Gustav Strniša:
Zima.
Dreoesa so polna sneženih cnetic,      iVeuesta-poljana oblečena ie
v solncu blestijo vrhoui visoki,          n belo obleko, ženina čaka.
biserni šopki, žarki ognjeni               Kdo je njen zenin? Mrtvo je polje,
ovijajo daijo v tenčico prosojno.        nacl njivo mmoino /e vran črn kraka.
Ni ga! Poljana. otožna ihti, o srenu iskrijo solze slepeče; šopek pri šopku o višaoo strmi, žalostno pesem oeter šepeče.