Novičar. Državni zbor. V 60. seji državaih poslaacev se je bila vaela prav hada borba aied ceBtralisti ia dualisti. Na daevBem redu je aamreč bilo sporočilo postaviaih osaov, ktere je vlada v posvetovaBje predložila posebaeaiu odboru zastraa vredbe deaarstveaih razmer z Ogersko. Večiaa je predlagala, Baj ae zaaae postaviae osaove prejmejo, Bamreč o prineskih skupaih, o državBeai dolgu ia o kapčijski pogodbi z Madjari. Skeae strogi ceatralist ia poročevavec odborove aiaajšiae pravi med dragim tudi; da bi bilo boljše, da bi se bila ta reč vredila a državai zbor se o aji ne bil prašal. Tako bi se bila vsaj miraa vest obraaila. Odposlaaci državaega zbora, pogajajoči se z odposlaaci madjarskimi aiso razuaieli važaosti prijetih pogojev; je v obče žalostao, da airaamo takraj Litave takih zastopaikov, kakor Madjari, kteri koristi svoje dežele dobro zastopujejo. Miaister, kteri je podpiral državaike ki so ogerskemu kralju svetovali, aaj bi ae pripoznal državaega dolga, ki ga je avstrijski cesar naredil, ae grejo (spadajo) aa te klopi, ampak aa drugo klop. (Na klop obtožeacev?) Pri teh besedah je aastalo silao gibaaje se po celi zboraici aaj veče pa med ministri. Govoraik je dalje očital g. Beustu, da se poslužaje disposičaih deaarjev k Bapravljaaju javaega aiBeaja, ia da je pridobil doaiače ia tuje časaikarstvo, \a da je celo posaaiezae ade odposlaastva z svojiai vplivoai si povoljae napravil. Predsedaik govorBika opomai, da bi se tako ae govorilo več v zboraici, na kar mu govoraik odgovori, da posvaritve po svojih aiislih ae zaslužuje. Na to je prijel g. Beust besedo iaskašal pobijati Skeaeovo očitanje, z cim se je GO. seja koačala. V 61. se je o poravnanjn v deaarstreBem oziru z Madjari dalje besedovalo. Ravao tako v 62. seji, v kteri se je postava o prineskih kraljevstev ia dežel tafcraj Litave od večifle državnega zbora prijela. CislajtaBija bode tedaj res 70°/0 plačevala. — Za Skeaeov aasvet jeSloveaskih poslaacev glasoval: Grof Barbo, Crae, Lipold ia Toman ; ostali pa tedaj za vladia predlog. ,,Vidov daa" piše: Stari ia Bovi svet se bojuje za aarodao eaakopravaost. Srbi bodo tudi v teai častao ia slavao svoje poslaastvo spolnili. — Iz ,,Baaske Bistriee" (Neusobl) se piše v ,,Zukuaft": Dobro bi bilo poaoviti, da se v Ogerski posebao sloveaski aarodai duhovni zlo^ pregaajajo, ker ti so voditelji ljadstvu. Z ravaateljera Čulenom se je začelo, ko so ga v Levoko prestavili; pol-leta kesaej so aeki gimaa^ialski profesorji ia potem paSasiaek službe zgubili. G. Zajmus ai bil potrdjea za kateketa, Ghrastek, kteri je bil 17 let profesor, aiti ai dobil fare. — Tako se pii aas silao aastopa proti duhovaira, samo da bi postali magjaroni. — Izvrstea pedagog, gospod F. Mrazekje bil poteai, ko je više deset Jet maogo izvrstaih učiteljev izučil, velikosrčao ob službo djaa ia sicer zato — ker je bil — tujec. Jegova domoviaa Morava, je odgaaBega hvaležaa prijela ia mu dala jedaako službo, kojoje imel prej. Na Bjegovo mesto pa je iBieaovaa neki Brezaaoczi, o kterem se pravi, da celo ai pedagog. Zakaj bi to tudi potrebao bilo? Saj je prek ia prek zadosti, "e Bovi ačitelj le sanie magjaroae izučuje! — Kakor se glasi sta aarodaa dvoraa svetovavca dalmatiasko-hrvaško slavoaske dvorae kaBcelarije gg, Utješeaovič ia Milič, ktera je Rauch ob službo spravil, spet dobila državae službe. — Iz glasov, kteri so zastraa volitev v deželai zbor, dozdej došli iz Hrvaške, se kaže, da bode pri zdajaih volitvah madjaroaska stranka uarodao prekosila; pa temu se celo ai čuditi, saj Hrvati volijo zdaj v oaih istih okolščiflah, v kterih so volili zadajikrat Čehi ia Sloveaci kraajski.