GiASUO TEKSTHNE TOVARNE NOVO MESTO Mf NOVOTEKS ST. 5 leto XI-MAJ 1983 Poročilo o poslovanju DO Novoteks v prvem trimesečju 1983 1. Število zaposlenih V prvem trimesečju 1983 je bilo v DO Novoteks zaposlenih 2573 delavcev: tozd l-lll 82 plan 83 l-lll 83 83/82 indeks l-lll 83/ plan 83 Tkanina 920 945 903 98 96 Predilnica Met. 327 330 326 100 99 Konf. 1. N. m. 246 252 245 100 97 Konf. II Vin. 241 240 235 98 98 Konf. MITreb. 432 476 486 112 102 T rgovina 84 104 87 104 84 DSSS 296 312 291 98 93 skupaj DO 2546 2659 2573 101 97 Poprečno število zaposlenih je za 86 delavcev manjše od planiranega in za 27 delavcev večje kot v enakem lanskem obdobju. Za nekaj odstotkov so pod planom vse temeljne organizacije, razen Konfekcije Trebinje, kjer je zaposlenih 10 delavcev več, kot so planirali. 2. Proizvodnja V prvem trimesečju smo izdelali naslednje količine izdelkov: plan doseženo indeks preja (bazni kg) 422.438 426.461 101 tkanine (metri) 906.712 923.539 102 konf. izdelki (kosi) 359.487 350.374 97 Iz tabele je razvidno, da so planirane količine preje in tkanin dosežene, planirani kosi pa niso doseženi, čeprav so vse tri konfekcije dosegle in presegle plane minut. Poleg lastne konfekcijske proizvodnje smo izdelali v kooperaciji 106.757 kosov, kar je za 81 % več kot v enakem lanskem obdobju. 3. Količinska prodaja KOLIČINSKA PRODAJA V PRVEM TRIMESEČJU 1983 ZA DO NOVOTEKS EM l-lll 1982 plan izvršitev indeks indeks l-lll 83 l-lll 83 83/82 izv. 83/plan tkanine in pletenine dom. trg. m 657.480 658.500 737.439 112 112 tkanine in pletenine izvoz m 355.402 221.000 273.308 77 124 skupaj 1.012.882 879.500 1.010.747 100 115 konf. izdelki dom. trg kos 213.945 210.000 231.321 108 110 konf. izdelki izvoz kos 267.351 315.787 308.858 116 98 skupaj 481.296 525.787 540.179 112 103 Struktura prodaje glede na domači trg in izvoz tkanine in pletenine dom. trg l-lll 82 65% l-lll 83 73% izvoz 35% 27% skupaj 100% 100% konf. izdelki dom. trg 44% 43% izvoz 56% 57% skupaj 100 % 100% Zaloge tkanin in konfekcijskih izdelkov tkanine i„ pletenine ^^82 indeks 83/82 konf. izdelki 88.043 kos 114.412 kos 130 Iz pregleda prodaje jje razvidno, da so plani prodaje izpolnjeni, prav tako pa so prodane količine dosežene enako oziroma več kot v lanskem enakem obdobju, a so tako zaloge tkanin kakor tudi zaloge konfekcijskih izdelkov glede na lansko enako obdobje porastle. 4. Izvoz in uvoz PREGLED IZVOZA IN UVOZA PO ICD IN UCD ZA DO NOVOTEKS PO SIV TEČAJU l-UI 1983 IZVOZ prera- plan real. indeks indeks čunan izvoza izvoz 83/82 dej./ izvoz l-lll l-lll plan l-lll 1983 1983 83 82 Tkanina Konf. 90.180.122 60.163.430 75.989.395 84 126 Novo mesto 6.400.076 16.185.997 17.862.444 279 110 Konf. Vinica Konf. ,8.953.005 8.592.479 8.698.180 97 101 T reb i nje 25.125.539 25.369.549 33.994.870 135 133 skupaj 130.658.744 110.311.455 136.544.889 104 123 Uvoz prera- plan real. indeks indeks čunan uvoza UVOZ 83/82 dej./ UVOZ i-iii l-lll plan l-lll 1983 83 83 82 Tk. in Metlika 91.529.953 128.119.952 58.420.729 63 45 Konf. N. m., Vinica 3.835.850 17.160.080 4.140.132 107 24 skupaj 95.365.803 145.280.032 62.560.862 65 43 Izvoz na klirinško področje Tkanina 785.023 - 7.092.021 903 — Konf. Novo mesto Konf. - - 890.801 - - Vinica - — 5.706.760 - skupaj 785.023 - 13.689.582 1.743 - Uvoz s klirinškega področja Tkanina + Metlika 397.518 71.326 17 - Konfekcije 1.305.532 1.168.933 89 — skupaj 1.703.050 1.240.259 72 Izvoz na konvertibilno področje je v letošnjem prvem trimesečju za 4% večji od izvoza v lanskem prvem trimesečju, ki smo ga po metodologiji preračunali na enak tečaj kot velja za letošnje leto. Planirani izvoz smo prekoračili za 23%, kar je zelo ugodno glede na velike potrebe po devizah oziroma po uvozu. Uvoz je bil v tem trimesečju za 35 % nižji od lanskega, ker smo osnovne surovine nabavili že konec leta 1982. Prav tako je dosežen uvoz za 57 % nižj i od planiranega. 5. Osebni dohodki Po temeljnih organizacijah so bili v prvem trimesečju 1983 izplačani naslednji povprečni neto osebni dohodki: povprečni povprečni indeks neto OD neto OD l-lll 1982 l-lll 1983 Tkanina 11.133 12.747 114 Pred. Metlika 11.253 12.131 108 Konf. N. m. 10.092 12.959 128 Konf. Vinica 8.629 10.210 118 Konf. Trebinje 9.833 11.413 116 T rgovina 12.576 13.703 109 DSSS 13.618 15.598 115 skupaj DO 10.952 12.576 115 Povprečni neto osebni dohodek na delavca se je v letošnjem prvem trimesečju povečal za 15 % glede na lansko isto obdobje. Glede na družbeni dogovor o delitvi sredstev za osebne dohodke za leto 1983 nismo kršitelji. Dosežena rast dohodka v prvem trimesečju je bila 27,7 %, kar nam daje pravico, da osebne dohodke povečamo v masi za 18%. Dejansko povečanje mase za delovno organizacijo kot celoto pa je v tem trimesečju 17%. 6. Finančni rezultat l-lll 1983 za DO IMovoteks l-lll 1982 l-lll 1983 indeks celotni prihodek 691.607.096 942.631.561 136 porabljena sredstva 453.677.283 638.575.175 141 dohodek 237.929.813 304.056.385 128 čisti dohodek razdelitev čistega dohodka 168.934.663 200.184.344 119 — del ČD za OD — del ČD za sk. por. 105.204.715 122.911.714 117 za dr. potr. — del ČD za stanov. 6.929.635 9.407.883 136 gradnjo — del ČD za poslovni 5.543.559 5.636.697 102 sklad — del ČD za rezervni 45.826.628 54.837.251 120 sklad 5.430.126 7.171.552 132 Prvo trimesečje je DO Novoteks zaključila pozitivno. Rezultati poslovanja, predvsem dohodek, bi bili večji, če ne bi porabljena sredstva (stroški) naraščala hitreje, kot pa raste celotni prihodek. Zaradi odvisnosti od uvoza nam hitreje naraščajo stroški poslovanja, saj je samo dolar narastel od 41 na 75 din. Osnovna naloga nas vseh je, da tudi v mesecih, ki so pred nami, odgovorno izpolnjujemo svoje planske cilje in s tem prispevamo k še boljšim rezultatom poslovanja. DORA KOVAČIČ IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV SESTANEK KOORDINACIJSKEGA ORGANA IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ DO NOVOTEKS 29. MARCA 1983 29. marca 1983 je bil v sejni dvorani delovne organizacije skupen sestanek koordinacijskega organa in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije Novoteks, na katerem je bila obravnavana dopolnitev stabilizacijskega programa ter kadrovske zadeve. Stanislav Pavlin, glavni direktor, je pojasnil, da smo s stabilizacijskim programom sprejeli obveznost za dolgoročnejšo politiko razvoja naše delovne organizacije. V tem programu smo zapisali, da je nujna okrepitev razvoja in izvoza v delovni organizaciji. Na seji delavskega sveta delovne organizacije, kije bila 24. 3. 1983, je bilo opaziti, da se nekateri delavci iz TO Tkanina ne strinjajo s tako začrtano politiko. Tov. Pavlin je nato dejal, da je rešitev Novotcksa še vedno v tem primarnem delu, in sicer: — v proizvodnji metražnega blaga ter v popestritvi programa (tako oblačilnega kot tudi iz-venoblačilnega dela programa). Tako kot smo pred leti vpeljali programe v konfekciji, bi morali sedaj narediti preo-kret tudi v metražnem delu proizvodnje. Vsi si moramo prizadevati ter dati čimveč od sebe, da čimveč izvozimo, da se organiziramo, najpomembnejše pa je, da imamo isti cilj, enake odgovornosti, da skupno rešujemo probleme in zastavljene naloge. Najtežje pa bo preživeti devizno krizo. Po oceni ZIS bo le-ta trajala do leta 1986, to pa od nas zahteva okrepitev razvojne in izvozne službe. Nemogoče je, da bi z enako kadrovsko strukturo še naprej uspešno delali. V prvi vrsti bo treba spodbuditi proizvodnjo mikanih tkanin ter tkanine iz PES in cela. Tudi s kvaliteto ne moremo biti zadovoljni. Franc Kovačič, direktor prodajnega sektorja, je pojasnil, da izvozni oddelek trenutno potrebuje enega delavca za vodenje izvoza metražnih proizvodov ter enega za organiziranje dela izvoza konfekcijskih proizvodov. Trenutno je v oddelku samo 1 delavec, ki ima zunanjetrgovinsko registracijo. Razvojni oddelek pa potrebuje 2 dipl. ing. (tekstilne ter kemijske ah strojne smeri) za razvoj novih proizvodov tekstilne in netekstilne smeri. Tudi za izdelavo tehnoloških projektov (spremljava razvoja procesne tehnike, izdelava projektne tehnične dokumentacije, načrtovanje in izbor opreme itd.) je potrebno zaposliti tekstilnega in strojnega dipl. ing. Za ekonomsko obdelavo projektov pa bi morali zaposliti dipl. ekonomista, ki bi na eni strani strokovno sodeloval oz. dajal ekonomsko podlago vsem izdelkom, na drugi strani pa sodeloval pri izdelavi ekonomskih elaboratov, pripravi finančnih konstrukcij itd. v nadaljevanju sestanka so bili navzoči seznanjeni z dosedanjim delom sektoija za infor- macijske sisteme in organizacijo. Z januarjem so začeli tudi z obračunavanjem osebnih dohodkov. V letu 1984 planirajo prodajno informatiko, nabavno informatiko, glavno knjigo, sal-dakonte, lansiranje proizvodnje ter različna optimiranja proizvodnega procesa. Pod drugo točko dnevnega reda so bili navzoči seznanjeni s predlogom za razpis članov kolegijskega poslovodnega organa za opravljanje naslednjih del in nalog: direktorja nabavnega sektorja, direktorja tehnično-razvoj-nega sektorja, direktorja kad-rovsko-splošnega sektorja in direktorja sektorja za informacijske sisteme in,organizacijo. Nadalje je bil podan predlog, naj se za v.d. direktorja finanč-no-računovodskega sektorja imenuje Dora Kovačič. Franja Šventa pa naj bi imenovali za v.d. pomočni-a glavnega direktorja; za vršilca dolžnosti naj bi se imenovala do končanega razpisnega roka. Pod točko razno je bil podan predlog, naj bi se povišale ocene del in nalog ..vodenje in organi-(Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) f, ziranje dela v obratu družbene prehrane11, „vodenje in organiziranje dela v nabavnem oddelku za tkanino11 ter „vodenje in organiziranje dela v nabavnem oddelku za konfekcijo11. Dela in naloge „vodenje in organiziranje dela v izvoznem oddelku11 pa naj bi se uskladila z oceno del in nalog „vodenje in organiziranje dela v oddelku prodaje metražnega blaga“. DARJA CESAR 9. SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZDA TKANINA JE BI LA 26. APRILA 1983. 9. SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB JE BILA 20. APRILA 1983. Pri pregledu izvrševanja sklepov je DS ugotovil, da še niso rešene pritožbe nekaterih delavcev na sklep komisije za delovna razmerja o vračilu stroškov šolanja. Sprejel je sklep, da bo o pritožbah razpravljal na naslednji seji. V nadaljevanju je delavski svet sprejel plan delovne sile, plan fiksnih stroškov, plan investicij, finančnega rezultata ter skupne porabe za letošnje leto. Za stanovanjska posojila je namenil 1,949.435 din ter 1,399.404 din za nakup stanovanja. Delavski svet je obravnaval in sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razme-ijih, spremembe in dopolnitve pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev, pravilnik o izobraževanju ter poslovnik o delu organov upravljanja. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa je med drugim sklepal o nabavi osnovnih sredstev, spremenil delovni čas v DSSS, in sicer velja od 6.50 do 14.50, premakljiv delovni čas pa je med 6.50 in 8. uro ter med 14.50 in 16. uro. Glede na neredno preksrbo z osvežilnimi pijačami in kavo je delavski svet sprejel sklep, da se ponovno odpre bife, in to v času malice (med 9. in 11. uro). Delavski svet je razpravljal tudi o problematiki skladišča gotovih izdelkov konfekcije (veliko število nadur v letošnjem letu zaradi občasnih konic). Delavski svet je predlagal, naj problematiko skladišča gotovih izdelkov konfekcije obravnava kolegijski poslovodni organ. 11. SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZDA KONFEKCIJA I NOVO MESTO JE BILA 26. APRILA 1983. Pri pregledu izvrševanja sklepov je delavski svet ugotovil, da nekateri sklepi zadnje seje še niso realizirani, ter vztraja, da se do naslednje seje sklepi izvršijo. Tako zahteva, da se poišče odgovorne delavce za zakasnitev zadnje kolekcije; da se ponovno pregleda gradiva v zvezi s problematiko kooperacije; da se določi kriterije oz. čas in ceno za prodajo izdelkov v klasi. Tudi DS tozda Konfekcij a je za leto 1983 sprejel vse potrebne plane, obravnaval in sprejel pravilnik o izobraževanju ter poslovnik o delu organov upravljanja. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa je DS potrdil komite za SLO in družbeno samozaščito tozda, kandidate samoupravne družbene kontrole stavbne zemljiške skupnosti ter sprejel sklep, naj do naslednje seje nabavni sektor pripravi plan participacij za leto 1983. Delavski svet je najprej pregledal izvrševanje sklepov zadnje seje. Plansko-analitska služba je bila zadolžena, da ugotovi, iz katerih virov izplačujejo nagrade za koristne predloge. Pojasnjeno je bilo, da nagrade za koristne predloge izplačujejo iz mase osebnih dohodkov, ker v materialnih stroških ni posebnega konta za OD. V primeru, da se bo število koristnih predlogov povečalo, bo potrebno v plan skupne porabe za naslednje leto nameniti tudi sredstva za financiranje nagrad za koristne predloge. Pod naslednjo točko dnevnega reda j e delavski svet obravnaval in sprejel plan prodaje in finančnega rezultata, plan investicij, plan skupne porabe (stanovanjski in splošni del) ter plan štipendistov. Nadalje je sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih, spremembe in dopolnitve pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev, pravilnik o izobraževanju ter poslovnik o delu organov upravljanja. Pod zadnjo točko dnevnega reda je delavski svet trem mladincem iz tozda Tkanina za čas udeležbe na MDA odobril izredni plačan dopust (vsakemu po en mesec), sklepal o nabavi nekaterih osnovnih sredstev za potrebe tozda, obravnaval nekaj pritožb in prošenj delavcev tozda ter sprejel spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Med drugim je sprejel tudi sklep, da se ostanke in embalažo iz tozda Tkanina prodaja le delavcem tozda Tkanina, dokler se prodaja ostankov iz vseh todzov na nivoju delovne organizacije ne uredi enotno, ter sklep o odpisu 43 kosov železo-betonskih nosilcev ter kosilnice (inv. št. 4096). Delavski svet je potrdil tudi člane samoupravne družbene kontrole stavbne zemljiške skupnosti občine Novo mesto ter sprejel v obravnavo cenik pletenin kolekcije jesen—zima 1983 ter cenik preje in odpadkov. DOPISUJTE V GLASILO NOVOTEKS NOVOTEKS GUMO rns-nu« TOmaM NOVO MUTO NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! MLADINSKA STRAN - MLADINSKA STRAN - MLADINSKA STRAN Otvoritev razstave V ponedeljek, 9. maja, ob obletnici zmage nad fašizmom, je bila v avli upravne stavbe v Novoteksu otvoritev razstave slik našega dolgoletnega sodelavca Mirana Hočevarja. Slovesnosti ob otvoritvi razstave so se udeležili uslužbenci DO Novo-teks, tovarne obutve, carine in javnih skladišč. Miran Hočevar, ki je 29. aprila praznoval svoj 62. rojstni dan, je naslikal svojo prvo sliko leta 1936 kot petnajstletni deček. Bil je osebni prijatelj dolenjskega slikarja Vladimirja Lamuta. Zaradi delovanja v Osvobodilni fronti je nekaj časa med vojno preživel v internaciji. Po vrnitvi iz internacije pa se je priključil NOV in ji ostal zvest do konca vojne. Po vojni je na Češkem študiral tekstilno kemijo, po končanem študiju se je tam tudi zaposlil in po delovnem času se je začel intenzivneje ukvarjati s slikarstvom. Na Češkem je postal član likovne skupine, ki sta jo vodila češka akademska slikarja Vlstimir Chroust in Roman Quido Kocijan. Leta 1969 seje vrnil s Češke in se zapolil v Novoteksu kot tekstilni tehnik. Začel se je še intenzivneje ukvarjati s slikarstvom in s slikarskimi kolonijami se je povečala tudi njegova ustvarjalnost. Je ustanovni član likovne skupine Vladimirja Lamuta v Novem mestu. Upokojil se je leta 1978 in od tedaj naprej posveča ves svoj prosti čas likovni ustvarjalnosti. Motive za svoje slike umetnik izbira na Dolenjskem, od Krke pa tja do podgorskih vasi. Marsikdo, ki bo razstavo obiskal, bo prepoznal svoj domači kraj. Miran seje udeležil otvoritvene slovesnosti, navzoč je bil tudi Z. Hribar iz Glasbene šole Marjan Kozina iz Novega mesta. Povedal nam je nekaj besed o glasbi kot umetnosti ter o glasbi na Dolenjskem. Učenka iz glasbene šole pa nam je zaigrala na kitaro. Otvoritev slikarskih del M. Hočevarja je bila prva od petih kulturnih akcij, kijih OK ZSM Novo mesto organizira v sodelovanju z 00 ZSM v delovni organizaciji. Druga razstava bo v ponedeljek, 16. maja, ko bo svoja dela razstavljal Marjan Maznik, 23. maja bo razstavljalec Bojan Radovič, 30. maja Toni Vovko ter 6. junija Jože Kotar. Teh prireditev, ki bodo vsak ponedeljek ob 14. uri, se lahko udeležijo vsi delavci, kijih zanima likovna ustvarjalnost. Razstavo pa si lahko ogledate tudi v dopoldanskem oz. popoldanskem času. Pravijo, da je kultura odsev naše notranjosti. Vabljeni na prireditev! SLAVICA ERJAVEC 00 ZSM tozda Tkanina I GIASIIO TEK5TKHE TOVAKNE NOVO MESTO NOVOTEKS Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja! Sodelujte v glasilu domačekdelovne organizacije! CiASIlO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MISTO NOVOTEKS DOPISUJTE V GLASILO NOVOT E KS MLADINSKA STRAN - MLADINSKA STRAN - MLADINSKA STRAN - MLADINA IN DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE NOVOTEKS POŠILJAMO PREDSEDSTVU SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, PREDSEDSTVU CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, PREDSEDSTVU ZVEZNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA NASLEDNJE SPOROČILO: Štafeta mladosti je naša ljubezen! Ljubezen do Tita in domovine, do bratov in sestra vseh narodov in narodnosti, ki žive v samoupravni Jugoslaviji. Štafeta mladosti je Tito, naš vodja, ki nam je z dejanji, delom in akcijo pokazal in nas naučil, kako naj mladi gradimo svetlejši jutrišnji dan. Štafeta mladosti smo mi, vsi mladi, ki s svojimi žulji uresničujemo gospodarsko stabilizacijo. Danes, ko sprejemamo največji simbol ljubezni, mladi DO Novoteks ponovno sporočamo, da smo v svojih zaobljubah, ki smo jih dali Titu, neomajni. Pripadnost Titovim idealom in pot, ki nam jo je pokazal naš največji učitelj, sin vseh narodov in narodnosti, je za nas edina pot, ki jo sprejemamo. Zavedamo se, da pred nami stoji vrsta zahtevnih nalog, ki terjajo še več truda, žuljev in naporov, kot smo jih dali. Pogumni, mladi in močni smo. Ideali revolucije, ki žive v naših srcih, pa so sila, ki nas spodbuja. IMajvečji med njimi je lik tovariša Tita, čigar izročila nas obvezujejo, da postanemo še boljši učenci, študentje, delavci in samoupravljalci. Združeni v neprebojeno fronto delavskega razreda jugoslovanskih narodov in narodnosti bomo še naprej stopali po Titovi poti napredka, samoupravljanja, enakopravnosti in neuvrščenosti. V naših srcih pa bo vzornik vedno ostal Tito. Novo mesto, 11. maja 1983 MLADINA IN DELAVCI DO Novoteks Sprejeli smo štafeto Slavnostno vzdušje, drogovi okrašeni z zastavami, zastavicami, plakati, scena pred upravno stavbo, rože, slika in Titov kip ter besede na tabli: KOMUNISTI MORAMO BITI V SREDIŠČU ŽIVLJENJA IN BOJA ZA POGLABUANJE SOCIALI-S TIČ NE SAMO UPRA VNE DEMOKRACIJE je napovedovalo, da se bo danes, 11. maja 1983 zgodilo nekaj, kar bo za vedno ostalo v srcu in spominu slehernega mladega človeka, slehernega delavca Novoteksa. Zgodilo se je. Šest mladincev ter mladink se je zbralo pred Ljubljansko banko v Bršljinu. Bili so nestrpni. Sirene so že naznanjale prihod štafete. Prva Novotekso-va predaja je bila že pri zapornicah, druga pri Ljubljanski banki v Bršljinu. Iz rok mladinke iz Konfekcije ter mladincev iz osnovne šole v Bršljinu in V. P. Bršljin smo mladi iz Novoteksa prejeli štafeto bratstva, enotnosti in mladosti. Šest mladincev je prineslo zvezno štafeto na prizorišče dogajanja, kjer so se zbrali mladi ter delavci Novoteksa. Zvezno štafeto so z mahanjem zastavic pozdravili tudi otroci iz vrtca. Ob prihodu štafete na tribuno se je slišal bučen aplavz. Nosilec štafete je prebral pozdravno pismo, nakar smo šta- feto predali mladini iz KS Bršljin. Ob odhajanju štafete se je v marsikaterem očesu zasvetila solza, ki je marsikdo ni mogel zadržati. Prireditev je za nami. Prireditev, ki nam bo za vedno ostala v spominu. V srcu slehernega nosilca štafetne palice bo živel spomin na ta dan. Titu smo obljubili, da bomo še naprej hodili po njegovi poti napredka, samoupravljanja, enakopravnosti in neuvrščenosti. V naših srcih bo naš vzornik vedno Tito. Mladina Novoteksa, s svojimi dejanji pokažimo vsem, da smo to zmožni storiti. SLAVICA ERJAVEC tozd Tkanina OAAStt TIKSTINi TOUMMI NOVO MOTO NOVOTEKS Štafeta Štafeto mladosti dočekali smo s puno radosti i o srcu se stisli. Drogu Titu poslali smo najbolje želje, najbolje misli, i s njima potrča!i, drugu Titu obečanje dali, da če omladina cela slediti njegova dela. Vetar duva, zastave lepršaju i kao, da nam do znanja daju, da i one štafetu čekaju. / eto sada mi trčimo, torne se divimo jer drugu Titu štafetu nosimo, korak po korak sve bliže i bliže štafeta ka cilju stiže. OSMANOVIČ ZEHBO v_________________________________________________J Prvomajski pozdrav Letošnji 1. maj praznujemo v ustvarjalnem prizadevanju ter boju za velike revolucionarne cilje in izpolnitev nalog, pri čemer odločno in enotno vztrajamo na Titovi poti graditve socialistične samoupravne družbe. Ko smo gradili boljše, bogatejše in človeka vrednejše življenje, smo prehodili velik kos poti. Naše socialistično samoupravljanje je v tem zgodovinskem boju mobiliziralo milijonske množice in jih neposredno zainteresiralo za koristi vsakega posameznika, vsake samoupravne organizacije in skupnosti ter družbe v celoti. To je tista neizčrpna energija, ki je Jugoslaviji omogočila odpravo stoletne zaostalosti in preobrazbo v državo z razvitimi proizvodnimi silami in pomembnimi rezultati na področju izobraževanja, znanosti, kulture in zdravstva pa tudi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Veliko smo že dosegli, vendar moremo in moramo naredi- ti še več. K temu nas zavezuje ves naš hoj. Neposredna naloga delavskega razreda je ustvariti razmere, v katerih bo odločal o rezultatih svojega dela ter v svojih vrstah razvijal najširšo ustvarjalnost, poleg tega pa mora pri sebi in vseh drugih zaostriti odgovornost za vse, kar se v družbi dogaja in o čemer se odloča. Od tega je najbolj odvisno, kdaj in s kolikšnim uspehom bomo obvladali gmotne težave, s katerimi se srečuje naša država in s katerimi se bo zaradi sedanjih razburkanih gospodarskih in političnih dogajanj v svetu srečevala tudi v prihodnje. V delovni organizaciji smo za praznik dela skupaj s kulturno komisijo, sindikatom in mladino pripravili kratek kulturni program. V goste je prišla folklorna skupina Kres, ki se nam je predstavila s spletom štajerskih in belokranjskih plesov, nastopil pa je tudi pionir iz OS XII. SNOUB s harmoniko. Nikakor pa ne smemo pozabiti naših malčkov iz vrtca, ki so bili (kot vedno) zelo prisrčni. Na končuje predsednik sindikata delovne organizacije čestital vsem delavcem za 1. maj, naš in mednarodni praznik. Vse nas še naprej čakajo pomembne naloge dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, katerih izpolnitev je pogoj za prihodnji uspešni razvoj. Izpolnili jih bomo, če se bomo opirali na lastne sile in ustvarjalno delo, razvijali najširšo samoupravno aktivnost in krepili zavest o pomenu ciljev, ki so pred nami. Po Titovi poti enotni stopamo novim delovnim zmagam naproti, v prid prihodnosti delovnega človeka, narodov in narodnosti Jugoslavije. DARJA CESAR OBISKALI SO NAS-OBISKALI SO NAS - OBISKALI SO NAS-OBISKALI SO NAS- Obisk iz Gruzije v Novoteksu Na dan zmage 9. maja, smo v Novoteksu sprejeli Givi D. Kir-melashvilija, predsednika komiteja za fizično kulturo in šport iz Gruzije (SSSR), točneje iz mesta Tbilisi. Pomembnega gosta so spremljali Vlado Gruden, pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve SR Slovenije, Bogo Sest, predsednik ZTKO mesta Ljubljana, in Alojz Mavrič, sekretar Gimnastične zveze Slovenije. Z naše strani so pri razgovoru in ogledu tehnološkega procesa ter razstave nove kolekcije metraže in konfekcijskih izdelkov sodelovali glavni direktor Slavko Pavlin, poslovni sekretar, predsednik konference Zveze sindikatov, koordinator 00 ZK in sekretar 00 ZK tozda Tkanina. Predstavniki Gruzije so pogosto v naši republiki, saj sta se tudi glavni mesti Tbilisi in Ljubljana pobratili. Obe republiki, posebno pa še glavni mesti, tesno sodelujeta na raznih področjih, tako gospodarskih, kulturnih, telesnokulturnih in drugih. Tokrat so se odločili, da obiščejo Dolenjsko in med delovnimi organizacijami Novo-teks. Gost iz gruzinskega mesta Tbilisi je izrazil veliko zadovoljstvo, daje imel priložnost videti lepo razgibano Dolenjsko, navdušen je bil nad Kostanjevico, poseben vtis pa je nanj naredil kartuzijski samostan v Pleterjih in vloga samostana med NOB. Delovno organizacijoje predstavil glavni direktor, v ražgovor pa so se vključili tudi ostali prisotni delavci Novoteksa. V tkalnici seje gost zanimal, če so tkalci zaščiteni pred škodljivim vplivom ropota in če nosijo zaščitno vato v ušesih. Pri ogledu kolekcije, ki si jo je ogledal s posebnim zanimanjem, je bil navdušen. Dejal je, da bi vso novoteksovo proizvodnjo lahko prodal v Gruziji in ostalih republikah, ker je taka, da bi šla v prodajo kot med. Po ogledu s« je zanimal, kakšen je pri nas standard delavcev, kako so organizirani mladina, sindikat in ZK, koliko imamo poklicnih delavcev v DPO Novoteksa (pri njih imajo na vsakih 500 delavcev po enega poklicnega političnega delavca v vsaki družbeno-poli-tični organizaciji). Ko smo mu dejali, da pri nas, razen poklicnega delavca za šport in rekre-A* (Nadaljevanje na 8. str.) (Nadaljevanje s 7. str.) acijo, nimamo niti enega plačanega delavca v DPO, je bil začuden. Na koncu razgovora se je zahvalil za tovariški sprejem in gostoljubje. Še enkrat je izrazil zadovoljstvo, da je imel priložnost spoznati prelepe kraje in prijazne ljudi Dolenjske. Pomembnega gosta smo zaprosili, naj nam kaj napiše za posvetilo in sporočilo našim delavcem v gruzijskem jeziku. Takoj je bil pripravljen nekaj vrstic napisati v svojem jeziku. Pri tem nam je dejal, da se gruzijska pisava močno razlikuje od Ruske, da imajo poleg črk nekakšne simbole, podobno kot pri stenogramu, kar se lepo vidi pri njegovem sporočilu. Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! Prevod tega sporočila pa je tak: Najlepša hvala za topli sprejem, za zanimiv razgovor in obisk, za prijateljsko in odkrito besedo. Prav posebno pa se zahvaljujem za pozornost in darilo, ki ste mi ga izročili ob tej priložnosti. Pozdravljam vse delavce Novoteksa, delovni organizaciji pa želim dosti uspehov pri nadaljnjem delu in razvoju. Predsednik športnega komiteja G IVI D. KIRMELASHVILI Obisk delegacije Zahodne Sahare v Novoteksu Tudi mi smo želeli kaj več zvedeti o Zahodni Sahari, postavljali smo jim razna vprašanja, na katera nam je vodja delegacije ljubeznivo odgovarjal. Tako smo zvedeli, daje to majhna delžela s približno milijon prebivalcev, da leži v zahodni Afriki na polotoku Zelena reka, izredno bogata je z nafto, petrolejem in plini ter uranovo in železovo rudo. Od 15. stoletja se bojujejo proti kolonialnemu izkoriščanju in pritiskom Angležev, Belgijcev in Spancev, ki so imeli stalno svoje interese v tej lepi deželi islamske civilizacije oz. begvinske kulture. Ko smo zadovoljili vsa naša zanimanja pri medsebojnem seznanjanju smo se gostom zahvalili za njihov obisk in jim zaželeli lep dan med ogledom kulturnih, zgodovinskih in krajevnih lepot Dolenjske in Bele krajine ter izgradnjo takšne ureditve, kot si jo sami želijo na načelih politike neuvrščenosti. IVO IVKOVIČ DOPISUJTE V GLASILO NOVOTEKS V soboto, 26. marca, smo v naši delovni organizaciji pozdravili tričlansko delegacijo Zahodne Sahare, ki jo je vodil politični predstavnik te dežele, Fadil Ali. Za to uradno delegacijo, ki se bori za osvoboditev svoje dežele, smo zvedeli dovolj zgodaj. Obvestilo s protokolom je prišlo z občinske konference ZSMS Novo mesto, mi pa smo opravili vse potrebno za sprejem gostov. Določili smo, kdo vse jih bo sprejel, kdo jim bo obrazložil tehnološki proces, predstavil delovno organizacijo itd. Predvsem pa smo morali očistiti in oprati cesto, ker je zaradi bližnje gradnje in odvoza zemlje bila polna blata. Pranje so temeljito opravili naši gasilci z močnimi curki vode. Tudi v obratih smo poskrbeli, da je bila vsaka stvar na svojem mestu. V prostorih dessinature pa smo pripravili ogled najnovejše kolekcije. Naše cenjene goste in spremstvo smo sprejeli ob napovedanem času ter jim v imenu delavcev DO Novotcks izrekli dobrodošlico. Po medsebojni predstavitvi smo si ogledali tehnološki proces. Z velikim zanimanjem so si ogledovali proizvodni proces in že med ogledom smejim odgovarjali na vprašanja. Tako so nas spraševali o preskrbi s surovinami in repromaterialom, od kod so stroji in strojne naprave, kapacitete, o posluževanju strojev, izmenskemu delu ter notranji organizaciji dela. Po ogledu tehnološkega procesa smo si v vzorčni sobi ogledali razstavljeno naj novejšo kolekcijo, nato pa smo se ob kavi in soku sproščeno pogovarjali in se medsebojno informirali. Naše goste smo seznanili o samoupravni organiziranosti, delovanju DPO v tozdih in delovni organizaciji, velikostjo DO itd. IZ TOZD PREDILNICA METLIKA Krožki za izboljšanje proizvodnje V vedno več OZD ustanavljajo krožke za izboljšanje proizvodnje, v katerih delavci s svojimi delovnimi izkušnjami in znanjem pripomorejo k boljšemu delo in večjim rezultatom dela. Sodelujejo s predlogi za bolje organizirano delo, za boljši izkoristek delovnega časa, materiala za delo in delovnih sredstev, za boljšo kakovost izdelkov ter za boljše in varnejše pogoje za delo. Krožki za izboljšanje proizvodnje so delovna metoda, ki delavcem omogoča usposabljanje za boljše upravljanje delovnih procesov. Delavci, ki delajo v istem oddelku, se povežejo v krožek za izboljšanje proizvodnje, kadar želijo kot skupina sodelovati pri izboljšanju proizvodnje, proizvodov in poslovanja. Namen je skupno reševanje problemov, povezanih z njihovim neposrednim delom v proizvodnem procesu. S tem si olajšajo delo, izboljšajo delovne razmere, pridobijo nova znanja in ustvarjalno uporabijo izkušnje, predvsem pa bolje spoznajo vlogo in pomen svojega dela v proizvodnem procesu. Ustvarjalno sodelovanje vseh delavcev zagotavlja, da se na osnovi samoupravno sprejetih ciljev in dogovorov o obnašanju učinkovito rešujejo proizvodni problemi. Delavci se združujejo v krožek z namenom, da bi: - svoje znanje in izkušnje ob skupnem delu uporabili za povečanje produktivnosti dela z racionalnejšim izkoriščanjem delovnih sredstev, delovnih materialov in delovnega časa, - z boljšo organizacijo dela zniževali stroške proizvodnje, - izboljševali kakovost izdelkov in kakovost dela, - izboljšali pogoje dela in varnost pri delu, - spreminjali odnos do dela in medsebojne odnose pri delu, - se z delom v krožkih z izmenjavanjem izkušenj in pridobivanjem novih znanj izobraževali, - okrepili samozavest in zaupanje v svoje sposobnosti, znanje, ter zaupanje v učinkovitost skupnega dela. Krožek dela na rednih sestankih. Člani krožka obravnavajo probleme po naslednjem postopku: - izberejo problem, ki ga bodo reševali, - zberejo potrebne podatke in ugotavljajo možne vzroke, - iščejo in predlagajo možne rešitve, skupno se odločijo za najprimernejšo rešitev, - oblikujejo predlog rešitve, predlog predstavijo vod- stvu svoje organizacijske enote, — skupno rešitev ocenijo in se odločijo za njeno izvajanje, — sami ali s pomočjo strokovnih služb izvedejo rešitev. Posebna izobrazba v krožku ni potrebna. Člani krožkov pri delu za reševanje problemov uporabijo poleg svojega poklicnega in strokovnega znanja predvsem izkušnje in znanje, ki so si ga pridobili z delom. Sodelovanje v krožku j e prostovoljno. Včlanijo se tisti, ki jih to zanima in ki so pripravljeni redno sodelovati. Dolžnost člana je, da redno prihaja na sestanke in pri delu krožka aktivno sodeluje. V krožku število članov ni določeno. Zaradi učinkovitega dela vseh članov naj skupina ne bo prevelika (največ 12 članov), niti premajhna (najmanj članov). Tudi preddelavci, mojstri, vodje izmen so lahko člani krožka, če so pripravljeni sodelovati kot enakopravni člani krožka. V tem primeru lahko postane preddelavec tudi vodja krožka, če ga člani izberejo. Krožek vodi vodja krožka, ki ga izberejo člani na prvem sestanku. Ta sklicujje sestanke, jih vodi in se v imenu krožka pogovarja z vodstvom organizacijske enote, strokovnimi službami in pospeševalcem. Vodja krožka je lahko vsak, vendar je vodenje krožka dokaj zahtevno. Vodja mora imeti smisel za delo z ljudmi in sposobnosti za sistematično reševanje problemov. Za delo se mora odločiti sam, uživati mora zaupanje delavcev in za vodenje krožka se mora izobraziti. Za čas sestankov krožka se člani dogovorijo sami. Če je s pravilnikom določeno, so sestanki med delovnim časom. Sestanke krožka izbere vodstvo v takšnem času, da bo redno delo čim manj moteno. Sestanki naj ne bodo krajši kot 1 uro in ne daljši od poldruge ure. Sestanki naj bi bili vsakih 10 dni. Naloge članov krožka so: — da se spoznajo s sistematičnim načinom reševanja problemov in takšen način dela v krožku tudi uporabljajo, — da aktivno sodelujejo pri delu krožka, tako pri izbiri problema in analizi vzrokov kot tudi pri sprejemanju odločitev in predlaganju rešitev vodstvu, — da opravljajo v krožku dogovorjene in sprejete zadolžitve kvalitetno in v roku. Kaj dela krožek? Člani krožka na sestankih obravnavajo probleme in težave, ki jih imajo pri svojem rednem delu. Njihov cilj je, da poskušajo ugotovljene ovire in težave tudi odpraviti ali zmanjšati. Člani krožkov se običajno lotijo problemov, ki so povezani z: — izboljšanjem proizvodov (kakovost), — izboljšanjem proizvodnje (zastoji, stroški, varnost, pogoji za delo), — izboljšanjem poslovanja (organiziranost dela, metode, disciplina, upravljanje itd.). Krožek sam odloča o tem, katere probleme bo obravnaval. Ideje mu posredujejo tudi drugi delavci, vodstvo in strokovne službe. Izogibajo naj se obravnave takšnih problemov, ki jih obravnavajo že razne komisije ali jih urejajo pravilniki (npr. osebni dohodki, disciplinski prekrški ipd.). Dejavnost krožkov v ozdu ali tozdu izvajajo in zanjo skrbijo: — člani krožkov, — vodje krožkov, — pospeševalci, — koordinacijski odbor za krožke ter — vodstvo ozda in tozda pa družbenopolitične organizacije v ozdu in tozdu. Prvi krožki v ozdu ali tozdu se oblikujejo na takle način: — ustanovi se koordinacijski odbor za pospeševanje krožkov, — izbere se pospeševalce dejavnosti in zgotovi, da se za to delo usposobijo, — zagotovi se pogoje za delovanje krožkov. Koordinacijski odbor skrbi za nemoteno delo krožkov. Naloge odbora so: — povezovanje krožkov v ozdu, — širjenje dejavnosti krožkov v ozdu, — zagotavljanje podpore krožkov s strani vodstva, — zagotavljanje sodelovanja strokovnih služb. Pospeševalec je glavni organizator dejavnosti krožkov v ozdu ali tozdu: — razlaga delavcem, kaj so krožki, — predlaga delavcem ustanovitev krožkov v kakem oddelku, — pomaga krožkom ob začetku dela, — povezuje krožke s strokovnimi službami, — spremlja enotno dejavnost krožkov v ozdu. Pospeševalec je strokovno izobražen delavec, ki dobro pozna dejavnost ozda in tozda. Znati mora pomagati krožkom in jih povezovati z vodstvom in strokovnimi službami. Za delo se odloča sam, delo krožkov ga mora zanimati in predhodno se mora izobraziti na posebnem seminarju. Krožki se lahko ustanovijo tudi izven neposredne proizvodnje. Krožek je metoda, ki jo lahko uporabljajo vsi delavci v ozdu. Tako lahko imajo svoje krožke delavci vzdrževanja, (Nadaljevanje na 10. str.) w IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA Kupili smo novo Lisezo (Nadaljevanje z 9. str.) kontrole, razvoja, tehnologije, računovodstva in drugi. Rezultat krožka so odpravljeni ali zmanjšani problemi, ki jih je krožek obravnaval, lahko pa so rezultat tudi uvedene tehnične izbopave, katere rešitve je predlagal krožek. Rezultat pa je tudi vse tisto, kar so člani krožka z delom v krožku pridobili: nov način dela, nova spoznanja, boljša vključenost v delovni proces in večja usposobljenost za upravljanje procesa. Povprečno naj bi krožek rešil od 4 do 5 problemov na leto. Uspešnost dela krožkov predstavljajo rešeni problemi. Krožek dokazuje svojo uspešnost tako, da rezultate svojega dela zabeleži, prikaže, ovrednoti. Vse rešitve ne moremo denarno ovrednotiti, čeprav njihovi rezultati prispevajo k boljšemu delu; to so večja varnost pri delu, izbopani pogoji za delo, izboljšani odnosi pri delu, zaščita delovnega okolja, boljši odnos do dela. Najboljši krožek lahko nagradimo s priznanji, spominskimi darili, s strokovnim izletom. Uspešnost delovanja krožkov zagotavlja: — podpora vodstva in DPO, — usposobljenost pospeševalcev in vodij krožkov, — pripravljenost delavcev, da se ustvarjalno vključijo v reševanje problemov. Povzetek V informaciji je predstavljen model krožkov za izboljšanje proizvodnje. V naši družbi delavca cenimo kot človeka, kot osebnost z vsemi sposobnostmi, znanjem, izkušnjami, željami, interesi in potrebami, in ne le zaradi njegovih fizičnih zmogljivosti za delo. Z uvajanjem krožkov bi v naši DO delavca spodbujali, da se s svojimi zmožnostmi ustvarjalno vključi v najrazličnejša področja. V krožkih se delavci medsebojno spodbujajo k prispevanju idej, k sistematični analizi problemov ter k reševanju problemov. S takšno možnostjo dela se krepi povezanost delavca v skupini in z organizacijo združenega dela, v kateri delo združuje, in tako ni več le izvajalec neke ozke aktivnosti, temveč subjekt, ki razmišlja o celotnem delavnem procesu, k njemu prispeva in nanj neposredno vpliva. Takšno aktivno sodelovanje se bo odrazilo na rezultatih poslovanja, na izboljšanju dela in pogojev za delo pa tudi na poglobljenem samoupravnem delovanju. Sedanji družbeni trenutek zahteva hitro in učinkovito reševanje nakopičenih problemov v gospodarstvu in v naši družbi sploh. Ugotavljajo, daje za uresničevanje gospodarske stabilizacije najpomembnejša rast produktivnosti v celoti. V sedanjih razmerah omejevanja investicij pa je rast produktivnosti možno doseči predvsem z izkoriščanjem notranjih rezerv v vseh okoljih. Iskanje novih načinov, kako izkoristiti te rezerve, je nujna in prioritetna naloga. Pomemben vir teh rezerv so znanje in izkušnje vseh delavcev v delovnem procesu. Ti lahko s svojim aktivnim sodelovanjem bistveno pripomorejo k boljšemu gospodarjenju v svojem okolju. Informacijo o krožkih za izboljšanje proizvodnje, ki je bila podana na seminarju v Ljubljani 21. aprila 1983, je zapisal LADO MARENTIČ Po skoraj dvajset letih seje v oddelku barvarne na mestu Schmitove liseze pojavila nova liseza, tehnološko boljša, ki je domač izdelek Industrije maši-na in metalne galanterije iz Bele Palanke. V enem letu je v tem oddelku izvršena skoraj popolna rekonstrukcija obstoječega strojnega parka, kupljeni so novi aparati za barvanje PES— kabla in tudi določene (bams) oblike volnenega česanca. Poleg tehnološkega momenta, v katerem je neprimerno izboljšano in tehnološko bolj zavarovano barvanje s pomočjo avtomatskega vodenja procesa (kjer je izključen človeški faktor), je kupljena nova liseza, kar pomeni boljšo pripravo pobarvanega volnenega česanca in PES— kabla za predelavo v predilnicah. Največji problem doslej, ki je izviral iz liseze, je bil prevelik odstotek vlage pri PES vlaknu, ki ga z obstoječim strojnim parkom niso bili zmožni zmeraj v popolnosti odpraviti. Veliko- krat je prihajalo do zastojev, ker smo morali zaustavljati staro lisezo, da bi očistili tudi najmanjšo nečistočo, ki je v komori za sušenje ovirala maksimalni izkoristek pritiska pare. Prisiljeni smo bili na razne kontradiktornosti v tehnološkem postopku, da bi le dosegli faktor, kije definiran kot 0,2 % vlage v PES vlaknu. Potenciran faktor vlage je doslej zadal največje glavobole in tekanje okrog stroja liseze. Na tem stroju se opravlja še vrsta drugih zadev, ki sodijo v pripravo za predelavo v predilnicah. Material, ki pride pred lisezo iz barvalnega stroja, še zmeraj s sabo nese določeno preparacijo, ki ni najbolj posrečena okoliščina za predilne stroje in še tiste izpred njih; torej jo je treba odkloniti. Neionogena sredstva, ki se nanašajo na koncu barvanja in na začetku liseze, so znana kot sredstva, ki se zelo težko izpirajo. Stara liseza, na kateri smo lisirali PES vlakno, je imela vsega 3 kadi, ki so služile za pranje, izpiranje in nanašanje antistatičnega sredstva. To je bila absolutno prekratka pot za odpravo na koncu nepotrebne preparacije na materialu volnenega česanca ali PES vlakna. Razen tega so traki potovali čez kadi brez cirkulacije flote in so s svojo potjo ustvarjali trenje med fluidom in trakom. Na novi lisezi sta vzpostavljeni cirkulacija flote in konstantna temperatura, kar pomeni velik tehnološki plus v smislu boljše relaksacije in čiščenje vlakna. Komora pri novi lisezi je sestavljena iz pet bobnov, ki omogočajo daljše zadrževanje v komori in sušenje pri določeni temperaturi, kar do zdaj ni bilo mogoče, ker je stara liseza imela samo dva bobna in je bila pot pri temperaturi od max. 125°C za PES vlakno absolutno prekratna za sušenje. Probleme smo reševali z zmanjševanjem hitrosti, ki je na koncu znašala samo 2,1 m/l. Če omenim, da sedanja hitrost lisiranja znaša 7,5 m/l, in po potrebi celo 12 m/l, ni potrebno povedati, da je investicija blizu 1,5 milijarde din tehnološko vsekakor upravičena. Poleg omenjenega, kar se je večinoma nanašalo na PES vlakno, želim omeniti še, da smo tudi pri volnemem česancu z nakupom nove liseze dosegli določene kvalitetne izboljšave. Volneni česanec smo do sedaj sušili približajoč se kritični temperaturi (100° C) na 90° C — 95°Č, kar je nevarno za volneno vlakno. Na novi lisezi sušenje lahko izvajamo na idealni temperaturi 50°C, ker je pot skozi 5 bobnov dovolj dolga, da se volna posuši z zahtevanim odstotkom vlage. Skratka, smatram, da predilnice krepko občutijo izboljšano tehnološko pot PES vlakna in volnenega materiala, ki se lisira na novi lisezi. KATICA ZUANOVIČ „tečaja“, razdelili kose blaga, na katerih je bilo potrebno potem izvleči nitko in jo seveda zašiti. Sprva samo platno, pozneje circas, ribji keper, gabr-den itd. Vsako stvar, ki nam je bila trenutno na razpolago, smo se morali naučiti izšiti po vezavi in vzorcu. Bilo je seveda precej težav, kajti težko je biti dlje časa v sključenem položaju, tudi videlo se ni najbolje, vendar so se šivalke hitro privadile na ta način dela. Ob koncu tedna smo običajno šli pogledat, kako preja nastane, kako se čisti, dvoji, suka, kako ta stvar izgleda tudi na tkalskem stroju. Moram priznati, da je bilo vsem skupaj sprva malce nerodno, vendar menim, da je bolje videti del proizvodnje sedaj, kot pa nikoli, kajti do zdaj smo vedeli, da je v pripravi ogromno „špul“ in da v tkalnici močno ropoče, kaj več pa že ne. To j e seveda odraz našega „načrtnega“ dela oz. nedela na sprejemanju in pri-učevanju novih delavcev. Menim, da’ je v Novoteksu še veliko ljudi, ki znajo kritizirati to ali ono delavno mesto, da tukaj in tam nič ne delajo, ne vedo pa, kaj se na tem delavnem mestu dela, kako je morda to delo veliko težje od dela, ki ga opravljam jaz, itd. Smo pač narod, ki zelo rad gleda druge, ne pa sebe, in nam kritike letijo iz ust zelo lahko, včasih neutemeljeno kritiziramo delo ljudi, katerih dela sploh ne poznamo. Mislim, da bi morasli v Novoteksu narediti mnogo več v smeri priučevanja, kot za novega delavca naredimo sedaj, ko mu samo povemo, kaj mora delati, kaj več o nastanku blaga, ki ga dobi za predelavo, pa nič. In jasno je, da dandanes počenjamo s kosi marsikaj, od brisanja čevljev, rok, pisanja po kosih. JANEZ JERMAN - N Šivanje in še kaj \____________________J Energija kljub vsemu cenejša! VARČEVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z MIKROPROCESORJEM ZA IZRAVNAVANJE KONIC V ODJEMU ELEKTRIČNE ENERGIJE Potreba po osnovnem znanju šivanja seje pokazala že zdavnaj prej, vendar se ni nikoli našel primeren čas, kajti kar naprej smo bili v takšnih ali drugačnih težavah, zaradi katerih ni bilo mogoče izdvajati ljudi iz čiščenja tkanin za daljši čas. dejansko v večjem obsegu nismo šivali že od marca lani, pa še to samo tiste šivalke, ki so že dlje časa v šivalnici, seveda z nekaj izjemami. Tako ali drugače, odločili smo se, naj bi se seznanili vsaj z nekaj osnovnimi pojmi v zvezi z tkanino, največ pa seveda s čim več vezavami, ki so trenutno v obtoku. Dogovorili smo se, da bomo iz proizvodnje vzeli po 5 šivalk in jih po en teden učili šivat. To je sicer zelo kratek čas za tako obsežno področje, vendar so se z najosnovnejšim šivalke le seznanile. Za kaj več pa bi potrebovali za eno skupino mesec dni, tega pa si verjetno že ne bi mogli privoščiti. Iz časov, ko je še Miško učil, vemo, da so se takrat učili po cel mesec in da se je v tem času dalo veliko več naučiti pa veliko več izvedeti o napakah, ki nastajajo: kje nastajajo, kako se jih najlažje odstrani itd. Nekako tako smo začeli tudi mi. Seveda je na začetku šlo malo težje, ker nobeden ni imel popolnih izkušenj, vendar smo se kmalu privadili. Običajno smo na začetku povedali to in ono o napakah, o strojih, ki te ali one napake povzročajo, skratka vse, kar je bOo bistvenega okoli nastanka preje, tkanine, vezave itd. Pozneje pa sta inštruktorici, ki sta bili zadolženi za praktičen del izpeljave \ Ker v naši tovarni že nekaj časa deluje mikroprocesor SIK 80, katerega smo nabavili z namenom da nam avtomatsko uravnava enakomerno porabo električne energije, bom v nadaljevanju poskušal opisati osnovno delovanje sistema in pomen enakomernega odvzema, ki bistveno vpliva na ceno za porabljeno kWh električne energije. V električnem omrežju nastopajo velike težave zaradi neenakomernega odjema električne energije. Dnevni ritem našega proizvodnega procesa povzroča stalne spremembe v električnem omrežju, še zlasti velike tokovne spremembe pa povzročajo veliki porabniki ob zagonih. Dobavitelji električne energije skušajo neenakomernost v potrošnji električne energije pokriti z vključevanjem dodatnih virov, npr. plinske turbine, akumulacijske hidroelektrarne. Na drugi strani pa skušajo s posebnimi postavkami v tarifnem sistemu prisiliti potrošnike k enakomernejši porabi. Enakomernejši odjem dosežemo lahko: — s tako razporeditvijo vključenosti bremen, da ob nemotenem poteku proizvodnje dosežemo čim enakomernejši odvzem, - z izklapljanjem bremen v času konic odjema (ta sistem uporabljamo v naši tovarni), s pokrivanjem konic z (Nadaljevanje na 14. str.) Krvodajalstvo - vrednota, ki izkazuje najvišjo obliko solidarnosti med ljudmi Letos praznujemo krvodajalci trideset let, odkar je Rdeči križ Slovenije prevzel skrb za krvodajalstvo in ga razvil na prostovoljni osnovi, brezplačno. Ta jubilej je primerna priložnost, da prav v vseh okoljih ocenimo odnos do te specifične in nenadomestljive solidarnosti med ljudmi. Če je tako, da bomo ocenjevali odnos do krvodajalstva v vseh okoljih, potem je prav, da se tudi pri nas, v naši delovni organizaciji, vprašamo, kakšen odnos imamo mi do krvodajalstva. No, če se že sprašujemo in ocenjujemo odnos v našem delovnem okolju, potem moramo reči, da smo že od samega začetka imeli pravilen odnos do te najvišje oblike solidarnosti med ljudmi. Na vsako organizirano akcijo smo se od samega začetka vključevali v kar največji možni meri. Prvi odvzemi krvi in transfuzijske postaje so bile organizirane takoj po osvoboditvi. Že na prvi poziv prebivalcem Ljubljane seje odzvalo 150 krvodajalcev, ki so dali kri za ranjence. Kri so dajali brezplačno, vendar jim je uprava vojne bolnice dajala v zahvalo olje in sladkor. Po reorganizaciji tedanje Centralne vojne bolnice je januarja 1946 transfuzijska postaja postala civilna ustanova in se je preimenovala v Zavod za transfuzijo krvi medicinske fakultete. Krvodajalci so dajali kri brezplačno, dobivali pa so posebne živilske nakaznice. Ko so bile odpravljene živilske nakaznice, so začeli krvo- dajalci dobivati denar. V letu 1952 je bilo v Sloveniji 11.694 krvodajalcev. Januarja 1953 je bila odpravljena denarna odškodnina in začelo se je zbiranje izključno prostovoljnih krvodajalcev in to za brezplačno dajanje krvi. Organizacijo krvodajalstva je takrat prevzela organizacija Rdečega križa. Rdeči križ Slovenije s svojimi aktivisti in s pomočjo sindikatov, SZDL, ZSMS in drugih to nalogo še danes uspešno opravlja. Prvi odvzem krvi v Novem mestu je bil 1. decembra 1953. leta v prostorih takratnega zdravstvenega doma (Mej vrti). Takrat je avtobus Zavoda za transfuzologijo iz Ljubljane vozil krvodajalce s terena v Novo mesto. Naslednje leto je bil odvzem v osnovni šoli Vavta vas in osnovni šoli Dolenjske Toplice, pozneje pa postopoma tudi v ostalih večjih središčih naše občine in okraja. Vso zbrano kri so vozili v Ljubljano, ker so jo obdela li in po potrebah razpošiljali bolnicam. Zaradi povečane potrebe po krvi pa tudi težav pri transportu krvi za transfuzije tista leta urgentna dobava krvi sploh ni bila mogoča. Vedeti moramo nam- reč, da smo bili vezani le na vlak, ki je vozil iz Ljubljane in nazaj le po trikrat dnevno. Prav zato se je porodila misel, da bi ustanovili postajo za transfuzijo krvi pri novomeški bolnici. Ta misel, ki se je rodila iz potrebe, se je kmalu uresničila. Krvodajalca postaja je pričela z delom leta 1957 v adaptiranih, zasilnih prostorih kimrškega oddelka v soglasju in z veliko pomočjo novomeške organizacije Rdečega križa. Odvzemni dnevi so bili enkrat tedensko in za vsak odvzemni dan je bilo potrebno zagotoviti 66 krvodajalcev. Ti zasilni prostori, v katerih je delovala transfuzijska postaja, so bili v kletnih prostorih kimrškega oddelka. Bili so neprimerni in neugledni. Z izgradnjo novomeške bolnice leta 1965 in vse večje potrebe po krvi se je transfuzijska postaja preselila v velike svetle, sodobne, dobro opremljene prostore ter se preimenovala v transfuzijski oddelek s stalnim strokovnim osebjem. Sedanji prostori so neprimerno večji, lepši, predvsem pa funkcio-nalni. V začetku, ko smo se preselili v nove prostore, se nam je zdelo, da so ti preveliki, ker smo bili pod stalnim vtisom prejšnjih, danes pa so že tesni vsaj čakalni, če že ne ostali prostori. Sodobni način zdravljenja pogosto uporablja kri kot zdravilo in ne samo pri izgubah večjih količin krvi pri razmh nesrečah in porodništvu. Tudi bližina hitre ceste Ljubljana — Zagreb ter pogoste nesreče na njej povečujejo porabo krvi. Tako se nam iz leta v leto povečuje plan potrebne količine krvi. Tu pa nastopajo aktivnosti Rdečega križa krajevnih organizacij in občinskega odbora RK, pri katerem deluje poseben odbor za krvodajalstvo, da zbere dovolj veliko število prostovoljnih krvodajalcev za odvzem krvi dvakrat tedensko. V Sloveniji smo dosegli ne le jugoslovanskih vrh. Ponašamo se s svetovnim vrhom, saj je 10 % vseh občanov vključenih v vrste krvodajalcev. Na voljo so nam statistični podatki za nekaj let nazaj in če povzemamo iz republiškega poročila teh nekaj številk, ki so bile objavljene v materialih RO Rdečega križa Slovenije, potem smo lahko na naše delo ponosni. V teh materialih, katerim smo dodali še odvzem krvi iz naše evidence za našo delovno organizacijo, je razvidno sledeče. Krvodajalci Novoteksa pri darovanju krvi v transfuzijskem oddelku novomeške bolnice. Sprejem krvodajalcev Novoteksa 5 km pred Mariborom v Staršah. Sprejem so organizirali krvodajalci MTT Maribor. Od tu smo se odpeljali v bolnico, kjer smo se udeležili skupne krvodajalske akcije. LETO 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 DO NOVOTEKS NOVO MESTO SR SLOVENIJA 758 4005 91.893 727 4195 95.008 596 4746 97.858 506 4476 100.277 469 5200 100.501 489 5478 101.359 487 5523 105.066 Iz gornje tabele je razvidno, da dobro skrbimo za pridobivanje potrebnega števila krvodajalcev. Posebno razveseljivo je, da se vsako leto ubeleži veliko število krvodajalcev, ki prvič darujejo svojo kri. Navidezno zgleda, da se v naši delovni organizaciji zmanjšuje število krvodajalcev, vendar temu ni tako. Vedeti moramo, da se je število zaposlenih v Novoteksu zmanjšalo z boljšo organizacijo dela in izločitvijo TO Strešnik iz delovne organizacije. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se nam je trdo delo izpred trideset let za pridobivanje krvodajalcev bogato obrestovalo. Ugotavljam, da smo z velikimi prizadevanji aktivistov Rdečega križa uspeli. Tiste dni W53'Wk*, isrtil 'vi itt8#P smo vsakega posebej prepričali, da se vključi in daruje vsaj enkrat v življenju svojo kri. Organizirali smo zdravstveno-vzgojna predavanja, pri čemer so veliko dela opravili zdravstveni delavci ter družbenopolitične organizacije, kot so mladina, sindikat in drugi. Potrebno je bilo ljudi prepričevati, da dajanje krvi ni škodljivo in da je dolžnost vsakega zdravega občana, da daruje svojo kri -saj nikoli ne ve, kdaj bo on ali kdo v njegovi družini potreboval kri. Povedati moram namreč, da so „dobronamerno“ širili nekateri „dobroobveščeni ljudje“ preplah med ljudmi in imeli smo dodatno delo in ljudi prepričevali ter jim zbijali strah pred odvzemom ter jih vključevali v vrste krvodajalcev. Pri tem smo imeli veliko pomoč sindikata in mladine, saj so te osnovne organizacije na tihem uvedle tekmovanje, kateri oddelek bo procentualno več ljudi vključil v vrste krvodajalcev. Tako je bilo pri nas, podobno pa je bilo tudi v drugih delovnih organizacij ali. Zato ni čudno, da smo Novo-meščani v samem vrhu Slovenije. Iz republiškega poročila, kjer je zajetih 61 občin, je razvidno, da smo v občini Novo mesto dosegli izreden uspeh, saj smo se z 10,4 oziroma 10,5 % prostovoljnih krvodajalcev na število prebivalcev uvrstili na drugo mesto. Pred nami je razvrščena le občina Ljubljana—Center, ki je dosegla 12,1 odnosto 12,2 %. Po uspešnosti vključevanja občanov v vrste krvodajalcev v SR Sloveniji pa po republiških podatkih, če izvzamemo Ljub-Ijano-Center in občino Novo mesto, dobimo naslednjo sliko: med 9 in 10 % sta 2 občini, med 8 in 9 % so 4 občine, med 7 in 8 % je 6 občin, med 6 in 7 % je 6 občin, med 5 in 6 %je 17 občin, med 4 in 5 % je 7 občin, med 3 in 4 % je 11 občin, med 2 in 3 % so 3 občine in med 1 in 2 % so 3 občine. V občinskem merilu smo se krvodajalci povezovali tudi navzven. Tako smo leta 1972 navezali stike z nemškim Rdečim križem mesta Ditzingen. Z izmenjavo izkušenj in povezovanjem izven naših meja smo tudi v praksi potrdili, da je Rdeči križ mednarodna organizacija. Krvodajalci mesta Ditzingen, s katerimi smo se pobratili, so dvakrat darovali kri v Novem mestu, leta 1974 pa smo krvodajalci Novega mesta darovali kri v Nemčiji. Iz naše delovne organizacije sta bila v Ditzingenu Bojan Floijančič in Danilo Kovačič. Slednji je bil vodja delegacije. Krvodajalci Novoteksa pa smo pred približno 15 leti navezali stike s krvodajalci Mariborske tekstilne tovarne (MTT). Oba predsednika, sedaj pokojni Rihard Trpin iz Maribora in Danilo Kovačič iz Novoteksa, sta že pred vojno v Mariboru sodelovala v naprednih organizacijah, tako tudi v Rdečem križu Jo je bil tudi povod, da smo KRVODAJALEC aktivisti RK obeh sorodnih delovnih organizacij pričeli sodelovati tudi na področju krvodajalstva. Sprva smo le izmenjavali izkušnje, sodelovali na občnih zborih krvodajalcev in si pomagali v vseh ozirih za uspešno zastavljanje nalog. Pozneje pa smo sklenili, da se bomo krvodajalci vsakoletno srečali enkrat v mestu ob Dravi, drugič v našem lepem mestu ob Krki, kjer bomo darovali svojo kri. Tako letos, ko praznujemo 30-letnico krvodajalstva na Slovenskem, sprejmemo v Novem mestu avtobus krvodajalcev iz MTT Maribora, s katerimi smo pobrateni. Tudi to srečanje je jubilejno, saj je to desetič, ko krvodajalci v skupnih akcijah darujemo kri v Mariboru oziroma Novem mestu. Teh nekaj vrstic smo posvetili 30-letnemu jubileju te najbolj človekoljubne solidarnostne aktivnosti pri nas. Prostovoljno krvodajalstvo se je razvijalo, širilo in krepilo v novih družbenoekonomskih odnosih. Iz poročila je razvidno, da je bilo to sprva trdo delo vseh naprednih delavcev, predvsem pa aktivistov RK, ki so bili vključeni v propagandno, organizacijsko in aktivistično delo na terenu. To delo smo izredno dobro zastavili v začetku, pa nam je zato danes neprimerno lažje. Delovni ljudje smo sprejeli v svojo zavest krvodajalstvo kot obveznost in dolžnost, da se vsak zdrav občan odzove klicu Rdečega križa in daruje svojo kri. Na to obletnico smo lahko upravičeno ponosni, saj občani darujemo svojo kri zavestno, prostovoljno, brezplačno in anonimno. S tem pa se je tudi RK afimiral kot organizator tistih vrednot, v katerih se izkazuje najvišja oblika solidarnosti med ljudmi. De-Ka '30 LET ^ (nadaljevanje zli. str.) električno energijo iz lastne proizvodnje. Naštete metode zahtevajo tako razvejeno dejavnost, da samo popolna avtomatska kontrola nad potrošnjo električne energije zagotavlja uspeh. Nujnost uporabe avtomatike narekuje tudi tarifni sistem, po katerem se za obračunsko moč šteje 15-minutno povprečje električne energije v mesecu. Pri ročni kontroli je zaradi velikega števila 15-minutnih intervalov velika verjetnost prekoračitve želene maksimalne moči. Sistem za izravnavanje konic se sestoji iz krmilne enote, zbirnih postaj, stikalnih omaric pri bremenih iz grafičnega terminala. Mikroračunalniška krmilna enota spremlja velikost odjema, analizira trenutno stanje in na osnovi analize izdaja zahteve za preklope. Podatke o odjemu električne energije dobiva krmilna enota od števca, ki registrira celotno skupno porabo v naši tovarni. Zbirne postaje povezujejo krmilno enoto s stikalnimi omaricami oziroma bremeni. Stikalne omarice omogočajo komunikacijo med delavci in računalnikom. Prek stikalnih omaric računalnik ugotavlja sprembmbe stanja za posamezno breme in sporoča zahteve za preklope. Grafični terminal je vhodno-izhodna enota sistema. Na TV monitorju pa se kontinuirano prikazuje poraba električne energije v tekočem intervalu meritve odjema. Celotno delovanje mikroprocesorja, ki nadzoruje porabo električne energije, deluje na osnovi algoritma po načelu napovedovanja porabe s stalnim merjenjem električne moči, napoveduje končno porabo električne energije v 15-minutnem intervalu in med vsemi možnimi kombinacijami izklopov izbere tisto breme, ki ob najmanjšem številu izklopov ne prekorači nastavljene omejitve moči. Obračun električne energije za odjemalce na napetosti od 1 — 35 kV, kamor spada tudi naša tovarna, se sestoji iz dveh postavk. Ena postavka so porabljene kWh, druga postavka pa je končni kW, katerega cena znaša 923,10 din. Ni težko izračunati prihranka v dinarjih, če nam opisani mikroprocesor izravna konično porabo od 200 do 25o kW na mesec, saj znaša prihranek za električno energijo mesečno kar 230.775 din. Iz tako preprostega podatka pa se lepo vidi, da je bila naša odločitev pred dvemi leti pravilna, saj smo z vgraditvijo mikroprocesorja v teh dveh letih prihranili blizu 3,500.000 din. Vsi vemo in občutimo, daje energija vsak dan dražja tako v tovarni kot tudi doma, zato moramo težiti k čim bolj optimalni porabi, kar pa nam lahko zagotavlja le mikroprocesor. Zato naj ne bo vroče krvi v obratih, če se kdaj pa kdaj za trenutek izklopi klimatska naprava. Bolje je, da se za trenutek ustavi ta naprava, ki bistveno ne vpliva na počutje in tehnološki proces, kot če bi morali ob koncu meseca plačati milijone zaradi prekoračitve koničnih kilovatov. MILAN JAKŠE SINDIKALNE AKTIVNOSTI - SINDIKALNE AKTIVNOSTI Letni članski sestanek konference 00 ZS 00 Novoteks V začetku aprila letos je bil ..redni letni članski sestanek konference OO ZS DO Novoteks. Sestanku je prisostvoval tudi sekretar občinskega sveta ZS Novo mesto. Po izvolitvi organov in komisij občnega zbora je predsednik konference OO ZS DO podal poročilo o delu konference sindikata v letu 1982. Dejal je, da je bilo za preteklo obdobje značilno, da je bilo še bolj stabilizacijsko naravnano kot leto poprej v prizadevanjih za zmanjševanje naše negativne bilance ob večjem izvozu ter zmanjševanju uvoza. Poleg tega so se gospodarske razmere tudi v svetu precej zaostrile. Vse to je povzročilo, da smo tako kot v drugih delovnih organizacijah tudi pri nas dali glavni poudarek izvozu in si prizadevali na ta način ustvariti čim več lastnih deviznih sredstev. Pri tem je bilo nujno, da smo zaradi zaostrene devizne situacije v DO dopolnili operativni načrt ukrepov in aktivnosti v zaostrenih razmerah gospodarjenja. V njem smo operativno programsko nakazali,kako seje treba obnašati' v dani težki gospodarski situaciji, kako delati, kako v tem primeru deliti sredstva za osebne dohodke itd. V to akcijo so se poleg kolegijskega poslovodnega organa in delavskih svetov TOZD in DO aktivno vključile tudi DPO, katerih predstavniki sodelujejo na sejah operativnega štaba DO. Ti predstavniki tudi prenašajo informacije na seje svojih IO osnovnih organizacij ali sekretariatov. Na področju spremljanja gospodarske stabilizacije smo redno vodili razprave v sindikatu in na DPO v zvezi z doseženimi rezultati poslovanja ter se aktivno vključili v razpravo tudi pri sprejemanju letnih planov. Sodelovali smo tudi pri pripravi in v sami razpravi referenduma, ki smo ga izvedli v mesecu decembru 1982 in kije v svojih materialih vseboval nekatere spremembe oz. dopolnitve samoupravnih sporazumov s področja izobraževanja, kadrovske politike, zaposlova- nja, delovnih razmerij, organiziranosti na nivoju DO in TOZD. Referendum ni uspel, pri analizi vzrokov pa smo zapisali oz. ugotovili, da je bil eden od vzrokov tudi ta, daje primanjkovalo vsebinske, kratke in jedrnate razlage dokumentov, ki so se nanašali na novo reorganizacijo v smislu večje produktivnosti dela, boljše izkoriščenosti del in sredstev, večje akumulativne sposobnosti TOZD in DO, boljše dohodkovne povezanosti med TOZD in DSSS v smislu združevanja dela in sredstev. Sodelovali smo v akciji NNNP 82 ter se zavzemali za obveščanje delavcev o vpraša- njih in uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v OZD. Redno smo ocenjevali tudi varnostne razmere v lastnem okolju. Na področju socialne politike smo se zavzeli za razširitev oz. adaptacijo obrata družbene prehrane, nove obratne ambulante ter otroškega vrtca, katerih investicija je v teku. Dalje smo preko socialne delavke ter socialnih komisij omogočili zdravljenje delavcev, katerih zdravstveno stanje je bilo zaradi poklicnih bolezni slabo. Nudili smo enkratne pomoči socialno šibkim delavcem oz. njihovim družinam ter skrbeli za zagotavljanje minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje ter za zagotavljanje socialne in materialne varnosti ob premestitvah zaradi nastanka invalidnosti. Na področju kulture in športa smo bili tudi aktivni, saj smo organizirali ob državnih praznikih kulturne proslave ter med letom priredili več športnih tekmovanj. Sodelovali smo tudi v prostovoljni delovni akciji čiščenja okolja in delovnih prostorov DO Novoteks, kije v celoti uspela. Po poročilu o delu konference v letu 1982 je predsednik športne komisije podal poročilo komisije za rekreacijo in šport pri konferenci OO ZS DO. Dejal je, daje bil program dela kljub omejenim sredstvom v celoti izpolnjen. Slediloje poro- France Mihelič: Bolnišnica Vinica (črna kreda, 23. oktobra 1944) čilo o delu kulturne komisije. Pojasnjeno je bilo, daje bilo na področju kulture narejenega premalo, deloma iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov. Kot se ugotavlja na vseh ravneh, je kultura pastorek v naši družbi, posebno pa še sedaj, ko smo v težki ekonomski situaciji. Dogovarjali smo se že in sprejeli tudi sklepe na 00 ZK o spodbuditvi dela v mladinski organizaciji, ker bi prav mladi morali biti nosilci kulturne dejavnosti. Kulturna komisija kot iniciator in organizator in mladina oz. posamezniki kot izvajalci so pripravili oz. sodelovali v letu 1982 na proslavah ob 1. maju in 29. novembru, 8. marcu, na Novoteksovem srečanju v Dolenjskih Toplicah itd. V letu 1983 se nam obeta uspešnejše delo na kulturnem področju. Pričakujemo, da bomo z novo jedilnico pridobili prostor, kjer bo možno organizirati razne kulturne prireditve. Socialna delavka je podala poročilo socialne komisije in med drugim omenila, daje bila lani formirana socialna komisija po tozdih. Sredstva za delo komisije so bila odobrena v planu skupne porabe. V marcu in aprilu 1982 je komisija skupaj s sindikatom organizirala 7-dnevno zdraviliško okrevanje 31 delavcev v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. Skupaj s komisijo za rekreacijo in šport smo v aprilu prvič organizirali korektivno gimnastiko pod vodstvom fizioterapevtke. Obiskovali so jo delovni invalidi in delavci, ki imajo težave s hrbtenico. V avgustu je bilo organizirano 10-dnevno taborjenje otrok naših delavcev na Valeti pri Portorožu. Kolonije seje udeležilo 45 otrok delavcev novomeških TOZD in 7 otrok delavcev iz Predilnice Metlika. Socialna komisija je socialno ogroženim družinam nudila enkratno denarno pomoč. Ker je v TOZD Konfekcija konec leta ostal denar, smo se odločili, da obdarujemo otroke samohranilcev, delavki iz TO Tkanina pa smo plačali elektriko. Razprava po poročilih je bila zelo pestra in jedrnata. Med drugim je bilo največ poudarka na informiranju, ki se mora tekom letošnjega leta še izboljšati. Na seje DPO ali na samoupravne organe bi morali prihajati z izdelanimi predlogi, sprejetimi na 10 00 ZS, da bi bili sestanki čim krajši in bolj konstruktivni. V razpravo seje vključil tudi glavni direktor, kije dejal, daje bilo delo sindikata v preteklem letu zelo pestro, predvsem na političnem področju. Poudaril je, da stvari ne teičejo vedno tako, kot si jih zastavimo; iz dneva v dan se srečujemo z novimi problemi. Nadalje je pojasnil, da je plan izvoza za prvi kvartal v celoti izvršen pa tudi ostali rezultati so zadovoljivi. Nadalje je dejal, da je bil povprečni OD v lanskem letu okoli 11.950,00 din. V planu imamo sicer 20% povišanje OD, vendar bo to težko izvedljivo, če bodo cene še naprej tako rasle. Omenil j e tudi, da parcialno reševanje problematike osebnih dohodkov ne vodi nikamor, zato bo morala komisija, ki jo je imenoval kolegij čimprej začeti z delom in poiskati način kompleksnega reševanja osebnih dohodkov. Sekretar občinskega sveta ZS Novo mesto je dejal, da mora postati skrb za boljše informiranje stalna naloga 10 sindikata kot tudi ostalih DPO. Pri tem moramo večjo skrb nameniti boljšim medsebojnim odnosom v skladu z obstoječimi samoupravnimi akti. Nastale probleme je treba reševati v okviru TOZD ali DO s pomočjo DPO in samoupravnih organov, ne pa iskati pomoči takoj na sodišču združenega dela. Poudaril je tudi, da je treba spodbuditi aktivnost delavske kontrole, ki povsod še ne deluje tako, kot bi morala. Po razpravi je predsednik konference 00 ZS DO prebral program dela konference sindikata za letošnje leto in pri tem poudaril, da bo program dela dopolnil s tehtnimi pripombami ter ga ..opremil11 z roki za posamezne naloge. Program dela konference 00 ZS DO v celoti objavljamo. Predsednik konference sindikata je dejal, daje program dela osnovne organizacije ZS DO Novoteks narejen na podlagi stališč in usmeritev 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. V njem so poudarjene predvsem tiste naloge, ki izhajajo iz aktualne družbene problematike. Skrbeti je treba, da bo razpolaganje in stvarno odločanje delavcev o dohodku prisotno bolj, kakor je bilo do sedaj, uveljaviti se mora delitev OD po rezultatih živega in minulega dela, to pa bi bila splošna podlaga urejanja odnosov med ljudmi in skupnostmi. Analizirali bomo oceno, kakšen je delež izvoza v celotnem prihodku, v kolikšni meri cene vplivajo na rast dohodka, pokrivanje uvoza z izvozom ter indeks rasti le-tega. Ostro bomo zavračali težnje po povečanju dohodka le na račun višjih cen in nesamoupravnega obnašanja. Analizirali bomo morebitne vzroke, ki vplivajo na neustrezno dosežene rezultate gospodarjenja, proučili slabosti gospodarjenja ter sprotno odpravljali te slabosti v tozdih. Spodbujali bomo inovacijsko dejavnost na ravni DO ter združevanje dela in sredstev za bodoče investicije, ki so namenjene boljšemu gospodarjenju na ravni DO, ob zmanjševanju števila zaposlenih, zlasti režijskih delavcev. Začeti moramo govoriti o stabilizaciji tud- v sindikatih, družbenih dejavnostih in ne samo v proizvodnji. Iz tega sledi, da naj breme stabilizacije nosimo vsi, da nihče nima monopola nad delovnim mestom, ravno tako mora načelo delitve po delu veljati za vse v naši družbi, do kraja moramo uveljaviti avtoriteto dela in oblast dela, da bo pri nas toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo odgovornosti, nadalje moramo uveljaviti domače znanje in tehnologijo in s tem tudi zmanjšati družbeno režijo na optimalno raven. Razmišljati moramo tudi o skrajšanju delovnega časa v povezavi s povečanjem produktivnosti de-ila it. j Nadaljevali bomo s krepitvijo in izvajanjem splošne ljudske obrambe 'in družbene samozaščite kot integralne funkcije samoupravnega sistema, samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi. Na področju kulture bomo spodbujali razvoj vseh oblik množičnega kulturnega delovanja delavcev po programu kulturne komisije. Spodbujali bomo delo komisije za rekreacijo in šport in tudi množično organiziranje letnega in zimskega oddiha za delavce. Nadaljevali bomo s Titovo pobudo o kolektivnem vodenju, delu in odgovornosti ter stremeli za čimvečjo demokratizacijo odnosov pri delu v sindikatu. Vsak član 00 ZS bo zadolžen in odgovoren za določeno področje, s čimer bomo dosegli tudi večjo učinkovitost pri delu v izvršnem odboru in v sindikalnih skupinah. Glede informiranja smo še premalo aktivni. Treba je v časopis vsak mesec podati informacije o delu 00 ZS DO NOVOTEKS. 00 ZS bodo nudile pomoč socialno ogroženim delavcem in njihovim družinam, zavzemale se bodo za povečanje lastnih počitniških kapacitet kakor tudi za zagotovitev letovanja kar največjemu številu delavcev v TOZD, zlasti pa takim, ki so socialno in zdravstveno ogroženi ali pa delajo v težkih delovnih pogojih. Razstava slovenskega strokovno - sindikalnega časopisja V počastitev dneva Osvobodilne fronte in 1. maja, mednarodnega praznika dela, je bila ob številnih proslavah odprta tudi izredno zanimiva razstava v Dolenjski galeriji o slovenskem strokovno-sindikalnem časopisju od konca 19. stoletja do Delavske enotnosti. Razstavo je otvoril predsednik komisije za tradicije delavskega gibanja pri predsedstvu ObS ZS Novo mesto. Iz njegovega otvoritvenega govora smo povzeli, daje bila ta razstava prvič postavljena oktobra lani ob 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in 40-letnici izhajanja Delavske enotnosti, današnjega glasila Zveze sindikatov Slovenije. Pripravila sta jo profesor dr. Miroslav Stiplovšek in Martin Ivanič. Razstavljeno gradivo je iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, knjižnic na Dunaju in knjižnice Inštituta za sociologijo in filozofijo, zgodovinskega arhiva CK ZKS, Muzeja revolucije in Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Delavska enotnost je bila glasilo organizacije z istim imenom, ustanovljene novembra 1942. leta kot enotne organizacije slovenskega delavskega razreda, kije bil dotlej strankarsko in ideološko razdrobljen. Že pred Delavsko enotnostjo je na Slovenskem izhajala vrsta strokovnih oziroma sindikalnih glasil. Sindikalno časopisje je skrbelo zlasti za pridobivanje in povezovanje delavcev v strokovne organizacije, pisalo podrobneje o različnih oblikah njihovega delovanja ter opravljalo druge informativne in izobraževalne naloge za sindikalno organizirano delavstvo. Veliko število in vsebina glasil pa kažeta na razvejanost in razcepljenost strokovno-sindikalnega delavskega gibanja na Slovenskem na eni strani ter na množičnost in razrednost na drugi strani. Napredno sindikalno časopisje je pripomoglo k razredni osveščenosti delavcev in njihovi usposobljenosti za izbojevanje zgodovinskih nalog. Avtorja sta celotno razstavno gradivo razdelila na tri glavna obdobja: PRVO OBDOBJE sega od leta 1895, ko je socialnodemokratska strokovna organizacija železničarjev prevzela izdajanje lista Delavec, in nato do konca prve svetovne vojne. V prvem obdobju so začele izdajati svoja glasila socialnodemokratske, krščanskosocialne in narodno-socialne strokovne organizacije Danilo Kovačič ter tudi nekatera prva društva javnih in zasebnih nameščencev. Dejstvo, da so bile socialnodemokratske strokovne organizacije najmočnejše, seje odražalo tudi v številnem razrednem strokovnem časopisju. Izjemna zakonodaja o tisku in cenzuri po izbruhu prve sVfetovne vojne in začasna prekinitev oziroma zmanjšanje delovanja večine strokovnih organizacij v začetnem obdobju vojne so hudo prizadeli tudi strokovno časopisje, saj je večina glasil strokovnih organizacij prenehala izhajati. DRUGO OBDOBJE zajema čas od nastanka jugoslovanske države 1918. leta do fašističnega napada na Jugoslavijo 1941. leta. To je obdobje največjega razmaha strokovnega časopisja, v katerem odseva tudi velika razcepljenost strokovnega gibanja. Mimo pomembnih glasil osrednjih strokovnih organizacij so v tem obdobju krajši ali daljši čas zhajala tudi številna glasila manjših strokovnih društev z nizko naklado. Oblasti so z zakonodajo o tisku posebej prizadele komunistično sindikalno časopisje. Fašistična okupacija aprila leta 1941 pa je hkrati s prepovedjo delovanja slovenskih strokovnih organizacij prekinila tudi izhajanje njihovih glasil. TRETJE OBDOBJE Z Delavsko enotnostjo kot vestnikom Glavnega odbora Delavske enotnosti, ki je začela izhajati 15. novembra 1942. leta, je slovensko delavstvo v OF dobilo svoje osrednje glasilo, posebne izdaje pa so tiskali v ilegalnih tiskarnah in tehnikah na Primorskem in na Gorenjskem. List Delavska enotnost je med okupacijo utrjeval enotnost slovenskega delavskega razreda in krepil njegovo vlogo v narodnoosvobodilnem boju. Organizacija Delavska enotnost v OF Je bila tudi predhodnica enotnih sindikatov in list Delavska enotnost je postal po osvoboditvi s prvo številko 21. maja 1945 glasilo Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Delavska enotnost je ostala osrednje slovensko sindikalno glasilo do danes in ima pomembno vlogo pri usmerjanju in popularizaciji dejavnosti Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije ter pri aktivizaciji delavcev v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Ta razstava, katero si bo ogledalo veliko število delavcev in odraščajoče mladine, je ena od oblik prenašanja izročil bogate zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem. Zato bomo tudi v Novoteksu sindikati in mladina poskrbeli, da si bo to izredno zanimivo razstavo ogledalo čim več delavcev, zlasti mlajših. Po ogledu zanimive razstave slovenskega strokovnega sindikalnega časopisja smo se udeleženci preselili v sosednjo stavbo, v razstavno dvorano Dolenjske galerije, kjer je bila svečana podelitev srebrnih odličij Osvobodilne fronte in srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije. Zbranim odlikovancem in drugim povabljencem sta spregovorila predsednika SZDL občine Novo mesto Boris Škedelj in predsednik občinske konference Zveze sindikatov občine Novo mesto Janko Golež. Oba slavnostna govornika sta v govoru omenila pomembnost praznovanj naše revolucije, kot so praznik dela 1. maj in praznik Osvobodilne fronte. Omenila sta resnost naše gospodarske situacije in nujno potrebo, da se vsi dosledno ravnamo po spreje-tili dogovorih, načelih in sklepih, kot sta jih začrtala in sprejela kongresa ZKS in Zveze sindikatov Slovenije. Omenila sta, da čeprav se stanje izboljšuje, da se nekateri še vedno ne zavedajo resnosti položaja morali pa se bodo prav kmalu prav vsi preusmeriti tako, kot so se prilagodili drugi. Ob teh praznikih se letos ne moremo pohvaliti z odpiranjem novih objektov, prometnic in podobno, kot smo se nekoč. Pohvalimo pa se lalrko z načrtnim prilgajanjem gospodarskim tokovom ter izpolnjevanjem stabilizacijskih programov, katere smo sprejeli v vseh družbenih okoljih, v vseh organizacijah združenega dela. Justi Damjanovič Pred samim začetkom, med in po svečani podelitvi odličij so nam organizatorji proslave priredili izjemen umetniški program, ki so ga izvajale gojenke Glasbene šole Novo mesto. Za ta izreden umetniški užitek se recitatorki, ki je s svojim glasom in načinom posredovane misli obvladala vse prisotne, pevkam in gitaristkam, ki so z velikim znanjem in čustvenostjo spremenile vse nas v pozorne poslušalce, iskreno zahvaljujem. Med odlikovanci sta bila tudi dva naša delavca. Prejela sta SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV. Odlikovanca Novo-teksa sta JUSTI DAMJANOVIČ iz TO Tkanina ter DANILO KOVAČIČ iz DSSS. V obrazložitvi je rečeno, da sta odlikovana za izjemne zasluge za razvoj in krepitev samoupravljanja, za delo na sindikalnem področju ter za aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah, v delovni organizaciji in tudi v krajevni skupnosti ter občini Novo mesto. Obema odlikovancema iskreno čestitamo! OlAMO raonu« TOUUMI NOVO MISTO 'jm NOVOTEKS GlAttO TIKSTIJ« TOUMMi NOVO MCSTO Mm' NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! POLETNA GARDEROBA Čeprav nas spomladanski dež hladi, moramo že sedaj pomisliti na poletno garderobo. Najprej ponovimo modne barve za to sezono: - skupina pastelnih barv: roza, svetlo modra, svetlo rumena, perla, ki se kombinirajo med seboj; - živa skupina: rdeča, turkizna, ki vleče bolj na modro, morsko zelena, živo rumena, ciklamna; - topli toni: žgane gline, rjave nianse in rdeče nianse, veliko oranžne. Materiali morajo biti predvsem bombažni, laneni ter mešanice le-teh s svilo, polyestrom. Ko izbirate material za poletno garderobo, se ognite polyestra, saj za vroče poletje ni prav nič prijeten. Ena izmed modnih smeri te sezone je tako imenovani ,,shirting“ (shirt - srajca, angl.), po naše bi pomenilo srajČanje. To pomeni, da bodo moške srajce, ki bodo ženski obvezno prevelike oziroma udobne, zelo aktualne. Vendar da ne bo srajca izgledala preveč moška, jo lahko po žensko popestrimo z raznimi detajli: lahko jo imamo odpeto, spodaj si omislimo ravno mikico brez naramnic; če imamo zapeto, jo stisnemo z modnim širokim pasom ali pa kar z ruto, zavežemo si jo malo bolj na bokih, klasični ovratnik odparamo in imamo t. i. ruskega itd. Poleg srajce nosimo krila, obvezno „prekratke“ dolge hlače. Naj omenim še en zelo zanimiv stil oblačenja, ki je primeren predvsem za mlade, to je kmečki stil pomešan s športno modo -jeans — tisk - vezenje - čipke. Na primer: jeans brezrokavnik, spodaj ohlapna potiskana srajca, dvojno krilo, nabrano in široko, pa še kakšna ruta, zavezana preko bokov; na bluzi lahko čipka ali pa jeans hlače, ohlapne preko bokov in „prekratke“, ter čipkasta bluza ali bluza z volani ter brezrokovanik iz potiskanega bombaža. Modni zakon: jeans mora biti izpran! Za tiste, ki se navdušujejo za belo-čmo kombinacijo, nekaj idej. - Črni kratki jopič brez ovratnika, podložen z belo tkanino, spodaj črtasta obleka z naramnicami, ki jo stisne črni pas; za detajle, ki popestre, si omislite rumeno ali rdečo rožo m jopiču. - Bel, nepodložen jopič ravne oblike, brez zapenjanja, brez ovratnika, spodaj ima črtasto majico ter ohlapne pikaste hlače, ki segajo nad gležnje; detajl, ki poživi, naj bo živo rumen ali rdeč pas. - Močno nabrano ali plesirano pikasto krilo s črtasto bluzico, ki ima na prednjem delu beli vmetek z volanastim zapenjanjem. Ovratnik bluze ima prav tako volančke. Bluza ima ohlapne kimono rokave, ki so v zapestju stisnjeni in so 3/4 dolžine. Vmetek na bluzi je lahko tudi rdeč ali rumen. Z občnega zbora Občinske gasilske zveze Novo mesto V nedeljo, 10. aprila, je imela občinska gasilska zveza Novo mesto svoj redni letni občni zbor, na katerem so delegati ocenili delo v letu 1982 ter sprejeli program dela za leto 1983. Udeležba je bila proti pričakovanju dobra. Iz poročil in bogate razprave smo razbrali, da je Občinska gasilska zveza Novo mesto že od jeseni 1982. leta prišla v resne težave pri poslovanju in do takrat uspešnem delu. Težave so se začele ob reorganizaciji strokovne službe SIS za požarno varnost. Tajnica SIS za požarno varnost, ki je brati delala tudi za Občinsko gasilsko zvezo, se je morala preseliti iz prostorov Občinske gasilske zveze v prostore strokovnih služb SIS za požarno varnost. Tako ni bilo več nobene osebe, ki bi lahko vsakodnevno vzdrževala stike z gasilskimi društvi na terenu. Delegatom ni bilo jasno, po čigavih navodilih je prišlo do takšne spremembe in zakaj. Nihče ni znal na to vprašanje odgovoriti, ker odgovorne osebe kljub vabilu ni bilo na občnem zboru. Delegati so ugotavljali, da je gasilska zveza Predsedniku Industrijskega gasilskega društva NOVO-TEKS tovarišu Danilu Kovačiču iskreno čestitamo ob izvolitvi za predsednika Občinske gasilske zveze Novo mesto! Ponosni smo, da je bil izvoljen predsednik našega gasilskega društva na to odgovorno dolžnost. Ob neštetih funkcijah v raznih organizacijah v delovni organizaciji, krajevni in širši družbeni skupnosti mu želimo dosti uspešnega dela tudi na novi dolžnosti, kjer bo z več kot štiridesetletnimi izkušnjami na področju gasilstva uveljavil svoje organizacijske sposobnosti ter tako koristil nam in celotni naši družbi! Operativni štab IGD Novoteks ♦ ♦ Predstavnik komande vojašnice Milan Dalmacija izroča našemu društvu priznanje za uspešno sodelovanje. brez vsake podpore in da je zato vprašljivo njeno uspešno delovanje. Te težave pa so se še povečale ob bolezni in nepričakovani smrti predsednika Občinske gasilske zveze Milorada Dimitriča. Poveljnik in podpoveljnik sta bila v tem času v Zagrebu na dopolnilnem izobraževanju, ostala sta samo tajnik Občinske gasilske zveze in tajnica SIS za varstvo pred požari. Delo za občinsko zvezo sta opravljala v popoldanskem času. Da bi zveza lahko ponovno normalno poslovala, je občni zbor sprejel sklep, da se razpiše delovno mesto za opravljanje del in nalog tehničnega sekretarja Občinske gasilske zveze. Z izgubo predsednika Milorada je nastala velika vrzel. Vsi ga bomo pogrešali, saj je bil neutrudljiv delavec, ki se je do zadnjega diha prizadeval za strokovno rast in razvoj gasilstva na našem področju. Da bi bilo delo Občinske gasilske zveze tudi v bodoče uspešno in aktivno, je bilo težko najti novega predsednika. Evidentirali smo več kandidatov. Med njimi je kadrovska komisija pri SZDL občine Novo mesto dala soglasje za Danila Kovačiča, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca in delavca v gasilskih organizacijah. Glede na njegove uspehe v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter na moralno politične kvalitete je občni zbor smatral, da ima Danilo Kovačič vse pogoje za predsednika Občinske gasUske zveze Novo mesto in so ga delegati enoglasno izvolili za predsednika. Iz poročil smo razbrali, da smo vzlic vsemu delovali zelo uspešno. Dovolite mi, da navedem le nekaj podatkov. Občinska gasilska zveza Novo mesto združuje: 57 teritorialnih gasilskih društev, 6 industrijskih gasilskih društev, 1 poklicno gasilsko brigado. V teh društvih je včlanjeno 4100 aktivnih članov in članic. Društva razpolagajo s 100 gasilnimi brizgalnami in 56 gasilskimi avtomobili. Občinska gasilska zveza je po velikosti in članstvu med 60 gasilskimi zvezami druga največja gasilska zveza v SR Sloveniji. Za uspešno delovanje so ob koncu občnega zbora podelili nekaterim posameznikom odlikovanja, diplome in priznanja pa društvom za uspešno delo na področju organiziranja in tekmovanj. Predsednik našega dru- štva je prejel zlato republiško odlikovanje, edino, ki je bilo podeljeno na občnem zboru. Naše društvo pa je prejelo več priznanj in sicer: priznanje komande garnizona JLA za uspešno sodelovanje, diplomo s tekmovanja za memorial Haceta Matevža — moški, diplomo s tekmovanja za memorial Haceta Matevža -ženske, diplomo za uspešno predstavitev in sprejem predsedstva GZ Jugoslavije, diplomo za udeležbo na tekmovanju ob dnevu jugoslovanskih gasilcev v Ribnici ter republiško odlikovanje za uspešno dvoletno tekmovanje. Za delo v lanskem letu je na občnem zboru Občinske gasilske zveze Novo mesto naše društvo od 64 gasilskih društev prejelo največ priznanj in diplom za uspešno delo in razvoj gasilstva. STANKO VAUPOTIČ OBRAMBNI DAN O nekaterih dogodkih in pojavih iz dolge vrste vzreli v našem samozaščitnem ravnanju smo nekako kar otopeli in to mnogi celo v primerih, ko so tudi sami prizadeti. Tako vsakdanji se nam zdijo, da se nam dozdeva, kot da tako pač mora biti in skorajda ne pomislimo več, da bi z drugačnim ravnanjem lahko preprečili marsikaj takega, kar gre celo na naš račun, kaj šele na sosedovega ali na račun neznancev. Ker pa nas je večina pozabila na družbeno samozaščito, smo se v naši delovni organizaciji dogovorili za obrambni dan, na katerem naj bi vsaj malo zbudili našo samozaščitno zavest in zanimanje za SLO. Na obrambnem dnevu bomo — prikazali oborožitev JLA, — preverili ravnanje zaposlenih ob letalskem napadu, — preverili samozaščitno ravnanje zaposlenih ob poizkusu diverzije v DO. Pozivamo vse zaposlene, da na obrambnem dnevu dokažejo, da njihova samozaščitna zavest ni zaspala in da so pripravljeni varovati svojo in družbeno lastnino. DARKO KASTELIC IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI ČEZ DESET LET (domišljijski spis) Sedim za mizo in premišljujem. V mojih mislih se odvija kakor film preteklost z vsemi dogodki od osnovne šole pa do današnjega dne. Vse se mi zdi tako daleč in tesno mi je pri srcu, ko pomislim, da je konec najlepših dni v življenju. Moram priznati, da si ne znam predstavljati sebe v vlogi učiteljice. Sprašujem se, kakšno bo moje prvo srečanje z učenci: „Ali me bodo sprejeli s sovraštvom? Ne vem!" Po dolgem času bom zopet listala po redovalnici, ki je bila v šolskih dneh vedno strah in groza. Zopet sama sebe sprašujem in vprašanja se mi zdijo nekoliko otročja in neumna: „Kako? Ali bom lahko napisala enico v redovalnico? “ Zdi se mi, da bom takrat pozabila vse, kar sem se do OUMOmiraMTSMUNi NOVO MOTO MUF NOVOTEKS sedaj naučila, in da ne bom znala napisati petice, prav obrniti enice. Kar nasmehniti se moram, ko pomislim, kako me bodo ogovarjali in razpravljali o meni. Vsem, tarča njihovih pripomb bom, toda to se mi zdi kar samo po sebi umevno. Saj smo tudi mi tako govorili, zato ne morem tega zameriti mlajšim. Sicer pa mislim, da bom z leti mislila drugače, in bojim se, da ne bom postala kaka živčna, raztresena učiteljica, ki nima niti malo smisla za mlade generacije. Kar prehitro je minila pot do šole. Mali šolarček mi odpre vrata in čutim, da se odpirajo vrata mojega, lahko bi rekla, novega življenja. Po hodnikih se lovijo šolarji, vpijejo in nihče se ne zmeni zame. Tudi ko sem se seznanila z ravnateljem in ostalim osebjem šole, sesne morem znebiti čudnega občutka, ki me je popolnoma prevzel. Poskušam razvozlati misli osnovnošolcev in mislim, da sem jih popolnoma zadela. Se poznam njihove ,,finte in fore", kajti ni dolgo, kar sem zapustila šolko klop. Njihove mlade, a neumne in naivne ,,betice" si mislijo: „Na ga, hudiča, zopet ena, še ena ta nova!" Takoj po tem sledi opravljanje in nič ne spregledajo na meni. Počasi se otresem teh misli in z odločni- mi koraki stopin v razred. Škripanje stolov in vsevprek izrečeni „ZDRA VOOO" je zopet kot igla rinil v moje spomine. Trideset parov malih oči se je vprlo vame. „Sedite, otroci!" To so moje prve besede. Gledali so me z nezaupanjem in nekoliko plašno, zato sem nadaljevala s pogovorom in se jim predstavila. Ko so se začeli predstavljati oni, so moje misli zopet poletele v preteklost. Slišim tuje glasove, ki se mi zdijo kljub vsemu domači, ampak oddaljeni in vse se mi zdi znano, le da sem zdaj zamenjala svojo vlogo. Prisluhnem: „Našata, Matej, Renata, Robi, Peter, Gorazd... “ Končno se otresem čudnih misli in se posvetim učencem. Moram priznati, da me moti njihovo klicanje: ..Tovarišica, tovarišica, smem to, lahko naredim ono . ..? " Ure so prav hitro minile in čudna napetost v meni je popustila. Mislim, da sem vzljubila šolarčke, ki me spominjajo na šolske dni. Zvonec je naznanil, da se moram posloviti od svojih šotorčkov in se vrniti v razred. Od vsega skupaj mi je stala le želja, da bi uspešno opravila pedagoško šolo in da bi bila srečna v svojem poklicu. Mislim, da bom razumela mlade in njihove težave. BRANKA PA VLOVlC, 8. a OŠ XII. SNOUBNovom. / 'S Moja najljubša žival Moja naj ljubša živa! je konj. Jaz imam konja rad, grem ga napajt in past na travnik. Rad se grem s prijatelji na travnik igrat. Ko grem tja, ga vodim s seboj na travnike. Ko pa se igram, zmerom gledam proti kobili. Ko jo prime nekaj, se začne igrati. Zato imam najrajši konje, ker jih je tudi lepo gledati. Gledal sem film Bela griva. Mali deček je uje! kobilo; mislil sem si, da bi bi! jaz tam. Uje! bi jo in jo odgnal domov. Ko smo šli na kosilo, sem tovarišico vprašal, ali se je ta mali z Belo grivo utopil. Tovarišica je odgovorila, da se je utopil. Bi! sem zelo žalosten. Jaz imam zelo rad konje, zato jih zmerom jaham. ROMAN BRAJDIČ, 5. b OŠ XII. SNOUB Bršljin V________________J MISLI UČENČEV PETIH RAZREDOV OSNOVNE SOLE XII. SNOUB NOVO MESTO KAJ NAM POMENI SMEH? — Je zdravilo žalosti in ljubezni. — Je sprostitev pri delu. — Je zdrav in nas razveseli. — Prežene žalost, strah in slabo voljo. — Zamenja žalost. — Razvedri družbo. — Odganja nesrečo. — Ob njem pozabimo na skrbi. — Je pol zdravja. — Popestri nam življenje. — Ko se smejem, pozabim na težave in skrbi. KDAJ SE SMEJEMO? — kadar vidim ali slišim kaj smešnega, — kadar smo veseli v družbi, — kadar opravimo delo, — kadar dobimo dobro oceno, — kadar je okrog nas in v nas vse prav. ^> Delovna praksa V usmeijenem izobraževanju se srečamo z delovno prakso med šolskm letom. Za nas je to novost, zato smo se je nekateri veselili, saj se bomo za nekaj časa rešili knjig in učenja; obenem pa nas je bilo strah, pred novimi nalogami in obveznostmi pa tudi pred nevarnostmi, ki prežijo na delovnem mestu. Vsak se je odločil za tisto pot, ki mu je po lastni presoji najbojj primerna. 28. marca je dan, ko smo nastopili delovno prakso. Sprejela nas je Anica Smerdu in nas seznanila z namenom delovne prakse, našimi dolžnostmi in pravicami, z nevarnostmi in varstvom pri delu in še kaj. Danilo Kovačič nam je opisal okvirno zgodovino tekstila in razvoj DO Novoteks, predstavil nam je tudi temeljne organizacije, materiale, ki jih v večini uvažajo, in kako uvoz materialov pokrivajo z izvozom gotovih izdelkov metražne in konfekcijske proizvodnje. Nato nas je predal Ivanu Ivkoviču. On nas je popeljal po vseh obratih, od začetka pa do konca tehnološkega procesa, in tako smo prvič prišli v stik s proizvodnjo. V Novoteks je prišlo iz naše šole deset učenk, vse smo bile razporejene v tozd Tkanina. Prva skupina petih učenk je bila razporejena v oplemenitilnici, druga, to se pravi moja skupina, pa je bila razporejena v tkal- nico. Obe skupini sta dobili inštruktorje. Naša inštruktorica je bila Martina Kroni, ki nas je seznanila z delom, določala delovne naloge. Moram povedati, da je zelo skrbela za nas, bila pa je tudi odgovorna za celotno skupino. Vključile smo se v proizvodno delo. V delovnem načrtu smo imele pet nalog, in sicer: čiščenje lamel, čiščenje listov, natikanje lamel, previjanje ostankov ter pomoč pri raznašanju votka. Naloge, ki smo jih opravljale, niso bile težke in rade smo jih opravljale; a če smo eno delo opravljale dolgo, je postalo dolgočasno in utrudljivo. Pri delu nas je zelo motil hrup oziroma ropot strojev, ta nas je spremljal ves čas našega dela. Z zanimanjem sem opazovala delovno okolico, saj je bilo zame vse novo. V mislih sem ponovila teorijo, ki sem jo pridobila v šoli, in jo povezovala s prakso, oziroma opazovala, če se teorija s prakso ne razhaja. Ozirala sem se po zamišljenih in v delo zatopljenih delovnih obrazih, ki jih stalno spremlja ropot in enakomeren ritem strojev. Z delovno prakso v proizvodnji smo spoznali proizvodno delo. Delo ni lahko in znala bom ceniti delo, zdi se nam, da je delo danes premalo cenjeno. JOŽICA MUREN DESŠ Učenci prvega letnika ekonomske srednje šole iz Novega mesta smo bili razporejeni na delovno prakso v delovne orga-nizcaije Novoteks, Novoles in Labod. Iz 1. a razreda smo odšli v te tovarne 14. februarja. Delo je trajalo štirinajst dni od 5,50 do 13.50. V Novoteksovo tkalnico sem bila dodeljena s še tremi sošolkami, naša inštruktorica pa je bila Martina Kroni. Prvi dan nas je Ivan Ivkovič popeljal skozi vse oddelke No-voteksa in nam jih predstavil. Tako smo si ogledale in spoznale celoten tehnološki postopek od vlaknine do gotove tkanine oziroma oblačilnega predmeta. Zelo smo bile radovedne, zato smo ga tudi veliko spraševale in na vsa vprašanja smo dobile razumljiv odgovor, za kar smo mu še posebno hvaležne. Polne veselja in v pričakovanju drugega dne, ki nam je pomenil novo pot v življenju, smo odšle domov. Z drugim dnem se je začelo pričakovano novo življenje, ki smo ga iz dneva v dan odkrivale in bile z njim zadovoljne. Delo, ki smo ga opravljale teh nekaj dni, nam je bilo zelo všeč. Pri delu smo se srečavale z delovno organizacijo in odkrivale njene dobre in slabe lastnosti. Med slabe lahko prištevam predvsem ropot. Malica je bila dobra saj je bil obilen topli obrok izredno dobro pripravljen, tako da nikoli nismo bile lačne. Inštruktorica je bila prijazna, zato smo se med seboj dobro razumele; to je pri delu najpomembnejše, da delo poteka sproščeno in veselo, brez problemov. Delavci v tkalnici, kjer smo ves čas delale, so bili prijazni in zelo radi so nam pojasnjevali, česar nismo razumele. DARUA KNAFEUC ZAHVALA Delavke iz Metlike se najlepše zahvaljujemo DO Novoteks, tozdu Predilnica iz Metlike, in sindikalni organizaciji za organizacijo in plačilo Okrevanja v Dolenjskih Toplicah. Obenem se zahvaljujemo tov. Vidicu za prevoz do zdravilišča. Metlika, 6. maja 1983 Naša šolska knjižnica Naša šolska knjižnica je sestavljena iz treh knjižnic. Knjižnica ima 15320 knjig. Prva knjižnica je strokovna, ima 3200 knjig, v to knjižnico hodijo predvsem tovariši in tovarišice. Tam vzamejo knjige, ki jih potrebujejo za pouk. Druga na vrsti je pionirska knjižnica. V to knjižnico hodimo učenci od 5. do 8. razreda, knjig je 6650, te knjige so leposlovne, leksikoni, enciklopedije, detektivske ... To knjižnico obiskuje približno 240 učencev (je vpisanih). Za učence, ki hodimo v pionirsko knjižnico, je vsak dan odprta od 10. do 13. ure. Cicibanska knjižnica pa je namenjena učencem od 1. do 4. razreda. Knjig je 5470. Tudi to knjižnico učenci radi obiskujejo. V tej knjižnici so; slikanice, pravljice pa tudi debele knjige, a ne preveč. Cicibanska knjižnica je odprta ob torkih za druge razrede, ob sredah za tretje in ob četrtkih za četrte razrede. V letošnjem šolskem letu smo učenci višjih razredov spoznali, kako se uporabljajo leksikoni, priročniki, enciklopedije in se seznanili s katalogi. Nižji razredi so imeli pravljične ure. Vsak mesec knjižnica razstavlja knjižne novosti. Ob obletnici smrti Franceta Bevka je tovarišica razstavila knjige tega pisatelja. Ogledali smo se razstavo. Tudi ko smo praznovali veliko obletnico smrti Franceta Prešerna, je bila razstava. Ker tovarišica sama ne zmore vsega dela v knjižnici, ji pomagajo učenci višjih razredov. Knjižnica je bogata, ker je v njej veliko knjig. Učenci radi beremo knjige. Knjižnica je vsem učencem pred očmi. Tovarišica je vesela, če vidi, da je veliko bralcev v knjižnici. JOŽICA JUDEŽ, 5. b • OŠ XII. SNOUB NOVO MESTO Moja najljubša žival Zelo rad imam vse živali, ki so udomačene. Vzljubil semjih takoj, ko sem se zavedel, da so živali veliki človeški prijatelji. Doma imam mucko, dva psička, enega mladička in enega starejšega psa. Mucka skoraj vsak večer prespi pri meni v postelji. Ko grem iz šole, malo zažvižgam in že je psiček pri meni. Tako me grabi za hlače, kakor da sem njegov sovražnik. Jaz psička pobožam po debelem kožuščku, skupaj greva domov, kjer naju že pričaka njegova mama Pika. Malemu pa sem dal ime Runo. Hišico imata poleg moje sobe. Ko grem spati, me ni nikogar strah. Če gre kdo po cesti mimo hiše, začneta oba lajati. Zjutraj, ko grem v šolo, opazujem, kako se mali Runo igra s Piko. Skače nanjo in jo grize, a ona se mu ne da. Zgrabi ga in vrže na tla. Ko me zagleda, priteče k meni, kolikor ga nesejo noge, in se mi začne dobrikati. Jaz pa ga pobožam in oddidem v šolo. Mislim, da bi se ta mala živalca priljubila tudi drugim, saj je tako ljubka, da bi jo vsak vzel k sebi v svojo sobo. BOJAN TURK 5. c razred OŠ. XII. SNOUB Novo mesto Naš razred Hodim v razredno skupnost 5 c. Naš razred sestavlja 30 učencev. Prvi dan smo se zbrali in se pobliže spoznali. Ko smo naslednji dan prišli v šolo, smo zvedeli, da je našega sošolca podrl avto. Brez njega smo ostali mesec in pol. Do konca prvega polletja je teklo vse v redu. Prvi dan zimskih počitnic sem si jaz zlomila nogo. En mesec sem izostala od pouka. Imela sem kar dolge počitnice, vendar zelo puste. Hkrati pa je bil v bolnišnici Peter, ki mu nagaja zdravje. Tudi Roman se je ponesrečil, med počitnicami seje opekel. Končno sem prišla v šolo, zvedela sem, da je v bolnici Suzana. Tam je bila nekaj tednov. Mieilo je nekaj dni, že je prišel sošolec z mavcem. Kaj | UUBA MOJA MAMICA Mamica, lepša, lepša si \ kakor sonce! Pišem ti pismo, \ j saj vem, da boš kmalu v, | porodnišnici. Takrat bova s \ sestrico pospravili vse. Ko \ boš prišla iz porodnišnice in ko boš ležala v postelji, ti bom prinesla, kar boš želela, j tudi v trgovino bom šla po vse, kar boš želela. Pošiljam j ti koš poljubov tvoja Darja. ' DARJA VRŠČAJ 2. a razred \ OŠ. XII. SNOUB Novo mesto \ je bilo? Zlom noge. Čez nekaj časa pa sije poškodovala nogo še Senja. Mislim, da je to bila zadnja nesreča, vsaj želim, da bi bilo tako. V kratkem sestavku sem hotela pokazati razpoloženje v našem razredu. Res je, obdaja ga nesreča, a kljub temu se znamo veseliti in za veselje nam ne zmanjka časa. NATAŠA MIKLAVČIČ 5. c razred OŠ. XII. SNOUB Novo mesto Delo disciplinske komisije IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI OD 1. 1. 1983 DO 29. 3. 1983 16 JAVNIH OPOMINOV 1. Zehbu Osmanoviču (1962), delavcu TOZD Tkanina, ker je večkrat zamudil na delo. 2. Antonu Ribiču (1948), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo. 3. Fani Kapš (1956), delavski TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonila delo. 4. Mihu Gašperju (1929), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. 5. Asimu Klapiji (1961), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil nadurno delo. 6. Zdenki Turk (1965), delavki TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela. 7. Francu Pintarju (1951), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil nadurno delo. 8. Milki Muratovič (1959), delavki TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela. 9. Nežki Kafolt (1964), dekdei TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela. 10. Martinu Možetu (1938), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno zapustil delovno mesto in delovno organizacijo ter se neprimerno vedel do sodelavca. 11. Muniri Rožajac (1955), delavki TOZD Konfekcija, ker je popravljala v bolniškem listu datume bolniškega staleža in si s tem neopravičeno pridobila proste dneve. 12. Stanetu Vidmarju (1952), delavcu DSSS, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in delovno organizacijo ter se neprimerno vedel do sodelavca. 13. Alojzu Kranjčiču (1952), delavcu DSSS, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in delovno organizacijo. 14. Zlati Lipar (1943), delavki TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonila delo. 15. Karolini Barbič (1943), delavki TOZD Tkanina, ker je predčasno zapustila delovno mesto in delovno organizacijo. 16. Darinki Volčjak (1966), delavki TOZD konfekcija, ker je kadila v prostoru, kjer je prepovedano kajenje, s čimer je huje kršila določbe o zavarovanju pred požarom. UKREP DENARNE KAZNI JE BIL IZRECEN: Petru Zajcu (1941), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno in nevestno opravljal svoje delovne obveznosti. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA 1. Marjanu Hudoklinu (1964), delavcu TOZD Tkanina, ker ga od 21.3.83 dalje ni na delo niti ni svojih izostankov opravičil. 2. Radu Ucmanu (1956), delavcu DSSS, ker ga od 17. 3. 83 dalje ni na delo niti svoje izostanke ne opraviči. 3. Avgustu Poglajenu (1952), delavcu TOZD Tkanina, ker ga od 25. 3. 83 dalje ni na delo niti svoje izostanke ne opraviči. 4. Francu Gorencu (1964), delavcu TOZD Tkanina, ker je bil močno vinjen na delovnem mestu. Glede na olajševalne okoliščine se izvršitev ukepa pogojno odloži za dobo 6 mesecev. 5. Viktoiju Teropšiču (1930), delavcu TOZD Tkanina, ker je prišel vinjen na delo. Glede na olajševalne okoliščipe se izvršitev izrečenega ukrepa pogojno odloži za dobo 3 mesecev. 6. Mariji Kaferle (1936), delavki Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela ter prišla vinjena na delo. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta. MARIJA HODŽIČ iS OVOTEKS Maj, cvetoči maj! Maj je tisti mesec v letu, ki ima največ simbolov. Takih, ki smo mu jih ljudje prisodili zaradi naravnih posebnosti letnega časa, pa tudi takih, ki mujihje vtisnilo zgodovinsko kolo. Predvsem nam je maj blizu zaradi simbolov življenja, lahkotnega veselja, ki ga nosi s sabo cvetoče drevje in livada, topel pomladni veter in veselo ptičje žvrgolenje. Narava, vse kar je živega, zaživi z novim upanjem, radostjo, ljubeznijo. Mesec ljubezni mu pravimo. Tudi zato, ker vzbuja v nas pozitiven odnos do vsega okoli nas in se nam v majskem cvetju in zelenju zdijo tudi naši vsakdanji problemi manjši in nepomembni. Tako je tistega maja pred osemintridesetimi leti ves svet razveselila vest, da se je končala dolgoletna morija — druga svetovna vojna. V cvetočem maju so se objeli izmučeni in okrvavljeni narodi sveta in zapeli pesem o svobodi, o miru, o mirni graditvi novega sveta brez nasilja in brez vojn. O enakopravnosti vseh narodov in pravici vseh do lastnega dela in lastnega življenja. Iz temnih zaporov, iz koncentracijskih taborišč so prišli preživeli, sestradani, mučeni, zbiti, pa je v njihovih očeh prižgal maj novo upanje v življenje, njihova pričevanja so pretresla svet, kije enoglasno in sveto vzklikal: „Nikoli več!“ Tudi jugoslovanskim narodom je maja zasijala svoboda. Štiri leta so se bili zanjo, štiri mrzle in dolge zime so krvaveli njihovi sinovi v neštetih bitkah, da je končno tistega maja petinštiridesetega leta posijalo toplo sonce, katerega tenki žarek upanja jih je spremljal ves čas neenakega boja. Zmaga in mir sta za jugoslovanske narode pomenila še več kot samo poraz krutega sovražnika, ki je nas hotel zasužniti in uničiti — po-menilaje tudi novo obdobje, ko so nekateri od teh narodov prvič v zgodovini postali državotvorni, enaki med enakimi. V maju je vzniklo tudi življenje voditelju, ki je popeljal jugoslovanske narode in narodnosti skozi pekel preizkušenj in jim z neomajno voljo in neizmernim pogumom pokazal pot, po kateri so, čeprav s številnimi žrtvami, vendar zmagovito dosegli cilje, o katerih so včasih sanjali le najbolj napredni duhovi. Na čelu edine napredne in dovolj močne partije je pripravljal odpor že v času, ko je bilo komaj slutiti veliko katastrofo modernega sveta. Ko je ta vzplamtela, je bilo članstvo pripravljeno, da se z močno podporo ljudstva upre okupatorju. Tudi ko je bil boj končan, je ostal na čelu jugoslovanskih narodov in narodnosti. Navduševal in spodbujal jih je v težkih časih graditve porušene domovine, novih domov in tovarn. Popeljal j ih j e iz nerazvitosti po poti napredka in blagostanja. Na široko je odprl vrata v svet, kjer so narodi in narodnosti Jugoslavije ponudili roko drugim narodom, ki so prav tako hrepeneli po miru in enakopravnosti. Skupaj s še nekaterimi giganti svetovne zgodovine je ustvaril gibanje neuvrščenih. To je danes v svetovni politiki nepogrešljivo v prizadevanjih za svetovni mir, ki v medsebojnem blokovskem tekmovanju postaja vse bolj ogrožen. Leto za letom so po vsej Jugoslaviji potovale štafete mladosti, simboli prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in sim- boli hvaležnosti do stvaritelja tega prijateljstva — tovariša Tita. Pred tremi leti, prav tako v maju, je štafeta obstala. Obstalo je tudi srce voditelja jugoslovanskih narodov, njihovega naj večjega heroja. V cvetočem maju, v toplem pomladnem soncu so onemele ustne milijonom Jugoslovanov v domovini in v svetu in mraz jim je stisnil srce. Tovariša Tita ni več. Ostal pa je njegov duh, ki še vedno podžiga jugoslovansko delovno ljudstvo k novim naporom prav v teh časih, ko je to najbolj potrebno. Zato tudi v tem maju štafeta mladosti ni izostala. Skozi vse kraje naše domovine nosi duh bratstva, enakopravnosti in ljubezni med narodi. N. S. Organiziran izlet na Gorjance Komisija za rekreacijo in šport je organizirala izlet na Gorjance. Ob 8. uri smo se zbrali na postajališču v Gaberju. Izleta se je udeležilo 9 članov DO Novoteks z svojimi družinami. Pot nas je vodila iz Gaberja do Gospodične, kjer smo se najdeli in malo počivali. Nato smo odšli do Miklavža, ena skupinica pa odšla do Trdinovega vrha, nakar seje vrnila k Miklavžu. Ob dobrem razpoloženju smo igrali igro med dvema ognjema, pri kateri je bilo veliko zabave. Nato smo se člani DO Novoteks pomerili z obrtniki iz Novega mesta v malem nogometu. V razburljivi tekmi je zmagala ekipa obrtnikov z rezultatom 2:1. Tako je dan počasi minil in odpravili smo se preko Gospodične v Gaberje, kjer nas je čakal avtobus za Novo mesto. Kljub slabi udeležbi bomo še organizirali to obliko rekreacije, saj je izredno koristna in družabna. MIHA LEGAN * I GIASILO TEKSTILNE TOVAHNE NOVO M£STO I NOVOTEKS £Ne pozabimo: brez dobrega ^obveščanja ni uspešnega: ^samoupravljanja! Sodelujte v jj ^glasilu domače^delovne orga-" ^nizacije! I — Minilo je leto dni, odkar s smo se na metliškem poko- £ pališču poslovili od naše \ Zofke Grahek, upokojene ^ delavke TO Predilnica v s Metliki. X Ob žalostni obletnici nas S je obiskal njen mož, naš X upokojenec, in se je nam in £ vsem delavcem zahvalil za ^ vso skrb in pomoč, ki mu je S bila nudena ob času pogreba s in danes, ko je v domu v £ Loki pri Zidanem mestu. s Zahvala Delavci delovne organizacije NOVOTEKS, ki se nahajamo v zdravilišču Dolenjske Toplice, se vsem sindikalnim organizacijam NOVOTEKSA zahvaljujemo, ker ste nam omogočili sedemdnevno bivanje v zdravilišču. Tukaj se počutimo lepo in smo nadvse zadovoljni, ker nam je ta oddih pripomogel k zdravju in osebnemu zadovoljstvu. Tu smo si pridobili novih moči za vsakodnevne delovne obveznosti in priporočamo, da bi tudi v bodoče delovna organizacija skrbela za starejše delavce in se zavzela za čim večjo udeležbo naših delavcev na takem ali podobnem okrevanju pod strokovnim nadzorom. Hvaležni delavci na okrevanju v zdravilišču Dolenjske Toplice Pavla Drenik Dušanka Bubalo Fanika Lesjak Slavka Povše Jože Rozman Alojz Cesar Martin Žura Ana Mihalič Dana Hrastar in Draga Kajtazovič Občni zbor kegljačev V petek, 11. marca, smo imeli kegljači svoj redni letni občni zbor. Pregledali smo delo minulega leta in ugotovili naslednje: - V tekmovalnem delu smo imeli precej uspeha, saj smo zmagali na dveh močnih turnirjih. in sicer za občinski praznik Novega mesta in za dan JLA. Na občinskem prvenstvu smo zasedli 5. mesto. Med tekstilci Dolenjske smo še vedno najboljši, na tekmovanju tekstilcev na republiškem nivoju pa smo osvojili 4. mesto. — O rekreativnem delu smo guotovili, da so treningi še premalo organizirani, predvsem je premalo medsebojnih tekmovanj, ki bi vzbudila med delavci še večje zanimanje za ta šport. — Iz programa za letošnje leto je razvidno, da vsebuje več tekmovanj med delavci DO, obuditev prijateljskih srečanj med sorodnimi DO, udeležbo na vseh tekmovanjih, ki jih organizira KD Novo mesto, in na prvenstvu dolenjskih tekstilcev v Kočevju; smo tudi organi- zatorji finalnega tekmovanja za prvenstvo republiških tekstilnih DO. V ta namen je že izvoljen organizacijski odbor, ki ga vodi inž. Franc Kovačič, pokroviteljstvo pa je prevzela konferenca 00 ZS delovne organi-zacije. Ob koncu smo izvolili tudi nov odbor, ki ga sestavljajo: CAVLOVIC Božo - predsednik, MURGEU Ivan - podred-sednik, KOSTREVC Anton tehnični vodja, MAKSE Martina vodja ženske ekipe, KASTELIC Jelka - blagaj-ifk, PROD ANIC Dorde gospodar, LEGAN Miha — član. Želimo jim uspešno delo pri uresničevanju obsežnega programa dela. Za najboljšega kegljača v preteklem letu je bil proglašen (po vseh xrezultalih) PRODANI Č DORDE. S N XVI. TEKSTILIADA V KEGLJANJU novotek: Novo mesto, 27.28. in 29. maja Kegljišče LOK A v ____________________J Tekmovanje med tozdi v odbojki V sredo, 23. marca, je komisija za rekreacijo in šport izvedla tekmovanje v odbojki. Tekmovanje je bilo v telovadnici OŠ XII. SNOUB Novo mesto v Bršljinu. Za tekmovanje so se prijavile dve ženski in tri moške ekipe. V prvi tekmi med ženskima ekipama tozda Konfekcija Novo mesto in DSSS je zmagala ekipa DSSS in osvojila prehodni pokal. Tekmovanje so nadaljevale moške ekipe. Tekma med ekipama tozda Tkanina in tozda Konfekcije Novo mesto se je končala z zmago ekipe Tkanine. V nadaljevanju so se pomerili ekipi tozda Konfekcija Novo mesto in DSSS. V tem srečanju je slavila ekipa Konfekcije Novo mesto, ki je tudi na koncu zasedla drugo mesto. Zadnja tekma med Tkanino in DSSS se je končala z zmago Tkanine, ki je zasedla prvo mesto in po več letih ponovno osvojila prehodni pokal. Ekipa DSSS je osvojila tretje mesto. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju in udeležba je bila pričakovana. Razšli smo se z mislijo, da bomo nadaljevali z organizacijo takih tekmovanj. Skupno je na tekmovanju sodelovalo 30 tekmovalk in tekmovalcev. MIHA LEGAN Medobratno tekmovanje V marcu je kegljaški klub organiziral množično ekipno tekmovanje med obrati v borbenih igrah. Nastopilo je kar 8 ekip s prek 50 tekmovalci. Žal ekipi Predilnice I iz Metlike zaradi poznega prihoda na kegljišče nismo mogli omogočiti nastopa. Tekmovanje je potekalo v zares enkratnem vzdušju. To pa pomeni, daje zanimanje za ta šport še vedno veliko. Po zelo enakovredni borbi med ekipama Apreture in Trgovine je tako rekoč v zadnjem setu zmagala ekipa Apreture, ki je bila tudi najbolj izenačena. Vrstni red ostalih ekip je popolnoma realen z ozirom na kvaliteto tekmovalcev, in je naslednji: 1. APRETURA, 486 podrtih kegljev 2. TRGOVINA, 441 podrtih kegljev 3. DSSS, 435 podrtihkeg^ev 4. PRIPRAVA, 414 podrtih kegljev 5. IVS, 380 podrtih kegljev 6. PREDILNICA, 366 podrtih kegljev 7. TKALNICA, 343 podrtih kegljev 8. KONFEKCIJA, 335 podrtih keglj ev SLAVKO DRAVINEC y,illllllllllllllli!lll|||||||||||l|||!ll|||||||||||||||[|![!!|||||||||||||j||j|||||||||||||j|||||j| CiASHO TIKSTUMC TOVAAMC NOVO MCSTO ■ NOVOTEKS Dopisujte v vaše in naše glasilo! DOPISUJTE s, GL A S I LO y $XOVOTEKS Če ste v aprilski številki pravilno rešili vreteno, ste dobili: 1. B, 2. BK, 3. BOK, 4. BOKA, 5. KORAB, 6. BRO-KAT, 7. TAROK, 8. KARO, 9. ARO, 10. AO, 11.0. Pri reševanju vretena vsam izdajateljski svet želi ugodno sprostitev in razvedrilo po napornem delu Vreteno 1. Samoglasnik, 2. V letu gospodovem oziroma „po našem štetju". 3. Prvi socialistični časopis pri Srbih. Izhajal je v Beogradu leta 1874,1875. 4. Dolžinska mera v Angliji in Severni Ameriki (0,9144). 5. Reka v zahodni Srbiji, desni pritok Drine. 6 Redkejše moško ime. 7. Močno platno različne velikosti in oblike, ki se razpne na jadrnicah, da se vanj upira veter in tako poganja ladjo (množina). 8. Navadna, do 60 cm visoka, enoletna gojena rastlina iz družine ščavnic. Plod je užiten (moka, žganci). 9. Pogan. 10. Avtomobilska oznaka področja oziroma mesta v Slavoniji, znane toplice. 11. Prva črka v abecedi. MAMO TOUTaNi TpUMM NOVO MOTO JiF NOVOTEKS NOV OTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Marjan Žalac in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.