Raznoterosfi. Kitajska se bogati z opijem. Na Kitajskem je sicer v veljavi kazenski zakon, ki določa stroge kazni za razpečavanje opija, a na ta zakon se ne polaga nikake posebne važnosti. Trgovina s tem omamnim sredstvom cvete od leta do leta bolj, tako da je zdaj osemkrat večja, kakor je bila pred desetimi leti. Ponekod se prodaja opij celo pod zaščito oblastnih organov. D.mneva se, da se ga na leto pripravi za prodajo okrog 12.500 ton, od katerega dobijo militaristični provincijalni magnati do 20 milijonov dolarjev. Svetopisemska grobišča. Manjša ekspedicija svetopisemskih raziskovalcev se je mudila nekaj tednov v puščavi Prekojordanije, v arabski puščavi, kjer je določevala natančno lego v svetem pismu stare zaveze omenjenih krajev. Po nepopisnih nevarnostih in mukah se je ekspediciji le posrečilo, da je odkrila hrib, na katerem je bil pokopan izraelski veliki duhoven Aron, starejši brat velikega zakonodajalca Mozesa. Zadela je dalje tudi v okolišu Kadesa na grob prerokinje Marije, Aronove sestre, ki je umrla med prehodom Izraelcev skozi puščavo. Ta slednji grob je umetno nanešen grič iz kamenja, ki leži na grebenu samostoječega hriba v ^avnini. Smrt najstarejše ženske. V argentinskem mestu Bahia Blanca v Južni Ameriki je umrl zadnje dni ženski Metuzalem Silva Paula. Ta 120 letna Indijanka je bila najbrž na celem svetu najstarejša ženska. Do zadnjega je bila izredno dobro ohranjena, gibčna in v vsaikem oziru zanimiva. Starki je kultura prizanesla in je živela v zakotni vasi čisto naravno. Nikdar ni posetila kakega večjega mesta; v dobi 120 let nividela železnice in ni znala, kaka da je električna luč. Eriza nemške industrije je najbolj razvidna iz dejstva, da posamezne veletovarne podirajo in stavbeni prostor pa razparcelirajo. Že nekaj tednov so pridno na delu, da podrejo saksonsko strojno tvornico, nekdaj last Riharda Hartmanna v Chemnitzu, ki obsega 116 poslopij z 22 dimniki. Ogromno podjetje že počiva poldrugo leto in vendar je izdelovalo skoro eno stoletje železniške lokomotive in vsakojake stroje ter jih je razpošiljalo po celem svetu. Radi splošne krize je zašla ogromna tvrdka, ki je zaposlovala 800 nastavljencev in 6000 delavcev, v likvidacijo. Stroje so prodali ali jih zavrgli med staro železo in razsežna poslopja pa so sicer neuporabljiva. Ker so bili stroški za vzdrževanje poslopij previsoki, so se odločili likvidatorji za odstranitev. Tudi 400.000 kvadratnih metrov obsegajoče Hartcnannovo skladišče so razparcelirali in prodajajo posamezna stavbišča. Otrok med opicami. V Kiplingovi knjigi o džungli je naslikan otrofc, ki vzraste med divjimi zverinami — je to ena najlepših živalskih povesti, fcar jih je bilo kedaj objavljenih. Pred par leti je izšel »Tarzan med opicami« — povest človeka, ki je vzrasel med četveronožci. Izdaja zadnjega _ela je bila velik književni uspeh in je nagnila amerikanskega pisatelja, da je vedno nadaljeval povest, kar pa nikakor ni bilo v prid misli, ki je bila prvotno dobra. — V okraju Drakonsberg v _ užni Ameriki je zginil deček, katerega niso mogli najti kljub vestnemu iskanju. Njegovi starši so že bili obupani. Prcd kratkem pa je zagledal hribolazec otroka med skalnatimi duplinami v sredini opičje družbe pavijanov. Prvotno ni verjel nikdo pripovedovanju tega moža in je bilo vse prepričano, če jo že nekaj resnice na celi zade^i, gre gotovo za otroka, ki je zašel slučajno med opice in se je igral z njimi. Hribolazec pa le ni miroval in je sklenil, da bo prvo srečanje raziskal. Zapazil je, kako je otrok pri bližanju človeka pobegnil z opicami po vseh štirih v votlino. Zasledovalec je našel v luknji kose surovega mesa, ovčje kosti in koruzne storže, ki so bili odnešeni z bližnjega polja. Opazil je, da se je otrok v načinu preživljanja in obnašanja prilagodil opicam. Mož je iztrgal otroka iz opičje družbe in ga je vrnil staršem. Še sedaj je pa ostala zagonetka, kako je zašel otrok med opice. Najbrž je ugrabila opica, ki je zgubila svojega mladiča, otročička. Saj je znano, kako je materinski nagon globoko razvit pri na pameti bolj razvitih živalih. Živalske matere vzamejo večkrat mladiče čisto drugih vrst in jih odgajajo, kakor bi bili njihovi. — Za tega južnoafriškega otroka, ki je živel nekaj časa med opicami, se bosta gotovo zanimala »Jutro« in »Domovina« in bosta skušala »znanstveno« dokazati, kako so bili naši pra-pradedi navadne — opice!