanim družinam. Skupno gre torej za znat-n° pomoč za olajšanje posledic zadnjih neurij, saj pomenijo 4 milijarde 15 odstotkov celotnega proračuna. Iz deželnega solidarnostnega sklada bodo lahko črpali pomoč podjetja in operaterji s kmetijskega, industrijskega, trgovinskega in obrtniškega področja. Pomoč se bo tikala škode, ki s° jo povzročila neurja in naravne nesreče od 1. maja dalie in ne izključuje seveda tudi državna pomoči. Deželni prispevki težijo predvsem za tem, da se vzpostavi proizvodnja v prejšnjem obsegu. v kmetijstvu predvideva o-snutek predvsem prispevke v prid konzorcijem za bonifikacijo, krneč-Kirn posestvom in zadrugam ter Posameznim Kmetovalcem za izvajanje raznih del, za nakup naprav in raket proti toči. za obvarovanje pridelka pred pozebo in slano ter za zavarovanje proti tori. Drugi prispevki v denarju bodo služili za to, da se popravi škoda na poljih, tako da postanejo zopet rodovitna, to je da se odstranijo naplavine in podobno, da se obnovijo drevesni nasadi, popravijo poslopja, shrambe, sked-nJi, oporni zidovi, poljske ceste, namakalne naprave itd. ter da se nakupi živina. Odstotek pomoči za razna popravila ali nakupe bo različen, po obsežnosti podjetij Posestev. y posebnih primerih bodo izplačali kmetom do 80 odstotkov vrednosti zemljišč, katerih ne bodo mogli več pripraviti za obdelovanje zaradi usadov ali debe-hh plasti peska in grušča Tistim kmetovalcem, ki so izgubili vsaj 20 odstotkov pridelka, bodo izdali Posojila pod zelo ugodnimi pogoji- Poleg tega bodo izjemno tudi Pomagal; kmetom, ki so najeli po J- maju posojila, plačevati obresti- Drugi del zakonskega osnutka pa se tiče pomoči industrij skim, trgovskim in obrtnim pod Jotjem, in sicer od 30 do 60 od stotkov vseh izdatkov za popra Vl‘° naprav ali nakup surovin Na zadnji seji deželnega odbo ra so dokončno pripravili zakon ski osnutek deželnega solidarnost bega sklada, iz katerega bodo da Jali pomoč kmetom za ublažitev škode, lfi jo povzročajo toča, po 2et>a in slana, ter za obnovitev Proizvodne učinkovitosti kmeti ih podjetij, ki jih prizadenejo ne Jjrja im naravne nesreče. Osnutek bodo predložili jutri deželnemu svetu. Vse svetovalske skupine so se *e iztekle za čimprejšnjo odobritev ukrepa, ki ga tako pričakuje-J° na področjih, katera je zajela Povodenj. Verjetno bodo rttep/itf-' jjali o tem osnutku v pri^tojiji komisiji že ta teden, prihodnji teden pa v samem svetu—Xa—o-snutek je najbolj važen izmed treh deželnih posegov v korist oškodovancem. Ž njim hočejo pripraviti trajen zakonodajni instrument, ki bo omogočil deželi, da cimprej intervenira v korist kategorijam, ki jih bodo hudo prizadele naravne nesreče in neurja, hkrati pa ji bo omogočil tuni ustvariti sistem, s katerim bo lahko vedno razpolagala s potrebnimi vsotami, ko se nesreče pripetijo. V začetku bo sklad razpolagal 8. tremi milijardami lir iz letošnjega proračuna, ki iih bodo seveda v celoti porabili za pomoč Vsem, ki jih je prizadelo zadnje neurje. Zatem pa bodo prispevali v sklad vsako leto pol milijarde Mt\ ki jih bodo shranili. Tako bo nežela ob vsaki večji naravni ne-sreči lahko priskočila na pomoč kmetijstvu, industriji, trgovini in obrtništvu. Kot je dr. Berzanti že izjavil na eni izmed prejšnjih sej, bo dežela izdala skupno 4 milijarde v prid oškodovancem. Poleg o-menjenega zakonskega osnutka, pripravljajo tudi osnutek, ki bo določil pol milijarde lir za obnovitev javnih naprav, katere ie poškodovalo neurje, .er za pomoč občinam in pokrajinam j,a najbolj nujna dela pri obnovitvi poškodovanih cest in vodovodov. Odgovori ministrov poslanki Bernetieevi Predsedstvo vlade je odgovorilo na vprašanje poslanke Marije Ber-netič v zvezi z odpustom iz službe 32 delavcev centra za delavsko u-sposabljenje. Poslanka ie v svojem vprašanju zahtevala, da se tem delavcem priznajo ugodnosti člena 62 zakona štev. 90 od marca 1962 in da se vključijo v osebje državne uprave. Predsedstvo vlade pa meni, da ti delavci nimajo pogojev, da bi jih lahko zaposlili na osnovi omenjenega zakona in da so morali, biti zato odpuščeni. Da bi pomagali tem delavcem, so svoj čas na zahtevo vladnega komisarja dr. Mazze suspendirali odpuste. 30. junija letos pa so zapadle v Trstu pristojnosti, ki jih je imel vladni komisar in zato ni bilo mogoče podaljšati suspenzije odpustov. Vladni komisar si je in si še vedno prizadeva, da bi te odpuščene delavce nekje zaposlili. Tiste pa, ki jih ne bodo mogli nikjer drugje zaposliti, bodo lahko zaposlili pri ustanovi za pomoč brezposelnim delavc—a (SELAD), zaključuje odgovor. Minister Russo in minister Bo pa sta odgovorila poslanki Berne-tičevi na njeni vprašanji v zvezi s ceremonijo o letošnji otvoritvi tržaškega velesejma. Poslanka je na.mrej hotela vedeti, zakaj v televizijskem dnevniku o otvoritvi velesejma ni bila prikazana tudi de- monstracija delavcev ladjedelnice S Marka pred vhodom na velesejem, nato pa, zakaj je zastopal vlado na otvoritvi velesejma pod-t'1. nik ministrstva za obrambo in ne kak minister ali pa vsaj podtajnik enega od gospodarskih ministrstev. Na prvo vprašanje je minister Russo odgovoril, da po sklepu parlamentarne komisije za nadzorstvo nad radiom in televizijo. oddajajo po radiu in televiziji samo vesti, ki se nanašajo na stavke vsedržavnega značaja; minister Bo pa pojasnjuje Berneti-čevi, vlada določa svoje predstavnike na osnovi razpoložljivosti posameznih osebnosti. Odsotnost predstavnika ministrstev, ki zanimajo tržaško gospodarstvo, pravi minister Bo, pa ne pomeni, da se vlada ne zanima za gospodarska vprašanja Trsta, za katera se je vedno zavzemala, ker se zaveda važnosti, ki jih imajo ta vprašanja za razvoj in življenje mesta. Jutri sestanek deželnega odbora PSDI Deželni odbor PSDI se bo ponov. no sestal jutri v Gorici na sedežu tamkajšnje federacije. Odbor bo zaključil s proučitvijo politično-upravnega položaja v deželi ter načel sindikalna vprašanja ter vprašanja, ki zadevajo življenje federacije. Predvidena so poročila deželnega tajnika Cesareja, ki bo poročal o razgovorih z deželnim tajnikom KD Tonuttijem, ter pokrajinskega tajnika iz Vidma Pensoieja in tržiškega podžupana Marche-sana. Včeraj je deželni tajnik Cesare razpravljal o nekaterih vprašanjih delovanja odbora s podpredsednikom deželnega odbora prof. Dul-cijem, kj se je vrnil iz Rima. Jutrišnjega sestanka se bodo udeležili tudi podtajnik v notranjem ministrstvu posl. Ceccherini, sen. Zan-nier in posl. Zucalli. n Hlinili ■iiituiaii hi ni mi n iiiiiiiiiiia muhi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiIiiiIiiiiiIiii,1|Ij,i,i, unij IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVOHAN V shranjenem zavoju je bilo 9 kg pretihotapljenih cigaret Zaradi hrambe zavoja mu je sodišče po prizivu potrdilo prvotno globo 440.000 lir 55-letni Pietro Sorgiovanni iz Ul. Crispi. 79 je bil skupaj s 43-letnim FrantieScom Maeklusom' Iz Ul. Roma 3 obtožen zaradi tihotapstva. Oba obtoženca sta se morala -zagovarjati pred. kazenskim sodiščem, ki je 27. januarja letos oprostilo Macalusa zaradi pomanjkanja dokazov, Sorgiovannija pa obsodilo na plačilo 440.000 lir globe ter na zaplembo 9 kg pretihotapljenih cigaret. Proti tej obsodbi je Sior-giovanni vložil priziv in se skliceval na svojo dobro vero, toda prizivno sodišče je po včerajšnji razpravi spoznalo Sorgiovannija za krivega ter potrdilo prejšnjo obsodbo. Dne 31. julija 1963 sta dva finančna stražnika, ki sta v neki veži v Drevoredu XX. septembra pazila na sumljive ljudi, opazila, da je neki fant izročil Sorgiovanniju precej velik zavoj. Ta ga je odnesel v neko shrambo v kraju, kjer je bil zaposlen in nadaljeval svoje deio. Finančna stražnika sta se približala Sorgiovanniju ter zahte- K/IVO PRJ)SEKA> in ker zanj ni plačal prometnega davka. Perossa je globo plačal, ker pa sodišče tega ni vedelo, ja uvedlo kazenski postopek, ki ga je včeraj ukinilo zaradi nepravilnosti kazenskega postopka. Na prizivni razpravi je sodnik potrdil razsodbo okrajnega sodišča p: oti 48-letnemu Primu Venturelli-ju iz kraja Salb, obsojenemu zaradi nedovoljenega prehoda meje med Italijo in Jugoslavijo na 2 meseca zapora in 24.000 Ur globe. ProučiU so tudi priziv 55-letne-ga Arriga Comina iz Kraške ulice 13, obsojenega pred gradiškim sodnikom na plačilo globe 100.000 Ur ter odvežem šoferske knjižice za 6 mesecev, ker je s tovornim avtomobilom povozU cestarja Giuseppa Battistona, ki je 20. julija lani v Farri pleskal prometna znamenja; Battiston je pri trčenju dobil hujše poškodbe, zaradi katerih se je zdravil 70 dni. Okrožno sodišče je potrdilo razsodbo gradiškega sodnika Predsednik sodišča Storto, stranska sodnika Arculeo in Mancusso; državni pravdnik Baiti. v Gorici CORSO. 15.00: «La collina del diso-nore«, S. Connerjr in H. Andrews. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 15.00: «Una moglie ameri-cana», R. Fleming in Ugo To-gnazzi; ameriški kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 14.30: «A 008 — Operazione sterminio«, Ingrid Soeller in Alberto Lupo, italijanski barvni film; zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 14.45: «Per un pugno nell'occhio», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia; itaUjanski barvni film. CENTRALE. 15.00: «Requiem per un pistolero«, R. Cameron in S. McNally; ameriški barvni kinemaskopski film. v Tržiču NAZIONALE. «Maciste e la regina di Samari), Alan Steel; barvni film. ' v AZZURRO. «LS donna del lago», Virna Lisi,,Peter Baldwtn In Pia Lindstrom. * r> EXCELS10R. «La donna che non sapeva amareu, Caroll Baker in Raf Vallone. PRINCIPE. «Sierra Charriba«, Charton Heston in Richard Har-ry; barvni film. v Konkuh RIO. »Agente 007 missione Gold-finger«, James bond. EXCELSIOR. «11 piombo e la čarne«, Rod Cameron. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-prta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št. 14, tel 29-72. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes. 26. septembra je v Gorici odpria cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. rEMPERAlUKA VČERAJ Včeraj smo imeb v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 22,4 stopinje ob 14.25 In najnižjo 13,6 stopinje ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odst. MOTO PARILLA Nadomestni deli za avtomobile Motorna kolesa in ciklomotorji GORICA - GORIZIA VESPE LAMBRETE N S D n PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični — HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA — Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. GORICA, Ul. Rastello 41, tel. 203» in nova trgovina CORSO ITALIA 43, tel. 87275 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNIŽJE CENE ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega in nepozabnega moža in očeta JOŽEFA HUMARJA ter ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala p. d. ((Briški grič«, županu ln svetoval-cem, gg. duhovnikom, zdravnikom in osebju v goriški civilni bolnišnici, SKGZ, SPZ, Kmečki zvezi In vsem darovalcem cvetja. Žalujoči: žena Justina, sin Ivan in sorodniki Steverjan, 26. septembra 1966 najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC ■ 57 rubini it z 88 rubini najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Impori - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških renah! Izredni popusti - Garancije cfe ŠVICARSKA SUPERMARKA Novoropočenci. preden ti nabavite pohiitvo, oglejte ti trgovino pohištva A. RENAR OPČINE - PROSESKA UL 6 Nudi vam bogato izbiro kvalitetne opreme UGODNE CENE! PRIČAKUJEMO VAS OBISK/ EMPORIO A UTO - MOTO LORENZI Vam nudi DELE In NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. 1 RS 1 Via 8. Lazzaro, 17 IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - P1STON1 VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE 41NIVERSALTECNICA* RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPEKAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - KLEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV - REX - UJE Izredne cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji CNIVJRSALTKCNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi «. 4, tel. 41243 In Trg Goldoni it I Hotel »TRIGLAV* KOPER - TELEFON Štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «QIU-STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RI2ANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki. Obiščite tlovito RESTAVRACIJO BELVEDERE nad I20L0 MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PUA-' CE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA ROVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE nama TRGOVSKA HtSA v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte) šest prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd. V II. nadstropju velika izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči - jo-pice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice - kovčki - potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. Obiščite tudi našo poslovalnico «ELITA» v Čopovi ul. 7, v kateri boste prav tako našli veliko izbiro moške in ženske usnjene konfekcije l0%P°pu*ta pri nakupu a tujo valuto ALP IIOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR TfKI ™dljb vse hotelske usluge. Priznana domača ln inozemska kuhinja. Telef. 21 ln 51 Priporočamo tudi obisk hotela ((Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom B O V E C OGLASI IN OGLAŠANJA .'i!:::!::::::::::!:::::!:::::::::::::*:::::::::::::"!::::::::::::::::::::;::::::::;::.:::....:::...:: ••••••••••••••••• «Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase na. roča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje, v resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša». (Herbert Casson) I Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu ‘POSTOJNSKO JAMO* OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. ln 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan. PARK HOTEL BLED TELEFONI 284 — 338 • 200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA • KAVARNA • NOČNI BAR • HOTEL ODPRT CELO LETO V sestavi PARK HOTELA Je tudi SPORTHOTEI, NA PO-KLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «m» KANAL — TEL. 8 HOTEL LEV I,JIIIILJ ANA _ » ^ _ - VOŠNJAKOVA I I i H i V TELEF. 310555 Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije • Restavracijske terase Slaščičarna Dancing kavarna Zabavni program • Aperitiv bar Razgledna terasa ■ Terasa za sončenje Banketne ln konferenčne dvorane čitalnica Frizerski salon Menjalnica • Informacijska služba Taksi služba Podzemeljske garaže Lasten parkirni prostor Prlstajališče za helikopterje Boksi za pse Hladilnica za divjačino. NOVA GORICA - Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovor« doma in v Inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro ln solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. Hotel JELOVICA - Bled KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik HOTKI. S 1.0Al UIHUAM — ca s _s s C/5 ""mhiII Jsaaijiii u HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA 2 MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI u BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM 9 • KAVARNA « SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN 3 BANKETNI PROSTORI ^ MiHHHiHiiii::::::, t!........:..:..:..... Restavracija «SEMPETER» Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače Jedi ln druge specialitete, pristna vina in druge pijače. V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! TURISTI. IIIETNIKI, OBIŠČITE GORNJI POSOČJE! ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse Informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. PARK HOTEL GORICA ■ NOVA GORICA TELEFON 21442, 21462 v svojimi obrit! restavracijo, In H010DVDRS84 RfSTAVRACUH kavarno - P'Voraxredna kuhinja tntffon ŽlOtO Ples vsak veter taren ponedeljke *0**,ln* **l*BI'- ’ ! 'tor gostilna PRI HRAS1U Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - TEL. 313133 priporoča cenjenim gostom domačo In mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano. HOTEL «ZVEZDA> KOBARID s sobami z eno In dvema posteljama, tekoča mrzla ln topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk. Illll MEBLO trgovina s pohištvom na drobno NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO. TTALIJO IN DRUGE DR2AVE NUDIMO: spalne sobe. dnevne sobe. omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOOI» več Upov. IZKORISTITE 101'o POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI “ PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM fN M0NTA20 Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno ti nijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i moder niini transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran Zn pančičeva ul. 24 in na naše agent,-po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73 477 BLED vabi Hoteii ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila tet čolnarjenje po Jezeru GOSTINSKO podjetji: «jg|[)|{Q» Piran, tel. 73-313 priporoča UDL1CNE SPEC1AL1- Nočnx baT "TRI PAP,GEt » Piranu TETE IN IZBRANE PIJAČE V 2 mednarodnim artističnim prograr VSEH SVOJIH OBRATIH. m0m °dprt 76 VSalC dan raZen HOTEL GALEB tel. 21605 RESTAVRACIJA «RIBA» * 21182 KAVARNA «L0ŽA» »21198 RESTAVRACIJA «TAVERNA> » 21322 -■ V Priporočajo svoje gostinske usluge • Cene zmerne PAGON ANDREJ-OGAREV: Nekaj spominov na življenje v Vojkovi brigadi 2. Ob 22. obletnici njene ustanovitve Prekaljen v borbah in nar porih je njegov značaj odločen do skrajnosti. Z lahkoto mu teče beseda in njegov gorenjski naglas prijetno zveni v ušesih. Pravi, da je ta dan zgodovinski dan za idrijski in cerkljanski okraj. Ustanovljena je brigada Janka Premrla -Vojka, junaka — partizana doma iz Sent Vida pri Vipavi.« Po slavnostnih nagovorih so komandanti bataljonov pregledovali moštvo in poslušali želje vsakega posameznika. Jaz sem komandantu II. bataljona Jožefu Segadlnu sporočil željo, da bi bil rad kurir. Začudit se je, vendar je poklical komisarja Peruna in mu povedal mojo željo. Komisar Perun je bil domačin s Šentviške gore. Vprašal me je, če se zavedam, kako odgovorno in naporno nalogo sem izbral. Odgovoril sem, da me nič ne skrbi. Izbral sem to nalogo zato, ker bi se rad malo utrdil telesno ln zdravstveno, ker sem bil zelo oslabel v večmesečnem zaporu. Izmed tovarišev sem izbral za pomočnika mladega Zdravka s Poljan. Nekaj dni smo počivali v vojašnici in se pripravljali na naše prihodnje naloge. Nekako 8. oktobra 1943 so se bataljoni podali na položaje. Drugi bataljon je odšel na Bukovo z nalogo, da na tem prelazu postavi močno obrambo ln za-| brani sovražniku vsak vdor iz Baške grape na to stran prelaza. KURIR POD BOMBAMI Tisto leto je bila na Cerkljanskem zelo dobra sadna letina. Na poljskih poteh so v kolesnicah vsako jutro ležali celi zagrabki jabolk ln hrušk. Ko sem vsak dan enkrat — včasih pa tudi dvakrat — nesel pošto na štab brigade v Cerkno, sem vso pot pobiral in jedel sočna jabolka in hruške. To je bilo življenje! V zaporu nam je manjkalo celo čiste pitne vode, tu pa narava tako radodarno zastonj ponuja bogato obloženo mizo. Iz tistih prvih dni mojega kurir-stva je tudi doživljaj, ki ga še nisem pozabil. Bilo je tako-le: Nekega sončnega oktobrskega dne sem kot navadno hitel z nujno pošto po cesti proti Orehku, Jesenici, čez vrh Ravni v Zakriž in od tam v Cerkno. Ko sem ves zadihan stopil v hišo, kjer sem prejšnje dni oddal pošto, je bila prazna. Kaj sedaj? Nihče mi ni vedel povedati, kam se je premestil. Poiskal sem poznanega terenca, ki mi je natihoma povedal, da je štab v Novakih. Ker je bil čas za izročitev pošte že pretekel, me je skr- i belo, kaj bodo na štabu rekli. I Izposodil sem si dvokolo ln z največjo hitrostjo odpeljal mimo gasilskega doma proti Novakom. Na zadnjem ovinku pred vasjo sem v zraku zaslišal ostro brnenje. Letalo. Ne naše*, pač pa sovražno. Skril sem kolo in sebe pod gosto krošnjo velike smreke in skozi veje opazoval kroženje letala. Spoznal sem, da ni imelo dobrega namena. Ko se je končno oddaljilo, sem skočil na kolo in pognal z vso silo naprej. Takoj sem našel hišo, v kateri je bil štab. Vstopil sem, izročil pošto in se opravičil za zamudo. Prav takrat je zunaj ostro zapiskalo. Hip nato se je vsa hiša stresla. Vse podobe na stenah so popadale na tla, s stropa in sten je na naju s komandantom padal o-met, da sva v hipu bila vsa bela kot dva mlinarja. Skočila sva skozi vrata in se vrgla na tla pod bližnji oreh. Letalo se je v velikem loku vrnilo In znova odvrglo nekaj bomb. Ena je zadela cerkveni zvonik, ki se je takoj vžgal in začel goreti. Porušena je bila tudi ena hiša, več pa delno poškodovanih. Ljudje so begali sem in | tja in iskali kritja. Komandant 1 jih je glasno opozarjal, naj se I vležejo na tla, ker bodo le ta- ko najbolj varni pred bombami. Letalo je po več naletih odvrglo še zadnje bombe in se nato izgubilo na obzorju. Tako sem tisti dan doživel ognjeni krst pod bombami. Ko sem se potem vračal skozi Zakriž in Jesenico, sem spotoma večkrat preplašil kose, ki so v grmovju iskali črve in drugo hrano. Jezni, da sem jih motil pri tako važnem delu, so odleteli in me spotoma zmerjali: «Bič, bič, bič. — Bič, bič, bič.» ROJSTVO ((PARTIZAN- SKEGA DNEVNIKA« ((Primorski dnevnik« je naslednik nekdanjega ((Partizanskega dnevnika«. Ta se je rodil — da uporabim že udomačen izraz — v oktobru 1943 v Vojkovi brigadi med Idrijo in Zirmi na bivši jugoslovansko-italijanski državni meji. Takrat sem bil kulturnik in vojni dopisnik v II. bataljonu Vojkove brigade. Med drugimi tovariši sem spoznal Dominka Stanka, učitelja z Bovškega. Ta se je mučil s tiskanjem nekega glasila na šaplrografu. Na štabu brigade Je bil tudi tovariš prijetne zunanjosti v obleki stare jugoslovanske vojske. Povedali so mi, da je biv- ši jugoslovanski častnik, ki se je vrnil iz internacije v Italiji. Ustavil se je nekaj dni v brigadi in z veliko prizadevnostjo pomagal Dominku pri ((tiskanju« brigadnega glasila z naslovom ((Partizanski dnevnik«. Tako lahko zapišem, da sta bila prva ((tiskarja« in izdajatelja ((Partizanskega dnevnika« tovariša Dominko Stanko-Saša in Zdenko Ulepič — danes general, komandant jugoslovanskega vojnega letalstva. Na štabu Triglavske, kasneje XXXI. divizije so kmalu «po-gruntali« veliko politično in propagandno važnost in pomen takega glasila. Da bi bilo za brigado manj boleče, so pohvalili iniciativo — «Rodi, stvori« — in si na lep način prilastili izdajateljske in tiskarske pravice našega glasila. Tako je ((Partizanski dnevnik« prešel v last višjega foruma. V brigadi pa je morala znova vzkliti iniciativa: «Rodi .stvori«. Ta je kmalu obrodila prvi sad — novo glasilo «Za Vojkom«. Izdajanje in tiskanje »Partizanskega dnevnika« je kaj kmalu prevzel propagandni odsek štaba IX. korpusa; kasneje pa je to nepogrešljivo glasilo partizanov prevzel po- krajinski odbor OF za Slovensko Primorje. ((Partizanski dnevnik« je potem do osvoboditve izhajal kot glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko. Prva urednika sta bila Vreg France-Mile in Edvard Kokalj-Martin, sledili so: Saša Štempihar, Marjan Tepina, Lev Modic, Dušan Fortič, Jože Smole, Lado Pohar-Damjan, Danilo Milič in drugi. PODJELOVO BRDO — PURGARJEVA DOMAČIJA Zelo rad se v spominih vračam na Cerkljanski vrh. Tam so kmečke domačije: pri Slabetu, pri Kacinu, pri Kosu na Kladju in pri Purgarju nad Sovodnjem. še vedno so mi v spominu prijazni sprejemi, ki smo jih doživljali vsakokrat, ko smo se z dolgih pohodov vračali v tiste kraje. Domačini pri teh hišah so z nami delili streho, hrano in prenočišče. Purgarjev oče je tako rad zaigral na staro harmoniko in nam za nekaj časa pregnal iz kosti omrtvičenost zaradi dolgih pohodov. Tovariš Matko, ki je imel veliko več spoštovanja do kozarčka «ta svetlega«, kot do puške in samega sebe, se je rad zavrtel z doma- čo hčerko po starem kmečkem podu v hiši. Vojni dopisnik Majnik, domačin iz Idrije ni hotel zaostajati za njim. Tovariš Pungerčič, trgovec lz Pirnič pri Medvodah je tiho ždel pri peči in ogreval premražene noge. Šele pred kratkim je prišel v partizane in se je kot bivši trgovec le težko oživljal v partizansko življenje. Štab brigade ga je ((velikodušno« odstopil propagandi, da bi ga po naši presoji zaposlili kot tipkarja ali administratorja. Za moj del moram reči, da sva se kasneje zelo dobro razumela. Ko sem bil premeščen na štab XXXI. divizije za vojnega dopisnika, sem prav njega imenoval za šefa brigadnega propagandnega odseka. Izpred Kosove domačije na Kladju je zelo lep razgled na Podjelovo brdo in vso Sovo-denjsko dolino. Po grebenu na nasprotni strani 's mimo kmeta Brdarja potekala državna meja med bivšo Jugoslavijo in Italijo. Razločno je bilo videti široko vijugasto črto, ki se je vlekla skozi gozdove. Nemci so bili v mejnem pasu posekali vse drevje, da je bila meja bolj vidna. fNadalievame sledi > UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCH1 8 II TELEFON 834108 in »4 »08 - Poštni predal 558 - POIIKU2NILA: GORILA: Ulica Silvio PelHco I II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečne 8UU lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur. polletna 4.400 Ur, oeloletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50- din, mesečno 1 000.- ln letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stan trg 3/1., tele fon 22-207, tekoči račun pri Narodni rmnirj v Ljubljani 90014-603 88 - i MILAM One oglasov: Za vsaK mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — (Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naroeajo ort upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socleta Pubblicita ttaliana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst