(iorira" ST $ L izhaja vs.iki tou-k >flHr>aV^l((' pads« na ta dni'v.-i pMWSk. dan poprej. H^Jg? UnMliiištvo se nahnjn v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je ii.islavljati pisma. Nefrankirana piHina se lie sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopini dopisov se ne vračajo. äy- L\W%W4y M „(iorira" stane na leto 10 K, za pol seta 5 K, za četrt leta 250. I pravnistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za ottlatt«* se plačuje od cvetfrostopn«- petit vrste po \4t vin . za večkratni natis primeren popust. l'i.Hjinit'/.nt* ätevilkr staiiejo 8 vin, in se prodajajo v rnznih gonškili trafikah. §tB 7. V (iorici, v torek dne 25. januvarja ID 10. Leto XII. To je jimak! Zopct jc brulial in vendar inn ni še odleglo! Rad bi bil povedal šc grozne rcči, a zmanjkalo mil je poguina. Zatu je končal A. Gabršeek svoj dolgovezni članek o trgovski in obrtni zbornici poln resignaeije z besedami: S sfudom in gnjevem v srcu sk!cpa;h. kor sker bi utegnil zapisati beseele, ki bi morale končati v porotni dvorani ali v krvavi osveti! Fej! Tu ga imate junaka! On vpije: Držite me, držite me, če ne se zgodi nesreča! — a je vesel, da ga puste drugi pri mini, kajti boji se „porotne dvorane in krvavc osvek". Ternu junaku nekoliko odgovora. Do 1. 1899. je deloval A. Gabrsiek tudi na trgovsko-obrtnem polju vspo- redno in sporazumno z dr. (iregorčičem. 0 ustanovitvi trgovsko-obrtnc zadruge je razpravljal najprej „Slogin" odbor pod Gregorčičevem predsedstvom. Spo- razumno sta delovala dr. (Jr. in A. Gab. •za interese slüvenskih trgovcev in obrt- nikov že pričetkom 1. 1899. 0 tern pise GabrSeek: Prve dni 1. 1899. sta priSla k meni grof Alfred Coronini in dr. A. Gre- gorčič z novico, da bo treba na Dunaju vplivati zaradi novega volilnega rcda trgovske in obrtne zbornice. „Potrebu- jeva podatkov o Stevilnem razmerju med slovenskimi in laškimi plačevalci pri- dobnine; to nama morete preskrbeti edino vi". Drage volje sem prevzel ne- lahkc naiogo, katero sem izvršil v treli led p. in. Meseca aprila 1899. je počil raz- kol, ki je onemogočil složno delovanje goriskih Slovencev. Nekdanja pobratima dr. Tunia in Gabršček zdaj se gle- data kakor pes in mačka! — sta si bila izbrala trgovce in obrtnike, da bi do- segla z njill pomočjo svoje namene. Ta dva stanova sta smatrala za svojo do- meno in u/.urpirala sta vodstvo vseh trgovskih in obrtnih zadev. Zato je „Soea" napadala in smešila Grcgorčiča. ki je v imenu druStva „Sloga" skliceval slovenske trgovce in obrtnike na shode in razgovore. 0 takem shodu v „Šolskem domu" je pisala: G. Jernej Kopač se je prito- žil proti voznikom z dežele in prosil pred- sednika dr. (iregorčiča, naj jih na kak tržni dan skliče skupaj in jim vlije prave pameti v glavo! (Dr. (ireg. je to naro- čilo hvaležno zabeležil !) Zanimivo je, ako pomislimo, kako važno nalogo so si nadeli gg. l.ikar. llrovatin, KuStrin, Bajt, .Jernej Kopač in par njih. Mi kar zavidamo odbor „Sloge" za njihovo de- lovanje. Slovenes na Guriškem homo reSeni ... V „Šolskem domu" smo vi- deli še nekaj večinoma neznanih obra- zov, ki že po zunanjosti niso kazali, da sploli vedo. po kaj so jih prignali tjekaj". Tako je smeSila in zasmehovala „Soča" trgovce in obrtnike. ki niso tro- bili v njen rog. 0 tern shodu je poročal bržkone sam Gabršček, kajti v isti Ste- vilki „Soče" čitamo. da je na tern shodu dejal Peter Aledvesček za hrbtom Gabr- Sčekovim: Si 'na lepa s ..... si! Meseca novembra 1899 so vzne- mirjali „Sočo" oglasi na nekem lepaku in pisala je porogljivo : Trgovski „od- sek" v „Slogi" je priSel po „kunštnosti" svetopisemskih in pravnih doktorjevter cesarskih svetnikov že tako daleč. da so sklenili napraviti — lepak. na kateri vložijo razne slovenske tvrdke, če se oglasijo. Drugega baie na lepaku ne bo nič. Ta lepak je preznačilen za imeno- vani odsek, ker v njem je združeno v s e. kar sploli je mogel ta slavni od- sek napraviti. Z lepakom neha vsa nje- gova „kunšt"! S shodi so že prenehali. ker so že vse povedali. karkoli jim je bilo pri sreu glede na razvitek trgovinc in obrti na (ioriškem. Da bi zvabil GabrŠček slovenske trgovce in obrtnike v svoj razkolni ta- bor, se ni zadovoljil s smeSenjem Trgovskega odseka v „Slogi". ampakj ustanovil posebno druStvo. namreč „Trgovsko in obrtno druStvo". Zgodo- vina tega društva je žalostna in tudi o tej (iabrSčekovi stvoritvi se lahko reče: Dosti kokodakanja, malo jajc. Po ustanovitvi „Trgovskega in obrtnega drustva" je prepustila „Sloga" organizacijo slovenskili trgovcev in obrtnikov in vodstvo volitev v ..Kup- čijsko in trgovsko zbornico" genera- loma nove „narodnonapredne" stranke, dr. Tumi in A. GabrSčeku. Vrhovno vodstvo volitev v „KupČijsko in obrtno zbornico*' si je GabrSček za se pridržal. Izid volitev jl bil dozdaj vedno nepo- voljen. Glavni vzrok je bila površnost in diletantizem tistili. ki so vodili Yolitve. (Dalje prihodnjič.) dberalnemu ucireljsfvu je bil naslov tnali notid. 'katero smo priobčili pred nekaj dnevi. v kateri smo svarili iiberalno učiteljstvo naGoriSkem, naj govori resnico o dogodkih v deželi in naj ne hujska ljudstva proti našim poslancem z zavijanjem in obrekova- njern. Pravijo, da če se komu pove res- nico v obraz. ki mil ni ljuba. vskipj. Lnako se je zgodilo z našo r.otico: Z a- d a I a j e d o b r o r a z n e 1 i b e r a 1 n e u č i t e I j s k e h u j s k a č e. Svojo jezo nad nami so si ohladili v svojem sta- novskem glasilu. „Cčiteljskem Tovarišu"< od minulega petka v uvodnem clanku- iz katerega sc zrcali „izobraženost" in „čednost" liberainega člankarja. Klobuk doli pred to — gnojnico! Res ža- lostno. da moramo krščanski stariši izročati svojo mladino v vzgojo takim le ljudem. kakor je ta člankar. ki ne morejo dati od sebe drugega. kot le sličen umazan materijal, ki se zrcali v omenjenem članku. Člankar nam očita politično sar- latnnstvo. Ne odgovarjamo šarlatanom ä la člankar, ker naše delo v deželi govori jasno. kakšno politično sarlatanstvo je na- še. Žrtvovati seza ljudstvo pri zadruž- n i s t v u. pri S o 1 s t v u. n r i i z o b r a- ž e v a 1 n e m d e 1 u. pri r a z n i h g o- s p o d a r s k i h p o d j e t j i h itd. to je liberalnemu uöiteljstvu sarlatan- stvo!! Slovensko ljudstvo. zapomni si. kako srainoti liberalni učitelj tvoje do- brotnike. Liberalnega učitelja člankarja vpra- šamo, ni li pravo pravcato umazano sarlatanstvo to. če reče n. pr. liberalni učitelj. da u Č i t e 1 j s t v o bo s 1 o pri v o 1 i t v a h v b o j z a t i s t e g a. k i v e č da, z a t i s t o s t r a n k o, k i v e č o b 1 j u b i ? Ni li tako učiteljstvo šarla- tausko, ki za krono proda sebe. pre- pričanje. moStvo in značajnost? Xe re- cite, da ste v to prisiljeni, kajti dobro vemo. da nekateri liberalni učitelji imajo mizerijo vsled tega. ker poznajo in obi- skujejo prevečkrat tiste hiše. ki r.osijo zunaj vejo. sarlatanstvo j e v vaših vrstah. v našihje požrtvo- v a 1 n o del o z a 1 j u d s t v o. Ljudstvo to tudi dobro ve in vas zaiO iudi ceui tako. kakor nekateri zaslužiio. Cast izjemam! Clankar v „L'citeljskem Tovarišu" je izbljuval iz sebe vse tiste lepe cvetke, ki so navadno lastnina ljudij. ki v i- d i i o I e s e b e i n s v o j '/. e p. Xi inu mari stan. niso mu mari dolžnosti, namreč le daj in daj ! Ta „daj" mu je tudi potisnil pero v roko. ki je naslikalo pa le onega čednega možaka. ki je pero po papirju vodil. Xasim poslancem in odbornikom očita. da protežirajo vse laške privandrance iz kraljestva. Xa to Iiberalno učiteljsko oslarijo niti ne odgovarjamo. Studi se nam! V članku psiije naše katoliSko slo- vensko ljudstvo. in pravi da je mo- ralno propalo, je zapravljivo in na duši revno! In potem hočejo ti nosi- telji liberalizma v deželi. naj bi jim to propalo ljudstvo v zahvalo. da je tako p s u j e j o in sramote povrhu še place povišalo! ? Samo naj strada. da da toliko več liberalnemu učitelju ! .Mari plačuieš ti. pošteni slovenski kmet. ki se trudiš od zore do mraka, da v potu svojega obraza preživljaš sebe in libe- ralne učitelje. s'olske doklade zato. da te bodo liberalni učitelji povrhu $e pso- vali s p r o p a 1 i c a in i in z a p r a v- 1 j i v c i! Zalučaj jim v obraz: V i ste p r o p a 1 i c e. v i ste z a p r a v 1 j i v c i, v i ste r e v n i n a d u š i. ne pa mi, ki vas s svojimi žulji redimo, vas plačujemo! Ljudstvo slovensko. ali slišiš. kako sodi o tebi Iiberalno učiteljstvo ? Ti učiteljstvo s kruhom. ono tebe s kamnom! Ne pozabimo tega tako hitro! Tako za- morejo vračati le ljudje vsega siti. ki se jim predobro godi. ki ne vedo kako porabiti prosti cas. ki jim je zdražba v občinah glavna naloga. Xas kmet ve. kaj so mu nekateri libe- ralni učitelji. Pijavke. v pravem pomenu Radi nagrade! (B u r k a v e n e m d e j a n j ti). Spisiil: Dragotin Vodopivec. OSEBE: Trsok, 1 Funtek, I redar'a- Gasper, delavec. I ismoiioša. Komisar. (Prizorišče: soba, miza, stolice. Na inizi črnilo, papir). Trsek. (Se prime za glavo).-Joj, joj, joj! Kaj se je pri nas zgodilo! Kar svet stoji, še nikdar takega! Sinoči je prišel v naš trg nek imeniten gospod ter se vstavil v gostilni pri „Belem zajcu". Temu gospodu je bilo ime — Buča. Prav lepo ime! Gospod Matevž Buča, trgovec. Tako je bilo zapisano na vizitki, ki smo jo našli v njegovem žepu. In sedaj — o groza! Danes zjutraj so našli gospoda Bučo v postelji — Vaega krvavega — mrtvega! Strašno! N.evsmiljeno! (irozovito I Morilca pa dosedaj še nismo zasledili.. Od jeze bi počil, ko se spoinnim na tega lumpa. razbojnika, tolovaja! Da se je moral ravno v naš trg priklatiti in tukaj po- potne ljudi v gostilni moriti! Bes ga lopni! Tako lepo v mini sem živel; zdaj pa ta zmesnjava! (iospod komisar je ves penast od jeze, ker lopova ne moremo zaslediti. Vedno vpije nad nami. da ne zaslužimo imena redarjev! Jaz . svoje kože tudi ne morem na prodaj nositi. Kdo mi bo porok. da ta lopov ni v svoji črni duSi sklenil najprej vse redarje pomoriti, potem šele brez skrbi druge tržane oropati. Seveda, komisar lahko govori, ker je vedno doma! A za nas je drugače! Mi moramo biti vedno zunaj na ulicah. Posebno ponoči me ta lump lahko od zadaj ustreli. Bit! Že pri sami misli me mraz strese. Vse se je zarotilo proti meni! Ni se pre- teklo štiri tedne, kar me je gospod ko- misar prav posteno obdelal, ker sem glavarjevega psa na ulici brcnil. To presneto Scene se mi je v noge zaka- dilo in mi levo hlačnico od zadaj raz- paralo. Ko se liočem opravičiti zareži nad nienoj: „Molčite! Ne ugovarajte mi: pregrešili ste se zoper glavarjevo družino" ! Zdaj pa se ta umor! Kakor da bi bil redar zato postavljen. da bi vsacega človeka. ki pride v nas trg. posebej varoval. P i s in o n o S a. (Vstopi). Dober dan. Tukaj je pismo za gospoda komi- sarja. (Dene pismo na mizo). Kako ste že kaj zasledili morilea? Trsek. Nič se, pa ga bomo imeli že kmalu v rokah ! P i s in o n o s a. Le dobro ga za- prite. da vain zopet ne uide. Trsek. Kadar ga jaz enkrat pri- mciii, potem se mi ne izvije več, Se visel bo! P i s in o n o s a. Saj druzega ne zasluži kot vislice! S čini pa je bil umorjen ranjki? T r s e k. Z bodalom ! Veliko ratio je imel na vratu in na prsih. Po izjavi gospoda zdravnika je bila vsaka rana smrtna P i s ni o n o s a. Slrasno hudoben človek je moral biti tisti, ki je to na- redil! Prava zverina! .le imel umorjeni innogo denarja s seboj ? T r s e k. Videti je bil bogat. A kovčeg smo nasli prazen. le nekaj nič- vrednih papirjev je bilo se notri, dru- zega nič. Denar je morilec odnesel! Lump grdi! P i s m o n o š a. Hm. čudno! Le potrudite se. vjemite ga. da prejme za- služeno kazen. Pa z Bogom. (Gre). T r s e k. Z Bogonr ..Le potrudite se. da ga vjamete"! Ysi enako govore. Ko bi bil lisjak. bi mu kar past nasta- vil. pa bi ga vjel! Ali s tatovi je dru- gače; vsi so zviti in prekanjeni! F iinte k. (Vstopi). Zdravo ! Trsek, kaj se tako čmerno in jezno držiS. ka- kor da bi trnje zajutrkoval? Trsek. Kaj bi se ne jezil in emerno gledal, ko si glavo belim. kako bi prišel na sled morilcu. Ali nobena pametna misel se mi ne porodi v mo- žganili. Funtek. Tudi meni roji ta stvar po glavi! Ves trg je razburjen vsled tega umora. Ali meni se gre Se za nekaj druzega. (Dalje prili.) ««tffllfc. besede. Ponavljamo še enkrat: Cast izjemam. Čiankar piše daije, da smo zma- gali pri voiitvah z denarjem, z obreko- vanjem. vohunstvom in prilizovanjem. Kakor so sanii deiaii, to m i - slijo od drugih. iWi ne poznamo vo- hunstva in obrekovanja. Naše delo za ljudstvo je z m a g a 1 o pri vo- iitvah! Ljudstvo vidi naše delo in vaše! Ono je sodilo! Ljudski glas božji glas I Ljudstvo je nam zaupalo in V&S p a h n i I o v obcestni jarek ter vas z a v i* g I o. T u k a j g o v o r e d e j- stva jasno! Seveda, naše ljudstvo je zato propalo in zapravljivo» ker vas je brcnilo in vas poslalo v solo izpolnovat vaše dolž- n o s t i za denar, katerega ono sklada. Prav je imelo! Kaj bi reklo liberalno učiteljstvo, ako bi moralo iz svojih do- hodkov vzdržavati človeka, ki bi je sramotil, pljuval in kamenjal! Pobilo bi ga! In glejte! NaŠ kmet pa mirno plačuje liberalne učitelje. svoje psovalce in jimmora š e svojodeco izročati vvzgojo. 0 pravica, kje si! Ne moremo najti dovolj besedi, l#i bi po zashiženju ožigosale tako pisavo liberalnega učiteljstva! Naši najhujši narodni nasprotniki bi ne mogli na- pisati o našem ljudstvu tako ostudno in nesramno kleveto! Sramotilci na- šega poštenega slovenskega ljudstva ste liberalni učitelji. Nemci in Lahi se bodo na to sklicevati in rekli. da Slovenci sami pravijo. da je njih ljudstvo propalo, zapravljivo itd. Sklepamo z zagotovilom. da naše slovensko ljudstvo bo uže znalo obra- čunati s temi svojirni sramotilci. Deželni zbor. Deveta seja. V četrfek popoldne je bila deveta seja sedanjega zasedanja deželnega zbora. Navzoči so bili vsi poslanci. Po prečitanju došlih peticij, so bili naznanjeni sledeči predlogi: posl. A n- tonelli o zgrrdbi artezijanskega vod- njaka v Ajellu, posl. Bombig o zgradbi novega poštnega poslopja v Gorici, posl. M a r i n i č o spečavanju vina lastnega pridelka in posl. Fon o zgradbi .mosta čez Suhi potok. Nato se je prešlo k dnevnemu redu. Posl. dr. Faidutti je utemelje- val svoj predlog glede tolmačenja § 16. volilnega reda, s katerim poziva vlado, da naj se pri sestavi volilnih imenikov veleposestva,viste vpišejo vsi oni davkoplačevalci, ki imajo v naši deželi volilno pravico in ki place jo naj- inanj 100 K realnega davka. V for- malnem oziru je predlagal, naj se izroči ta predlog pravnemu odseku. Posl. dr. Pet tar in se je temu protivil in je predlagal, naj se predlog izroči verifikacijskemu odseku, kar se je tudi zgodilo. Posl. dr. Meizlik je utemeljeval svoj predlog, s katerim se pozivlja vlada, da zgradi prej ko prej most čez Sočo med Villesse in Kazeljanom. V formal- nem oziru je predlagal, naj se izroči ta predlog tehnično gospodarskemu odseku. Posl. dr. Pinausig je bil pa mnenja, da, ker je potreba takega mosta od vseh priznana, naj bi se predlog rešil nujnim potom. Ker temu ni nihče ugovarjal, je bil predlog nujnim potom vsprejet. Glede gradnje mosta med Gradi- ščern in Zdravščino je bil stavljen pred- log, naj vlada vendar enkrat prične s zgradbo tega mosta ter stori v ta na- men vse potrebno. Iz deželnih sredstev pa se predlaga prispevek 25.000 K, pri- spevek, ki je bil svoječasno že dovo- ljen. Zadeva se je izročila finančnemu odseku. Za dovršitev uravnavnih del ob Kornu pri Viscone se je predlagal zne- sek 2200 K, /.a most čez uravnani Koren pa 2000 K. Predlog se je izročil teh- nično-gospodarskenui odseku. Glede uravnave hudournika Dra- ganjšček je bil stavljen ta le predlog: Visoki deželni :bor skleni: Za ureditvena dela ob hudourniku „Draganjšček" se dovolj uje 20% de- želni prispevek v znesku 7.200 kron, ki se izplača z običajno previdnostjo, ko bode cela potrebščina pokrita in izvrši- tev dela zagotovljena. Predlog se je odstopil tehnično- gospodarskemu odseku. Glede ugotavljanja škod po uimah in odpisovanja zemljiškega davka je bila vsprejeta ta-le resolucija : Visoki deželni zbor skleni: 1. Deželni zbor po-knežene grofo- vine Goriško-Gradiščanske vidi v po- stopanju c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu, ki zahteva, da morajo občine kot zastopnice oškodovanih posestnikov pred komisijskim pregledovanjem škod, provzročeniti po uimah, navesti kata- stralne številke poškodovanih parcel, oziroma, ki pridržuje finančnim orga- nom. da presojajo od siučaja do slu- čaja. so li vzroki. ki onemogočajo na- vedbo katastralnih podatkov, verjetni in toraj opravičljivi, veliko zapreko za objektivno uporabo zakona z dne 12. juüja 1896 drž. zak. št. 118, in torej oškodovanje gospodarskih interesov kmečkega ljudstva, ki se potem odbija na občinsko, deželno in državno go- spodarstvo. Zaradi tega vabi visoko vlado, da ukrene brez odloga Cesar treba, da se bodo vršila v naši deželi poizvedovanja po uimah provzročenih škodah kar naj- hitreje mogoče na podlagi naznanil, ki jih podajo oškodovani posestniki ali njih zastopniki, kakor se je z vspehom delalo do leta 1907. 2. Nalagase deželnemu odboru, da naznani ta sklep c. kr. vladi in ga pri- merno utemelji v namen, da odstopijo oblasti od zahteve, ki stremi za tern, da morajo po uimah oškodovani po- sestniki ali njih zastopniki podajati za- jedno z naznanilom o škodi tudi kata- stralne podatke. V imenu finančnega odseka je po- ročal posl. Bombig o spremembi šta- tuta deželnega hipotekarnega kreditnega zavoda in deželnega občinsko-kredit- nega zavoda. Ta predlaganasprememba obstoji v tern, da zatnore pri obeh za- vodih, ko ne zboruje deželni zbor, skle- niti deželni odbor premenitev obrestne mere, ako so razmere take, da# je sma- trati ukrep neodložljivim. Za veljavo tega sklepa je potrebna navzočnost vseh udov deželnega odbora. 0 ukrepu je poročati deželnemu zboru v naslednjem zasedanju. Ako pa se v deželnem od- boru ne doseže soglasnosti v polni seji, je ta ukrep pridržan sklepanju de- želnega zbora. — Vsprejeto. Obrestno merilo za obveznice deželnega občinsko' kreditnega zavoda sejedoločilo na 472°|0, obresti zapadajo 1. januvarja in 1. julija. Obrestno merilo za obveznice deželnega hipotekarnega kreditnega za- voda se zviša od 4 na 4 |2%. Glede uporabe določil zakona, ki se tičejo uvajanja prisilnih doklad za plačilo občinskih dolgov se je sprejel v vseh treh čitanjih sledeči zakonski načrt: Določila zakona z dne 20 5 1882 dež. zak. štev. 14, o prisilnem nalaganju doklad za plačilo občinskih dolgov iz- virajočih iz nejavnih naslovov, se upo- rabijo tudi, kadar se gre za iz nejavnih naslovov izvirajoče dolgove cestnih od- borov, javnih konkurenčnih skupščin in korporacij, katerirn pristoja pravica, da v pokritje svojih potrebščin predpisu- jejo doiiiade k državnim davkom. Dovolila se je prodaja zernljišč ex Semolič v Brestovici s pogojem, da se jih ne sme prodati spod 400 K. Vsprejeti so bili proračuni za leta 1908, 1909 in 1910 sledečih zalogov: gospinskega, deželno-občinskega, zaloga za ognjegasce, zaloga za ranjenevojake in raznih malih zalogov. Dovolil se je županstvu v Mavhi- njah znesek 400 K za popravo ceste Mavhinje-Sesljan. Županstvu v Gorjanskem se je dovolil iz deželnega zaloga znesek 1000 K kot podpora k stroškom za napa- jališče v Gorjanskem. Dovolilo se je županstvu v Šmar- jah v delno pokritje troškov za zgradbo občinskega vodnjaka na Lisjakihvnovič znesek 2000 K, ki je bil zapadel. Prošnji Antona in Andreja Tavčar iz Krepelj odstopili sta se deželnemu odboru z nalogo, da se isti po svojih organih ali po potovalnem kmetijskem učitelju prepriča, da sta hleva pravilno zgrajena in da se živina v njih umno oskrbuje, kateri ima na podlago poiz- vedb privoliti eventuelno primerno na- grado. — Županstvu v Gabrijah se je dovo- lila zopet deželna podpora 1000 K za zgradbo mostu čez Veliki Potok pod pogoji, navedenimi v poročilu deželnega stavbenega urada z dne 21. februvarja 1908 ad G N 125637. Prošnja Antona Klemše in tovari- šev iz Uhanj, občina Šmarje, za deželno podporo k popravi mostu čez Vipavo med Uhanjami in Ustjami se je odsto- pila deželnemti odboru z naročilom: 1. Da eventuelno po organih de- želnega stavbinskega urada da napra- viti načrt in stroškovnik za rečeno po- pravo, 2. da opozori c. kr. vlado na trdi- tev župansiva v Ustjah ter jo naproša za izdaten prispevek k označenemu delu, 3. da eventuelno predloži zopet prošnjo z vsemi prilogami deželnemu zboru. Obnovila se je podpora v znesku 1200 K občini Ločnik za javno-koristne naprave. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za danes po- poldne ob 4. uri. Polifični pregled. Bnrna seja ogrskega parlaraenta Včeraj je imel ogrski državni zbor sejo, v kateri se mu je predstavilo novo ministerstvo. Že koj pri vstopu novega ministerstva v zbornično dvoranoje na- stal v nji velikanski hrup in vsipale so se vsakovrstne psovke na nove mini- stre. Ko je prišel do besede ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary in se je predstavil parlamentu, začenši z be- sedami: „Cesarsko in kraljevo apostol- sko Veličanstvo ...." začeli so poslanci vpiti: „Doli z vami, cesar je poslal svoje lakaje!" itd. ... „Pojte na Hrvat- sko, da tarn despotično vladate \" . . . Ko je grof Khuen-Hedervary izročil predsedniku cesarski pismi, zadevajoči imenovanje novega ministerstva ter od- pust Weckerle-vega ministerstva, kateri naj bi dal predsednik prečitati ter ju potem izročil magnatski zbornici, nastal je zopet velikansk šum. Kričalo in žviž- galo se je po dvorani, ne da bi kaj iz- dalo predsednikovo zvonenje. Ko se je sum nekoliko polegel je predlagal poslanec Justh, naj bi poprej ministerski predsednik razvil svoj pro- gram a šele potem naj bi se vzeli ce- sarjevi pismi na znanje. Posl. Andrassy se je temu protivil in je predlagal, naj se cesarjevi pismi vzame na znanje, kar se je tudi zgodilo. Nato je predlagal posl. Justh ne- zaupnico novi vladi, ki je bila tudi vsprejeta. Nato je začel grof Khuen, vedno moten od raznih medklicev, razvijati svoj program. Rekel je med drugim, da bode raz- pustil sedanji državni zbor, ako bi ne note' mirno in vspešno delovati. Predložil je nato zbornici šest za- konskih načrtov, med katerimi se nahaja državni proračun, dvomesečni računski provizorij in rckrutni kontingent. Predsednik je rekel, da se bodo ti zakonski načrti oddali dotičnim ko- misijam. Temu pa so se poslanci upirali in nasstala je zopet tako burna debata, da je bil predsednik primoran sejo zaklju- čiti in drugo napovedati za danes. Splošnl avstrijski katoliški shod. „N. Tiroler Stimmen" poročajo, da se bo osmi splošni avstrijski katoliški shod vršil meseca septembra v Ino- mostu. — Ustanovno zborovanje hrvatske kato- liške udruge v Sarajevu. Na vabilo sarajevskega nadškofa, dr. Stadler-ja, se je zbralo v $arajevem dne 19. t. m. čez 200 odličnih zaupni- kov iz vseh krajev dežele na ustanovno zborovanje hrvatske katoliške udruge. Predsednikom zborovanja je bil izvo- ljen namestni škof dr. Larič, ki je v svojem govoru povdarjal, da je Hrva- tom potrebna organizacija po vzgledu nemškega centra. Le tern potom bo po- stala Hrvatska močna. Ako bo pa Hrvat- ska krepka, bo tudi Avstrija močna. Zaupniki so z navdušenjem sprejeli v smislu Starčevičevega programa iz leta 1894 izdelana pravila. Domače in razne vesti. Društvo veleposestnikov je zbo- rovalo minuli četrtek pri majhni ude- ležbi pri „Jelenu". Dr. Franko je tožil, da so ga po krivici vrgli iz deželnega zbora slovenski klerikalci. To je bila glavna točka njegovega dolgočasnega tarnanja. Da se je znesel nad dr. Gre- gorčičem je samo po sebi urnljivo. Po- polnoma pravilno smo bili izvoljeni — je tarnal — pravico bi imeli sedeti v ' zbornici, a dr. Gregorčiču smo bili na poti, zato smo morali ven iz nje. Da • ni mož povedal nepravilnosti, katere je zagrešila volilna .comisija, nepravilnosti, ki so pahnile naše kandidate v manjšino, to je samo posebi umljivo. Saj s tern bi se razpršilo v nič vse njegovo „do- kazovanje o nasilstvu". Veleposestniki Frankotovega ka- libra so baje skleni.i na svojem shodu minuli četrtek, da bodo kandidirali pri prihodnjih voiitvah ravno tiste tri kan- didate, ki so morali zadnjič iz zbornice. Imajo torej vendarle še nekaj upanja, da bodo kedaj sedeli v deželnem zboru. Bomo videli, koliko se lahko da na njih upanje! Eonferenca Sod. ss. Cordis Jesu duhovščine dekanije Komen bode dne 3. febr. t. 1. ob 10. zj. točno v Kobje- glavi. ' Iz finančae službe. — FinanČni svetnik g. Josip Abbrederi je imenovan višim finančnim svetnikom v Trstu. — Davčni upravitelj Matija Bastianutti je imenovan višim davčnim upraviteljem v obsegu finančnega ravnateljstva v Trstu. O komensklh obcinskih volitvab liberalci molče kot grob. Kdor bi rekel liberalcem pred leti, da bodo I. 1910 pri istih zmagali „klerikalci", bi mu rekli, da je neumen! Obcinsfc'e volltve se bodo vršile prihodnji teden v Biljah. Pripravlja se odpor proti sedanjemu libcralnemu, brezdelnemu županstvu, kateremu stoji na čelu znani poslanec v p. Saunig. Biljensko ljudstvo naj se otrese libera- lizma po vzgledt drugih občin na Go- riškem. V Renčah je bil sv. misijon od 16. do 23. t. m., katerega se je udele- ževalo obilo vernega ljudstva iz Renč, Gradišča, iz Prvačine, iz Bukovice, iz Bilj, iz Volčjedrage itd Ogromna mno- žica ljudstva pa se je zbrala v RenČah v nedeljo ob sklepu misijona. Procesija je bila veličastna. Obhajancev je bilo skoraj dva tisoč. Sv. misijon bode v Št. Petru pri Gorici od dne 26. t. m. do 2. februvarja. Vesellco prircdi dne 6. februvarja ob 3'/o pop. „Kat. slov. izobraževalno društvo" v Anliovem z zanimivim vspo- redom. P. n. občmstvo se uljudno vabi k obilni udeležhi. Liberalna možatost. — Najlepša dika vsakega moža je možata beseda; kar enkrat rcče, to drži, od tega se več ne premakne. Zato je ni večje žalitve za moža nego je očitanje, da govori danes tako, jtrtri pa drugače, da je baba. Ce se pa zaliteva možatost v zasebnih za- devah, koliko še le od političnih vodi- teljev, ki zastopajo stranke, ali od po- slancev, ki zastopajo ljudstvo. Sveta dolžnost takih mož je, vsak korak naj- prej dobro premisliti, potem ga zvršiti ter se od njega niti več za pičico pre- makniti. Kdor nasprotno ravna, ni zna- čajen, in neznačajnežev niti politika ne trpi. To so pa zahteve, na katere naši liberalni prvaki žvižgalo. Načelnik gori- ških liberalcev, Gabršček, in načelnik tržaških liberalcev,dr. Gregorin, sta dva taka „moža". Znano je, kako sta v de- želni zbornici 27.decembra divjala. Ker niso hoteli naši poslanci istega dne po- trditi dokazane liberalne nepravilnosti pri volitvi v slov. veleposestvu, sta prišla tako hudo iz duševnega ravnotežja, da sta posegla po najskrajnejšem orožju, čez katero razpolaga poslanec: pobeg- nila sta prostovoljno iz dvorane in, od- hajaje, izjavljala proti dež. glavarju, .da odlagata mandat. Zakaj ? To je bila že prej dogovorjena komedija. Ovržbe iz- volitve veleposestniških treh tovarišev nista mogla preprečiti. Zato sta se ho- tela maščevati nad našimi poslanci s poskusom, da bi z odpovedjo poslan- stvu nahujskala naše volilce, da bi ti kar usipali nezaupnice na naše poslance, kar bi seveda izgledalo kot začetek ne- izogibnega razsula v naši stranki. Ali poskus je sramotno izpodletel. Podpirala sta ga s „protestnimi" shodi, ali tudi to se ni posrečilo. Dr. Gregorin je poskusil na Krasuz zaupnicami, alivjeljih je celi dve. Obupala sta že koj začetka, zato sta poskusila propagando za zopetno iz- volitev. Ta poskus je pokazal rožičke na shodu v Dutovljah in v Kobaridu. Ü prvem je pisala „Edinost": „Alf. Kjuder \l Avbera je izrazil željo, naj dr. Gre- gorin zopet kandidira. Slišali so se klici: Ako bo treba štirikrat voliti, štiri- krat ga bomo volili. Dr. Gregorin je iz- javil: Če bodo volilci zahtevali, naj jih zastopam. hočem se pokoriti njih želji". — 0 shodu v Kobaridu poroča „Soča": „Predsednik Gruntar je predlagal: Od- stopivšemu kandidatu g. Gabrščeku iz- rekamo zaupnico in izjavljamo, da poj- demo, če bo treba, še desetkrat na vo- lišče". — Da sta na ta predloga za zo- petni kandidaturi pripravljalno vplivala sama Gregorin in Gabršček, ni težko uganiti; saj se nista niti zarad navi- dezne skromnosti branila, ampak spre- jela z odprtima rokama. Zdaj pa čujmo, kaj pišeta ta „možaka" v pismu na dež. glavarja, v katerem se odpovedujeta mandatu! Dr. Gregorin piše, „da ne more častno in vspešno zastopati svojih volilcev ob takih razmerah, kakor so zavladale v goriško-gradiščanskem de- želnem zboru". Gabršček „izjavlja", da smatra pod svojo častjo, udeleževati se še nadalje delovanja deželnega zbora". — Ti odpovedi ste pač taki, da zapi- rate odpoVe'dovalcema pot v dež. zbor, dokler bo vladala sedanja večina, t. j. za celo dobo. Ali naša „možaka" že si- lita zopet v zbornico, zdaj, ko sta spre- videla, da se ljudstvo ne da nahujskati proti našim poslancem, zdaj ko sta svoje volilce občutno oškodovala, da ne bosta mogla ona ali morebitna njiju naslednika celo dobo svojih volilcev ko- risti zastopati v nobenem odseku, zdaj, ko sta volilcem le iz strankarske ob- jestnosti napravila nove stroške in pri- zadela novo izgubo časa za novi vo- litvi, ki razburite zopet ljudstvo brez iiajmanjše potrebe, zdaj, ko vidita, da sta s svojim načrtom, ki ni nameraval drugega, nego razbiti zopet deželni zbor, popolnoma pogorela. Ali delajo tako možje? Če se ima posreči, da se zopet vrnita v dež. zbor, ne bode njiju volil- cem ne v cast, ne v korist. Naši volilci in poslanci bi gledali to novo komedijo kvečcmu s pomilovanjem in obžalova- njem. Sneg. Veselili smo se že v nedeljo in včeraj, ko smo imeli dva prekrasna zimska dneva in nič snega, dočirn ga je zapadlo v petek in v soboto vse pol- no vse okolu nas in takorekoč do pred naših vrat, kajti pobeljeni so bili tudi najbližji naši hribovi, kakor Sv. Valen- tin, St. üabrijel indrugi skoraj do vznož- ja. Veselili smo se, pravimo, in mislili smo, da nas tudi letos ne obišče ta beli gost, ki je, hvala Bogu, pri nas zelo re- dek. A veselili smo se prezgodaj, kajti uže v minoli noči smo ga dobili v me- stu in po okolici še precej. Sicerpamu ne bode dolgo med nami obstanka, kajti že danes proti jutru je začelo de- ževati. Veselico s tem-le vsporedom pri- redi „Kat. izobraž. društvo Podbrdom" v nedeljo 30. t. m. ob 5. pop.: 1. Nago- vor. 2. „Popotnik", narodna pesem, poje mešani zbor. 3. „Junaki", šaloigra, Vo- dopivec. 4. „Čuj Lombarsko", P. H. Sattner, poje mešani zbor. 5. „Kmetski hiši", deklamacija, Sim. Gregorčič. 6. „Predica", Gust, lpavec, poje otroški zbor. 7. Šaljiv — „pust". 8. „Večerna", po Beethoven-u, moški zbor. 9. „Laudon", narodna pesem, mešani zbor. 10. „Ti- hotapci", šaljiv prizor. 11. „Tiček", J. Žirovnik, otroški zbor. 12. „Srečkanje" in 13. Prosta zabava. Zlato žensko uro je zgubila neka oseba v pondeljek med 3. in 4. uro po- poludne od Tržaške ceste do ženskega učiteljišča. Posten najditelj je naprošen, da jo prinese v naše upravništvo, kjer dobi primerno nagrado. Zvezda repatica. V nedeljo zve- čer ob 5. uri in pol se je prikazala nenadoma na obnebju in sicer na za- padni strani, nekako med Gradežem in Benetkami, nova zvezda repatica, ka- tero se je prav lepo videlo s prostim očesom. Rep je bil jako jasen in se je raztezal navpično navzgor po nebu v obliki ozkega in rahlega šopa, ki se je polagorna razširjal in zavil nekoliko proti jugu. Rob svitlega repa je bil na severno stran ojstro začrtan, dočim se je drugi rob na južno stran polagoma zgubljal v večernem tnraku. Izginila je izpred oči okolo 6. ure in poL Ta zvezda repatica pa ni ona, ka- tero napoveduje Halley za dan 18. maja tega leta, marveč je ona, katero je iz- našel te dni profesor Drake, astronom v Johannesburgu (Transvaal). Kakor vsakikrat, kadar se prikaže kaka zvezda repatica, tako ugibljejo ljudje tudi sedaj to in ono in posebno govore mnogo o vojski in nekateri pa celo o koncu sveta itd. itd. Mi se pa nadejamo, da so vse skrbi in vsi stra- hovi popolnoma neutemeljeni, kakor so b>' *e vsakikrat, ko so se nam prika- za^ na nebu zvezde repatice. Na Svečnico t. j. 2. februarja po- poldne ob 3 urah bo imelo „SI. kat. iz- obraževalno društvo v Dornbergu" svoj redni občni zbor v občinski dvo- rani s sledečim dnevnim redom: 1. Na- govor predsedstva; 2. poročilo tajni- fcovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. vo- litev novega odbora; 5. slučajnosti. — Člani društva naj se vdeleže občnega zbora polnoštevilno. Odbor. Razglas — C. kr. ministerstvo za poljedelstvo vabi vse konjerejee in po- sestnike konj, da naznanijo svoje žrebce, ki jih imajo na prodaj, najkasneje do zvršetka meseca aprila t. 1. pismeno in neposredno c. kr. ministerstvu za polje- delstvo. Natančnejše poizvedö lahko pro- dajalci pri pristojnih c. kr. okrajnih gla- varstvih, c. kr. namestništvenem svet- niku v Trstu, pri pristojnem mestnem magistratu in tudi pri c. kr. namestni- štvu. — Naborno žrebanjo. — Dne 6. fe- bruvarja t. 1. se bode vršilo pri tu- kajšnjem municipiju naborno žrebanje. Mladeniči, rojeni leta 1889, se lahko osebno udeleže tega žrebanja. Na Koritnlci (županstvo Grahovo) je bil minulo nedeljo delavski shod, katerega je sklical domači g. vikar za domače delavce drvarje (holcarje), ka- terega se je udeležilo par stotin delavcev. Poročal je Moškec iz Ljubljana Snuje se organizacija drvarjev. Več metrov stenja za svetilke je pozabil nekdo v trgovini „Krojaške za- druge" uže minuli teden. Kdor ga je pustil, naj se oglasi ravnotam. Vohunstvo. Listu „Patria del Fri- uli pišejo iz Tržiča, da so zaprli tarn te dni tri italijanske poJanike in sicer Petra Andresini, Cezarja Marko in Leva Drisderiti zaradi vohunstva. Omenjeni trije so bili uslužbeni v ladjedelnici, nahajajoči se v luku Rosega. lioče se tudi vedeti, da so te aretacije v zvezi z onimi v Pulju in na Dunaju. Sploh se zdi, da je vohunstvo na korist Italije jako razširjeno v naši državi. Tragična smrt opatijskega Slo- venca. — V njegovi vili „Triglav" so našli v Opatiji zadušenega Slovenca. poštnega poduradnika Franca Jamra. Truden je zakuril dve peči in zaspal. Zadušili so ga plini. Utonil je dne 19. januarja, ob 4. popoldne pod jezom gosp. Frančiška. Ur- šiča v Podragi 67-letni samski Friderik Uršič. Vračal se je iz Vipave. Ko je šel po deski čez potok, je omahnil. Dva dečka, ki sta to videla, sta hitro pokli- cala ljudi. Ko so ti prišli, je bil že mrtev. Izjava — „Kmečki Glas" je pri- občil v svoji zadnji štev. vest, v kateri me napada češ, da sem pisal jaz dopis iz Vrtojbe, priobčen v-predzadnji štev. „Gorice". Prosimo slavno ured. „Gor ice", da izjavi, da nisem jaz pisal imenova- nega dopisa in da nisem ž njim v ni- kaki zvezi. J. Maraž. Op. uredništva. — Potrjujemo, da g. Maraž nam ni poslal imenovanega dopisa. Prejeli smo ga iz druge roke. Vodstvo svetogorskega svetišča opozarja romarje, da je strogo prepo- vedano pisati pozidovih samostana in svetišča pod kaznijo 1 K. Nadalje daje ljudstvu na znanje, da se plača za pre- nočišče in sicer: I. razred postelja za eno osebo 1 K 20 v, za dve osebi' 1 K 60 v; II. razred: postelja za 1 osebo 80 v, za dve osebi 1 K 20 v; III. raz- red postelja za eno osebo 30 v, za dve osebi 40 v. Gerkveni rop. V noči od sobote na nedelje so n.eznani Iopovi oropali cerkev v Kastvu. Odnesli so nekatere kelihe in jeden ostenzorij. Zlata ruda se je našla v Ambrusu na Kranjskem. G. Anton Vidmar je sle- dil za železno rudo, pa je poleg te na- šel zlato. Po izkušnjah Amerikancev in po primeri je prav taka kot iz ameri- kanskih rudnikov. 103.100 rekrutov za armado in 19.240 za deželno brambo zahteva vojni minister za tekoče leto. Iz naše vojne luke. — Občinske volitve. — Občinske volitve v Pulju so končane. V prihodnji občinski odbor pride, ako bodo volitve sploh potrjene, 10 zas'topnikov vojne mornarice, 7 za- stopnikov hrvaške stranke, 2 zastopnika državnih uradnikov, med tema je eden Slovenec, namr^č učitelj Be kar, dru- gega se lahko z mirno vestjo prišteva laškim Iiberalcem, 25 laških liberalcev in 1 socialni demokrat. Zastopniki hr- vaške stranke so: dr. Laginja, dr. Zuc- con, Raunich, Grakalich, Zuccon, Miko- vilovich in Stermotich. Volitve so bile precej burne, posebno v 5. razredu, kjer se je bojevalo slovansko delavstvo proti socialnim demokratom, združenim z la- škimi liberalci, in v 3. razredu (mesto), kjer je hrvaška stranka dobila 437 gJa- sov, torej prav častno število z ozirom na to, da tukajšnji Lahoni vedno vpijejo, da je Pulj laško mesto. Vojaški stavbnl uradnlkl pri do- mobranstvu so zenačeni s častniki in bodo uniformirani kakor ženijske čete, razlika bo le v gumbih in bodo imeli uradniki srebrne gurnbe. Vojaškt urailnik ltalljanskl vobun. V Duridjskem Novem mestu so 18. t. m. zaprli nekega topničarskega vojaskega uradnika, ki je italijanski vladi prodal posamezne dele novih .^rapnelov, ki jih sedaj preizkušajo. Tako je izdal sestav novih šrapnelov, Izročili so ga gar- nizijskemu sodišču. Pri ukradenih kosih se je islo za neko novo iznajdbo, ki omogočuje, da se šrapnel z večjo silo razleti na mnogo več delov kot doslej. Dunajskl poštni ropar izročen. - Po več mesecev trajajočih pogajanjih se je sedaj doseglo, da Amerika izroči Ro- berta Freemanna, ki je 7. julija m. i. * predrzno pograbil iz pisalne mize v poštnem uradu, Minoritenplatz, 119.000 kron. Legarjeva epidemija v kotorski okolici. — Iz Kotora se poroča. da raz- saja v kotorski okolici legarjeva epide- mija, ki so jo bržkone zanesli mornarji vojne mornarice iz Pulja. Monopol vžigalic. — Vlada je kon- čala pripravljalna dela za uvedbo mo- nopola vžigalic. Tvornice za vžigalice bo vlada sama kupila. Črnogorski konzulati. — „Cetinjski " viestnik" doznaje, da črnogorska vlada v kratkem osnuje svoje konzulate v Avstro-Ogrski in Turčiji. V Trstu in na Dunaju bosta generalna konzulata. Oviran brzojavni promet vsled snežnih viharjev — Vsled silnih snež- nih viharjev, ki razsajajo v zadnjih dneh na zapadu monarhije, so pretrgane direktne brzojavne zveze med Dunajem in Švico ter Francosko. Brzojavni pro- met se vrši po ovinkih. Tudi z Rimom je prekinjen direktni brzojavni promet. Drobfinice. Turško parlamentarno poslopje popolnoma pogorelo. — Vsredo predpo- ludne je nastal v turškem parlamentar- nem poslopju ogenj. ki je uničil poslopje popolnoma. Škodo se ceni na 10 milijo- nov funtov (50 milijonov kron). Zgorele so namreč razne dragocene umetnine, zgoreli so tudi parlamentarni akti. Svetovna razstava v San Fran- ciscu. — Prebivalci mesta San Fran- cisco mislijo praznovati otvoritev pa- namskega prekopa s svetovno raz- stavo, ki naj bi se imenovala „Panama Pacifice Exposition". Razstava bi tra- jala celo leto. Organizacijski odbor je naprosil vse konzule tujih držav, naj povabijo svoje, da se udeleže te raz- stave. — Grozen umor. — Pokopališki paz- nik Maksim Domarski v Zastawni je sežgal svojo ljubimko s tern, da ji je z žarečo železno palico gladil njeno telo. Dekle je med groznimi bolečinami umrlo. Zločinca so zaprli. Strupene kače v Bosni in Herce- govini so velika nevarnost za ljudi in živino, kar priča uradni izkaz, glasom katerega je bilo leta 1907 ubitih 9741 strupenih kac. Pičenih pa je bilo istega leta 206 ljudi in 9741 živali; umrlo je od teh 8 oseb in živali je poginilo 2041. Vsled tolikih nesreč je vlada razpisala nagrado 50 v za vsako strupeno kačjo glavo in uspeh je bil presenetljiv; samo leta 1909 je vlada za 271.685 glav pla- čala kmetom 135.842 K 50 v. Premeščenje princa Jurija. — Mi- nistrski svet je predlagal srbskemu kralju, naj mu vzame pravice, ki jih ima kot princ in naj ga premesti v kako malo garnizijo. Kralj je pooblastil voj- nega ministra, da premesti Jurija kot stotnika 10. pešpolka v Takovu. Gospodarske vesfi. Navodilo za molžo. — Neposredno pred molžo je treba hlev prezračiti in krave, ki ležijo, pokonci spraviti. Rep naj se med molžo priveže, vime s suho cunjo drgne in dobro presvalka. Potem je treba roko umiti, prvo nileko iz vsa- kega seska na tla zmolsti. dru^o pa v roko ter to preskusiti. Nato je treba naj prcj oba sprednja in potem oba zad- nja seska s sulio in celo pesijo hitro in brez prenehanja izmolsti, pri corner sc mora visoko seči, noter v vinie. in mleko v stalnih curkih, toda samo s pritiskom. ne pa z dolgim izžemanjem seskov iztisniti. Ko sta so zadnja seska izpraznila, je treba v sprednjih seskih zopet izmolsti mleko. ki se je med tem nabralo, ter isto storiti tudi pri zadnjili seskih. Nato se mora na poprej ome- njeni način vime dobro presvalkati. s čimer se takorekoč mlečni ostanki vsega vimena spravijo v posode nad seski. in sicor tako. da se seski ohlapno primejo s pestjo in se s suvanjem na- vzgor posnema sesajoče tele. Mleko, ki se je vsled tega nabralo v posodah nad seski. je treba zdaj čisto izmolsti in nato takoj odnesti namolzeno mleko iz hleva. Zelo se tudi priporoča. da se po končani čisti molži prepriča. ali se je dočistega izmolzlo. To se mora pa v tistem hipu zgoditi, ko je mlekar zapu- stil kravo. ker se mleko neprestano nabira. Posebne važnosti je unina molža pri prvesnicah. kjer se mora prva od- daja mleka s primernim. zgoraj ome- njenim ravnanjem privesti do kolikor mogoče velikega uspeha. Knake razmere so tudi pri kravah. ki so ravnokar sto- rile: zato se morajo te kakor tudi prvesnice prepustiti najboljsim mle- ka rj em. Krave. ki imajo bolno vime, je treba pravilno najnazadnje molsti. Ker je njih mleko polno bakterij, ki, če se prenesejo na vimena drugih krav, lahko tu provzročiio vnetja ali zastajanje mleka v seskih. se to mleko ne sme molsti na tla. ampak v posebno po- sodo. Če se hoče to mleko porabiti za pičo prašičem, se mora poprej dobro prekuhati; posode. kjer se je mleko hranilo. je treba dobro izpariti. Čim bolj se služinčad navaja. da se vestno ravna po teh navodilih, čim čisteje se predvsem krave izmolzujejo in čim bolj se pri molži gleda nasnaž- nost. tem več mleka in presnega masla bomo dobivaii od krav, tem gostejšein zato tem več vredno bo mleko in tem bolj se bo izplačalo krave rediti. Važna tlolocba glede živinskih potnih listov. Po izvršitvenih predpisih k novemu zakonu proti živalskim kuž- nirn boleznim se mora sedaj izstaviti pri g o v e j i ž i v i n i, pri k o n j i h, o s 1 i h in m e z g i h z a vsako g 1 a- vo posebej živinski potni list. Le žrebeta in teleta se smejo tudi na- dalje pripisati na isti živ. potni list, ki se je izdal za kobilo ozirorna kravo. P r i o v c a h. k c/. a h in p r a š i č i h pa so šenadaljedovoljeni s k u p- n i potni 1 i s t i za živali enega go- spodarja. VIII avstrijski vinogradski kon- gres se bo vršil od 5. do 10. septembra 1910 v prostorih c. kr. vrtnarske družbe na Dunaju. S kongresom bo združena mednarodna razstava vinogradskega orodja, strojev in kletarskfh potrebščin. Vršila se bodo tudi strokovna preda- vanja. V nekaterih dneh se bodo začeli razpoSiljati Statuti kongresa. Pojasnila daje ravnatelj Franc Wenisch v Kremsu oh Donavi na Nižjtjm Avstrijskem. fiojaki! iuipujte narodni hoick Jolshega Doma". Sest his in neholiho zemlje -^-="s v Mošl ¦—— se prods po jako nizki ceni. Več se izve pri Matiji Prinčič-u v Moši. Učenca sprejme takoj lv. Bednafik knjigovez ZZZZZZZZZHI v Uorici. — Dr. Bmpj lir zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). Prva in edina slovensk? kleparska delavnica v Gorici, ulica della Crocs St. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena iii galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsein gg. odjemalcem, posebno pa knifHovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistrm škropilnic za vitrijo!, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. „Kmetslo äelavsia psjoflarsta zaflrnia" v Doüravljah la Goriškem ima v kleteh zadružnih kinctov v I)o- bravljah, Skriljali. Kamnjah. Hrjjnh, Smarjah in drujjili vasi veliko mnozino izbornejja vipavskejja vina. Priporoča se ctMij. gostilničarjem in drugim konsu- mentom. Dobi se od 5o lit. naprej po jako zmernih cenali. Odbor. Ženitbena ponudba. Državai uradnlk / letnim dohodkom 3ÜOO K, lepe zunanjosti in dobretfa srca se želi trkoj po- rociti z ^ospodično spremoženjem. Starost stranska stvar. Ponudbe s sliko do 27. 1. na upravništvo tega lista. JOSIP BONÄNNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlafor u Gorici ulica Morelli IZ od ikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkveiiim oskrbiiištvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z oinojeno zavezo posreflnje pri nainpn tmetlisfcih potreMcin in pri proflaji **v cn^ sj^y, kmetijsfeih priflcttov. ^%^ v/x^ ^x^ Zaloga je v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ST. 32. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem G0RICA v nisi Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cen e n i zke, s o 1 idua postrezba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zaht^vati listke! " Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Priporočamo našim gospodinjam pravi i^^^K^KOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. lU Za«m n,T 1111,5:9 I. V. Popolnoma novo, elegantno pohištvo za eno sobo se radi preselitve ugodno proda. Kje pove naše upravništvo. Loterijske številke. 8. jauuvarja. Dunaj..... 63 36 11 71 2 Gradec.....33 50 59 85 80 Cculjarsha zodruga 9 Mirnu naznanja si obcinstvu, da je odprla proda- juliio svojih izdelkov na trgu 8v. Antona na vog'iilu v liabatišče štev. 1 ter se priporoca za obilno narocbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naroeila po it zmernih cenah. to Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo inarko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pr dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original victoria sv*oji del;i|o še po 10 ietni uporabi orezšumno. Original Victoria stroji so ueprekosljivi za domačo :aho in obrtne namene. Original Victoria stroji so iiajpripravnejSi /.a umemo ^ezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje Drez- plačno. Original Victoria stroj» so udjuoijši izdeieh i/sen du- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamciva 10 let. Nikdo liaj ne zamudi priliku agiedat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga .Origin al- Victorja" strujev in drtigib šiv alnih strojev, dvokoles „Pucli " orožja, municije in vseli Iovskili priprav pri tvrdki Kersevani & Cuk - Gor lea Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska flNarodna Tiskarna^ (odgov. L. Lukeži č.)