Stev. 16
V Ljubljani, 16. aprila 1909.
IL. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53160. Reklamacije so proste poštnine.
Odgovor na nizkotna obrekovanja.
(Manifest štajerskega slovenskega učiteljstva.)
Da klerikalci učiteljstvo blatijo v svojih listih in na shodih, kolikor največ morejo, je že stara reč, in naj učiteljstvo še tako jasno dokaže laži klerikalcev, ostanejo ti nepoboljšljivi, ker je pač njihov princip: boj zoper šolo in učiteljstvo ter jim pri tem vsako, tudi nepošteno in nizkotno orožje dobro. Posebno se pa množe napadi klerikalcev na učiteljstvo pred volitvami; hočejo očrniti učiteljstvo pri ljudstvu, da bi oslabili veljavo učiteljstva pri volilcih.
Ker se bližajo deželnozborske volitve, se klerikalni topovi že zopet oglašajo: kakih nepoštenih sredstev in kako nizkotnega obrekovanja se mislijo posluževati, so tudi že pokazali. „Slovenski Gospodar" je obdolžil kar ves učiteljski stan nemčurstva, trdeč, da razmeroma ni nikjer več odpadnikov, kakor jih je baje baš med učiteljstvom, in da učiteljstvo ne vzgojuje šolske mladine narodno.
Kdo pa je vzgojil ves naš narodni naraščaj, če ne narodnozavedno učiteljstvo 1 ? Kdo odkriva dan za dnevom krasoto slovenskega jezika, divnost slovenske poezije mladini, kdo jo uči spoštovati materin jezik in ljubiti slovensko domovino, če ne narodno čuteče učiteljstvo I ? Ko bi slovensko učiteljstvo ne vršilo svoje narodne dolžnosti v ljudski šoli, bi slovenski narod v zadnjih desetletjih ne bil napredoval tako kakor je. Resnica je, da smo Slovenci zadnja desetletja bolj napredovali nego prej sto in stoletja in ne da se tajiti, da je baš novodobna šola, oziroma nje učiteljstvo najbolj pospeševalo ta velikanski napredek. Kolikokrat se je celo s klerikalne strani že priznalo, da je glavna zasluga novodobne šole in učiteljstva, da se je n. pr. družba sv. Mohorja tako mogočno razvila itd.
Da je baš slovensko učiteljstvo glavni činitelj, da se je narodna zavest slov. ljudstva — analiabetu ne koristijo nobeni še tako navdušeno pisani članki itd. — vzbudila in da je glavna zasluga slov. učiteljstva, da se samozavest našega naroda čedalje bolj jači, je istina, ki je ne izpremeni nobeno in še tako hudobno obrekovanje „Slov. Gospodarja" in njegove blebetave hčere „Straže".
Seve takih fanatikov slovensko učiteljstvo ne vzgojuje kakor krščansko socialni tečaji, katerih slušatelji so jim na tečajih privzgojeno „narodno" zavednost že opetovano na lastnih bratih Slovencih izkazali z — noži in pretepi. Take „narodne vzgoje" nas pa varuj, o Bogi
Hudobna laž je pa tudi trditev, da je med učiteljstvom razmeroma največ nemčurjev. Z mirno vestjo pač lahko reče slovensko učiteljstvo, razmeroma najmanj jih j e in če se upoštevajo razmere posebno slovenskega učiteljstva na Štajerskem, moramo se celo čuditi narodni zavednosti in značajnosti slovenskega učiteljstva, da med njim ni več odpadnikov kakor jih je, Poturice so pa v vsakem stanu, in tudi duhovniki imajo svoje G o v e d i č e.
Nad slovenskim učiteljstvom visi dan in noč Damoklejev meč nemške nadvlade. Če advokat, trgovec, obrtnik, duhovnik i. dr. narodno deluje, si ne pokvari kariere, da, v mnogo slučajih ima še celo dobiček, n. pr. duhovnik ima tem večje upanje na boljšo faro, čim bolj deluje za klerikalno stranko, učitelj pa, ki se količkaj narodno giblje, pride takoj pri Nemcih na piko, in nemški „Volksrat" že poskrbi, da narodno zaveden učitelj pri kompe-tencah ne pride v upoštev.
Povedali bi lahko mnogo, mnogo slučajev, kako ima nemški „Volksrat" razpredene mreže po Spodnjem Štajerskem. Znani so slučaji, ko je dobil slovenski učitelj-kompetent poziv, naj izstopi iz slovenskega učiteljskega društva ter naj vstopi v nemško spodnještajer-sko učiteljsko društvo, da, zahteva se celo naj podpiše nemški program itd., „sonst bekommen Sie die angestrebte und auch keine andere Lehrstelle in Untersteiermark". Karakterističen je tudi izrek nekega nemčurskega uda okrajnega šolskega sveta o nekem samotnem gorskem gnezdu. „Gut, daß wir den Vogel dort gefangen haben, der wird dort sitzen bleiben". To se pravi, obsojen je na večno pregnanstvo v tistem gorovju.
Z a p o s t a v 1 j e n j e , prezira-nje, to je plačilo narodno delavnemu učiteljstvu.
In čuditi se res moramo, da učiteljstvo ne kloni tilnika, temveč da se vkljub temu, dave, da si z narodnim delom vsestransko škoduje, vendarle ne straši vselej in povsod pokazati svoje narodne zavesti in da vkljub vsemu temu deluje za svoj narod. To je pač znak značajnosti in čvrste narodne zavesti slovenskega učiteljstva, to je znak velike ljubezni slovenskega učiteljstva do naro-daindomovine, to je z n a k n e -omejene narodne zvestobe in velikanske narodne požrtvovalno s t i , k i zapostavlja lastni osebni interes dobrobiti naroda.
Take ljubezni, zvestobe in požrtvovalnosti do milega naroda svojega pač niso in ne bodo nikoli zmožni ljudje, ki jim je narodnost le molzna krava, ki prodajajo življenske narodne interese za strankarske koncesije, ki nabirajo za obmejne Slovence, nabrani denar pa porabljajo v sebične strankarske namene, ne zoper narodnega sovraga, temveč zoper lastne brate Slovence. In če namečejo klerikalci na vrlo slovensko učiteljstvo še toliko blata, ne zmanjšajo njegovih narodnih zaslug, ne zakrijejo s tem svojih narodnih grdobij ter ne operejo sebe svojih narodnih grehov.
Zato pa, ker se slovensko učiteljstvo ne straši nemške korupcije, zato, ker slovensko učiteljstvo skrbno neguje narodno zavest ter neustrašeno deluje za napredek naroda, mu mečejo slovenski klerikalci polena pod noge, ga nizkotno obrekujejo ter ščuvajo ljudstvo zoper šolo in učiteljstvo. Slovenski klerikalci so najboljši in najzve-stejši pomagači in zavezniki nemških zatiralcev slovenskega učiteljstva.
Poglejmo le na polju slovenskega šolstva dejanja slovenskih klerikalcev.
Za razpisano mesto c. kr. vadniškega učitelja v Mariboru sta predlagana v terno-predlogu dva slovenska učitelja, ki pa imata to napako, da sta narodno-zavedna in nekleri-kalna. Ker je bila možnost, da bo kateri izmed njiju imenovan, je bil ves klerikalni aparat na delu zoper njiju, in bil je imenovan tretji, t. j. Nemec Herbst, ki še prav slovenski ne zna. Znani slovenski štajerski klerikalni kolovodja je dejal takrat: „Rajši Nemca nego naprednega Slovenca na učiteljišče". — Po pravici je to narodno lopovstvo takrat ožigosal „Učit. Tovariš", a noben klerikalen list se ni upal ni z besedico ugovarjati ali opravičiti to narodno izdajstvo.
In tisti ljudje, ki so krivi, da dijake na učiteljišču vzgojujejo nemški n a c i o n a 1 c i, tisti obrekujejo učiteljstvo, češ, da nima narodne zavesti!
Da so slovenski klerikalci brez ugovora glasovali z a nemškega nadzornika, proslulega Belarja, je bilo opravičeno že ožigosano, in znano je, da dobimo tudi na slovenskem Šta-jerju s pomočjo slovenskih klerikalcev nepotrebnega nemškega ljudskošolskega nadzornika.
Pri srednjem šolstvu ni boljše. Rado-voljno so slovenski klerikalci dovolili v metropoli slovenski, v beli Ljubljani, popolno nemško gimnazijo. Opravičevali so se takrat, da postanejo pa zato ostale kranjske gimnazije popolno slovenske, kar se še pa do danes ni zgodilo in se tudi ne bo, ker so pribarantali klerikalci za svojo bankerotno organizacijo strankarske koncesije.
Znano je, da si dr. Korošec v proračunskem odseku lani ni upal ali ni hotel staviti resolucije za slovensko vseučilišče, temveč je stavil le znano brezbarvno resolucijo, ki poziva vlado, naj preišče predpogoje za ustanovitev novih univerz sploh.
In taki ljudje, ki izročajo slovensko šolstvo Nemcem v pest, ki so celo najhujši ger-manizatorji slovenskega šolstva, taki ljudje, ki se za slovensko šolstvo ne upajo zavzeti niti s pohlevno resolucijo, taki ljudje se u p a j o u č i -teljstvo sumničiti, da ne vzgojuje narodno!
Navedli bi še lahko več slučajev, pa za danes naj zadostuje to.
Ker navaja omenjeno obrekovanje učiteljstva „Slov. Gosp." kot razlog zoper regulacijo učiteljskih plač, moramo to še posebe pribiti, da vidi javnost, kaki hinavci so klerikalci.
Če navaja tov. Pesek v svoji znani razpravi, da naj narod pomaga učiteljstvu, ker je to vedno vršilo svojo dolžnost napram narodu, trdi popolnoma prav.
Učiteljstvo se potom svoje organizacije vedno izpopolnuje, gotovo da noben stan ne stori toliko za svojo nadaljno izobrazbo kakor baš učiteljstvo. Na lastne stroške si vzdržuje mnogo strokovnih listov, učiteljska društva zborujejo malodane vsak mesec in pri vsakem zborovanju so pedagogiška, metodiška i. dr. vprašanja na dnevnem redu. Razentega ima učiteljstvo še svoje lokalne in okrajne knjižnice,
lokalne mesečne in okrajne letne ter deželne učiteljske konference. Učiteljstvo torej stremi z vsemi močmi, da bi se učiteljski stan kvalitativno povzdignil in vsak bi ga moral pri tem podpirati, zakaj v tem smo si menda pač vsi edini, da more narodu koristiti le dobro naobražen učitelj in ne š u š m a r - s u p 1 e n t, ki nima niti študij niti izpitov.
In regulacija plač učiteljstvu ni smoter, temveč je le sredstvo, svrha do smotra, namreč, da bi učiteljski stan kvalitativno no nazadoval, temveč napredoval.
Vsem stanovom so se zvišale plače, duhovnikom, uradnikom, slugam, svoje tarife so povišali zdravniki, odvetniki itd. Razmere so dandanes take, da ima mož brez študij in brez izpitov večje dohodke kakor pa učitelj. Kaj čuda potem, če nočejo imovitejši starši dajati svojih otrok v učiteljišče, in če toliko učite-Ijiščnikov po dovršeni maturi vstopi v drug stan in ne v učiteljski in če toliko učiteljev zapušča idealni, a bedni učiteljski poklic ter gre drugam, kjer ima boljše dohodke.
Ako se učiteljstvu draginji primerno ne regulirajo plače, kakor so se drugim stanovom, bo učiteljstvo kvalitativno od leta do leta slabše. Pomanjkanje učiteljstva bo občutnejše, in vrzeli bodo polnili z nesposobnimi suplenti.
Beda je slana za značaje, če obrača kak mož plašč po vetru, ker se boji za svoj postranski zaslužek ali ker si želi zaradi deca priti bliže mesta, je to obžalovanja in graje vredno.
Vsega stanu pa še zaradi-teg a ne s me ni hče obrekovati, najmanj pa tisti, ki so krivi teh bednih razmer, ker ne privoščijo učiteljstvu niti koščka kruha.
Očitati učiteljstvu nekvalificiranost, obenem pa delovati, da bi se učiteljski stan kvalitativno poslabšal, je najgrša hinavščina, da, lopovščina. Napredno, narodnozavedno učiteljstvo hočete izstradati, mu hočete z nizkotnim obrekovanjem izpodkopati tla, da bi njegovo mesto zasedli mameluki. ki bi naroda zaradi svoje nezmožnosti ne mogli probujati, ki bi bili klerikalcem slepo vdani hlapci, da bi mogel klerikalizem neomajeno zavladati. To je pravo jedro in namen vsega rvanja zoper sedanjo šolo in učiteljstvo. Ti pa, slovensko ljudstvo, čuj, da te ne prekanijo!
Država in izobrazba njenega ljudskošolskega učiteljstva.
(Dalje.)
Pridružilo se je še sramotno gmotno stanje, in češko učiteljstvo se je glasno izreklo na svojem mnogobrojno obiskovanem shodu v Kutni gori 1. 1897. za sledeči resoluciji: Učiteljske plače se naj urede tako, da bodo enake plačam c. kr. uradnikov štirih najnižjih razredov ; učiteljišča naj se tako preosnove, da bodo odgovarjala zahtevam srednjih šol, a za to se dovoli učiteljstvu vstop na univerzo. Da se pa
ta preosnova lahko izvrši brez odlašanja, naj se razširijo c. kr. učiteljišča na pet letnikov. Zadnji — t. j. peti letnik — bodi posvečen strokovni naobrazbi.
Toda slabotni gmotni položaj češkega učiteljstva je bil vzrok, da se ni moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti drugi resoluciji, temveč je koncentriralo vse svoje moči na izboljšanje svojega gmotnega položaja, kjer se je v resnici nekaj doseglo 1. 1902.
Veliko zaslugo za nadaljno izobrazbo učiteljstva si je pridobila češka inteligenca. Kar mu ni hotela dati država, to so mu pričeli nuditi v veliki meri razni univerzitetni profesorji s pomočjo svetovnoznanih založniških firem J. Laichter in J. Pelcl. Ti dve firmi sta pričeli izdajati skoro izključno spise, ki so namenjeni nadaljni učiteljski izobrazbi. In med glavne sodelovalce na polju učiteljske nadaljne izobrazbe moramo prištevati znane profesorje: Drtina, Čada, Masaryk, Krejči. — Ti učenjaki pa ne delujejo le s peresom za nadaljno učiteljsko izobrazbo, temveč prihajajo tudi osebno na razna učiteljska zborovanja, kjer imajo strokovna predavanja.
Država je sicer sama priznala, da je smer naših učiteljišč precej pomanjkljiva in je hotela male izpremembe.' A podala je namesto napredka — nazadovanje, kar lahko imenujemo Hirnov predlog o preosnovi učiteljišč . ..
Ne motimo se preveč, ako trdimo, da to nasprotovanje po višji izobrazbi učiteljstva s strani države prihaja od internacionalnega kle-rikalizma. Zakaj le ta dobro ve, da izgubi mahoma ves svoj vpliv med preprostim narodom, kakor hitro postane učiteljstvo gmotno in duševno prosto, da se popne učiteljstvo na ono stopnjo, da bo zamoglo posvetiti vse svoje moči edino le šoli in narodni izomiki. Klerikalizem ne more nikakor pozabiti, da je bilo ravno šolstvo — v vsem obsegu — do 1. 1869. legitimni njegov otrok. In zato tak boj med vlado in klerikalizmom — za kulisami in v raznih korporacijah.
Država je sicer prevzela z zakonom leta 1869. šolstvo v svojo oblast, a pravzaprav se ta oblast razteza le na vnanje nadzorstvo, notranji razvoj je pa ostal kolikortoliko še v rokah klerikalizma.
Tako n. pr. zahteva štatut iz 1. 1874., ko ga je država na lastno pest uredila, ne oziraje se ne na desno in ne na levo •— da nudi učiteljišče učiteljiščnikom toliko izobrazbe, da se na podlagi te izobrazbe lahko nadalje izobražujejo ; določa celo, kake knjige naj učitelj bere in je skrbel [za to, da naj učitelj pozna vsaj glavne pisatelje svetovne literature.
Štatut iz 1. 1886. pa zahteva odločno, država se je pokorila klerikalizmu, da naj se nabavljajo za knjižnice učiteljišč kakortudi za posamezne okrajne učiteljske knjižnice metodične knjige z vzornimi učnimi slikami*) — Štatut iz 1. 1874 je predpisaval, da se učiteljiščnik seznani le s petjem in vijolino, ki ga usposablja odgojevati izročeno mladino v teh predmetih — a štatut iz 1. 1886. pa predpisuje obligatno učenje orglanja za posel — organista.
__(Dalje.)
Balkanski narodi.
I.	Uvod. Jugoslovani: Slovenci — Hr-
vatje — Srbi — Bolgari.
II.	Neslovani: Rumuni — Grki — Tarki
— Albanci.
III. Ostali. Pregled in sklep.
II.
Neslovani.
Kar živi vseh drugih narodov na Balkanu, zavzemajo vsi skupaj približno isto število kakor Jugoslovani, toda všteti moramo pri tem tudi Bumune, ki žive na Ruskem. Seveda ja razlika civilizacije med temi narodi in plemeni še večja kakor med Jugoslovani. Nekateri izmed njih so danes še vedno na stopnji, da jim je n. pr. državnotvorno sposobnost v našem pomenu besede docela odrekati. Tako Ciganom, Židom itd.
O kulturni zajednici, kakor so dani Jugoslovanom v ta namen vsi pogoji in povodi, med temi narodi ni govora. Pač pa je opažati stremljenje teh ljudstev, združiti se v okviru svoje lastne narodnosti. To je: tendence teh narodov so v prvi vrsti politiške, dočim so med Jugoslovani kulturne in deloma gospodarske.
Rumuni.
Vseh Rumunov je pravzaprav nekaj nad deset milijonov. Nekoliko nad polovico jih
*) Se li ravna odbor „Slov. Sol. Matice" tudi po tem Statutu?	Op.piščeva.
tvori samosvojo podunavsko državo, ostali del je razkosan na Avstrijo, Ogrsko in Rusijo. Neodvisnih Rumunov je 5,700.000; ogrskih 8,000.000; avstrijskih 250.000 in ruskih 1,250.000.
Kakega rodu in plemena so — o tem so si mnenja tako različna, kakor o raznih drugih balkanskih narodih. Šafafik trdi, da so nastali v petem in šestem stoletju kot mešanica Rimljanov, Gotov in Slovanov; Miklošič pravi, da so nastali v drugem stoletju, ko so se naselili rimski kolonisti na levem bregu Dunava ter se pomešali deloma s Slovani.
Rumunski učenjaki današnjih dni pravijo, da izhaja njih narod neposredno od onih rimskih kolonistov, ki jih je naselil rimski cesar Trajan v nekdanjo spodnjo Mezijo, da postavi tako živo mejo v obrambo Daeije, ki so jo napadali Gotje in silili potem proti jugu. Izmed Romanov stoje po svojem jeziku najbližje Italijanom.
Po svojem opravilu so največ agrarci, vendar je ljudstvo jako ubožno, ker je vsa zemlja last veleposestnikov, ki se žive od rente, ki jim jo plačujejo kmetje za najeto zemljo. Ogromno izvažajo žita: najmanj sedemkrat toliko kakor sosednja Bolgarija, dvanajstkrat toliko kakor Avstro-Ogrska.
Grki.
Današnji Grki imajo v sebi le še neznaten del krvi svojih slavnih helenskih Ipradedov. Tekom zgodovine in neprestanih homatij, pod vplivom trgovine in kolonizacij so se pomešali popolnoma s Slovani in Albanci. Novagrščina je produkt mešanice starogrščine, slovanskih jezikov in stare albanščine.
Razmeroma precej čist starohelenski tip se je ohranil na obilnem otočju Egejskega morja.
Vseh, kar jih je raztresenih po otokih, po Grškem, Turčiji in ostalih balkanskih državah, jih utegne biti do 3,300.000. Le polovica jih je samosvojih in tvorijo svojo kraljevino.
Kar je med Jugoslovani Srb, kar je v zapadni Evropi Žid, to je v celem orijentu Grk: prvi in najbolj prebrisani kupec. Nekateri dobri poznavalci pravijo — in pisatelju teh vrst je trdil celo jako odličen Grk — da prekašajo v tem oziru Grki celo Žide. Njih vest je široka in morala se poizgubi v nji prerada. Prislovica Rimljanov o starogrških kupcih „Graeeis nulla fides" ima mnogokrat še danes svojo upravičenost. Zločinska lista v Carigradu izkazuje na prvem mestu Grke in Žide. Filhe-leni, ki so hiteli začetkom minulega stoletja v boj za osvoboditev Grkov izpod turškega jarma, so se britko pritoževali o nepoštenosti svojih lastnih varovancev. Svojo besedo je držal prej turški sovražnik kakor grški zaveznik.
Po drugi strani so zopet Grki najinteli-gentneji element na vsem jutrovem. Njih šole so od nekdaj prve na Balkanu, s svojo civilizacijo so grecizirali že cele pokrajine in tudi v mestih, ne izvzemši Carigrada, so si priborili velik ugled. Kolikor je na orientu bogatinov, skoro vsi so grške narodnosti.
Poleg svojega cerkvenega glavarja, ki so mu bili podvrženi svoj čas tudi Bolgari in Srbi — Bolgari so dobili svojega eksarha in Srbi svojega metropolita v Belgradu — in katerega oficialni naslov je „nadškof carigrajski, nevrom in eknenski patriarh" imajo še tri patriahe: v Jeruzalemu, Aleksandriji in Anti-johiji.
Turki.
Mnenje o turškem pokolenju je različno. Eni trdijo, da so neposredni nasledniki starih Skitov, drugi pravijo, da so eden najstarejših altajskih narodov, kakor so Samojedi, Čuhonci, Tunguzi, Mongoli.
Pridrli so iz srede Azije — in s tem bi govorilo vse za njih altajsko pokolenje — proti Tigru in Evfratu, prodirali so dalje proti Mali Aziji, osvajali so deželo za deželo. Kot Moha-medanci so navalili slednjič v Evropo.
Vseh Turkov je približno toilko, kolikor vseh Francozov, torej okolo štirideset milijonov, ali glavni del živi v Mali Aziji in le okolo dva milijona jih je še danes v Evropi. Torej nekoliko več od Slovencev in manj od Hrvatov.
V evropski Turčiji tvorijo Turki sami manj kot lJa vsega prebivalstva, vendar je njih jezik razširjen v mnogem večjem razmerju. Kolikor je jezikov v Turčiji, ima turščina nedvomno največji obseg in veljavo. Mnogi Grki, Armenci, Tatari in drugi narodi se poslužujejo često turščine, ki jo pišejo s svojim pravopisom.
Turek ni posebno delaven narod. Radi lenarijo, najrajši pa gospodujejo drugim. Imajo prislovico, ki pravi, da gre čerkozom lepota, Grkom in Armencem trgovina ter bogastvo, Evropejcem učenost, njim samim pa „sul-tanat".
Tako jim je vcepljeno že od prejšnih dni. Kot fanatični verniki proroka Mohameda so zaničevali vse gjaure, t. j. nevernike, ki so se morali vsi pokoriti premoči turškega orožja. Kadar je dozorelo žito raje in dorasla njegova živina, tedaj so se napotili na plen in se založili z vsem, česar so potrebovali,
Mnogo Slovanov, Grkov, Armencev in pripadnikov drugih narodov so poturčili. Kakor hitro je sprejel Srb ali Bolgar Mohamedovo vero, je storil s tem toliko, kakor če je zatajil svojo narodrost in se navzel turške. V eni generaciji je bila prvotna sled popolnoma izbrisana.
Na ta način se je zamazal prvotno čisti turški tip tekom stoletij docela. Nastala je velika zmes različnih narodov, ki so se križali in mešali med seboj, dokler se ni ustvaril tako nov tip, ki ne kaže s prvotnim nobene sorodnosti več. Današnji evropejski Turek — za-menjajmo samo njegov turban z našim pokri-valom in njegovo pisano fantastično nošo s francoskim krojem — ne izgleda več kot Azi-jat, ampak kakor pristni južnoevropejski tip, kakor ga reprezentuje, recimo, Jugoslovan ali Italijan.
Albanci.
Poleg Jugoslovanov, Rumunov, Grkov in Turkov imamo na Balkanu še en jako intere-santen narod, ki živi v kompaktni masi v se-vernozapadnih delih Turčije, južno od Črne Gore, ob obali Adrijanskega in Jonskega morja, tik ob obrežju slovite Otranske ceste.
Ta narod so Albanci ali "Arnavtje na-zvani in je posebno zanimiv zaradi tega, ker je najbrže edini in neposredni potomec starih Ilirov.
Dolgo časa je veljala pri nas teza, da smo Slovenci in Slovani sploh avtonomno prebivalstvo današnjih pokrajin, tako da izhajamo i mi neposredno od starih Ilirov. Definitivno ta teza sicer vzlic vsi učenosti raznih jezikoslovcev še vedno ni odpravljena, toda verjetno je, da smo se naselili Jugoslovani šele kasneje v svoje sedanje pokrajine.
Po tem bi bili Albanci zadnji ostanek Ilircev.
Turki trdijo, da izvirajo Albanci od starih Pelazgov; sami sebe imenujejo Škipetare, po svoji besedi orel; stari bojni znak Arnav-tov je namreč orel. Njih jezik nima nobene sorodnosti s katerimkoli drugim jezikom Evrope. Nasprotno so se navzeli raznih arnavt-skih idjomov drugi balkanski jeziki, kakor na primer rumunski in deloma tudi bolgarski. Rumunščina kot bolgarščina poznata člen in ga zapostavlja arnavščina za samostalnikom.
Število Albancev cenijo na 1,300.000. Po številnem razmerju odgovarjajo torej jakosti Slovencev.
Albanci so najkrasnejši tip na celem Balkanu. Visoka in imenitna postava, elastičen stas, pravilno umerjena glava, zamolkla polt, plamteče oči — skratka, prištevajo jih najlepšim ljudem.
Žive v svojih nedostopnih hribih kakor otrok prirode. Nobene oblasti ne trpe nad seboj; zakon in pravica, pred katerim se edino uklonijo, je močna pest. Pogumni so in neustrašni in kar ima sultanova armada najboljših elementov v svojih vrstah, so doma iz divje Albanije.
Po veroizpovedanju jih pripada več od polovice islamu, ostali so kristjani. Pripomniti je treba, da žive s sosednjimi Srbi v hudem sovraštvu. Bližanje z njimi išče Italija, kar provzvoča razne govorice, da nameravajo zasesti Italijani kos albanske obale, ker bi obvladali potem 70 km široko morsko cesto Otranto, popolnoma, s tem obvladali tudi ostalo Adrijo in tako poljubno lahko zapirali avstrijskim ladjam pot na odprto morje.
Lani so se zbrali na posebnem kongresu tisti redki albanski inteligenti, kar jih ta narod do danes poseduje, in ustanovili na njem prvi albanski alfabet. S tem so postavili temelj nadaljnemu narodnemu razvoju Albancev.
Pregled o Nesloranih.
Dejali smo že v uvodu, da je izmed onih Neslovanov na Baikanu, ki jim sposobnosti za državnotvornost ne moremo odrekati, približno toliko, kakor Jugoslovanov. Sestavimo li njih natančneji pregled, se nam pokaže sledeče razmerje:
Rumunov . Grkov . . Turkov Albancev . Skupno . Prištejemo k
10,200.000 3,300.000 1,800.000 1,300.000
. . 16,600.000 temu še jugoslovansko pleme, dobimo lepo število 32'/, milijona duš, kar odgovarja prebivalstvu današnje italijanske kraljevine.;	T.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Občni zbor „Učiteljske tiskarne" t Ljubljani. V sredo, dne 7. aprila 1.1. dopoldne je bil sklican zbčni zbor „Učit. tiskarne" v Ljubljani.
Predsednik Luka Jelene otvori zbor, pozdravi vse navzoče in konštatira sklepčnost zborovo. Zastopanih je bilo 258 deležev z 68 glasovi. Overovateljema zapisnika imenuje J. Furlana in A. Keclja,
Nato preide na dnevni red. Zadružnik Ivan Petrič, predlaga, da naj izostane poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju, ker ga je vsak zadružnik dobil tiskanega na dom. Ta predlog je bil sprejet vendar podajamo v naslednjem to poročilo, da ga bero tudi naročniki, ki niso zadružniki naše tiskarne. Poročilo se glasi:
Koncem leta 1908. je bilo 74 zadružnikov, ki so podpisali 315 deležev po 100 K in vplačali na nje 30.890 K.
Upravni svet je imel tekom leta 1908. sedem sej, ki je v njih sklepal o razširjenju tiskarniških prostorov, o zvišanju plač tiskarni-ških uslužbencev, o sprejemu novih zadružnikov, o nakupu inventarja itd.
K vsem sejam upravnega sveta je bilo vabljeno tudi nadzorstvo.
Pravnim zastopnikom se je določil tukajšnji odvetnik dr. Božidar Vodušek.
Učiteljska tiskarna je najela 1. avgusta 1908 v svrho razširjenja svojih prostorov v prvem nadstropju še eno stanovanje, obstoječe iz treh sob in pritiklin in je oddala dvoje prostorov „Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta" v podnajem. Od 1. avgusta dalje so nastanjeni vsi stavci v prvem nadstropju, v pritličju pa se nahajajo tiskarniški stroji, lito-grafija in dve pisarni.
Učiteljska tiskarna je tudi v letu 1908. izdajala list „Domače ognjišče" in kot prilogo k temu od 1. julija dajje „Našo bodočnost".
V letu 1908. je izvršila Učit. tiskarna natisk 65 tih novih uradnih tiskovin za ljudske in meščanske šole in „Izvršilne naredbe k dokončnemu šolskemu in učnemu redu" v slovenskem in nemškem jeziku prirejene po c. kr. deželnem šolskem svetu Bilo je to ogromno in težavno delo, ki je zahtevalo vso pridnost in natančnost zadružnih funkcionarjev. Enako, če ne še večje delo pa bo dala naprava kakih 450 kolekcij vseh novih uradnih tiskovin, ki se bodo združene v mapi z „Izvršilnimi naredbami" vred poslale vsled odredbe c. kr. deželnega šolskega sveta vsem okrajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom.
Učiteljska tiskarna je natisnila in založila v 1. 1908. tudi tiskovine za obrtne šole, kijih je priredil strokovni učitelj H. Podkrajšek in odobrilo ministrstvo.
Koncem leta 1908. je bilo vsega tiskar-niškega osobja 23 oseb, v pisarni pa so delovali predsednik, njegov namestnik, knjigovod-kinja Danica Zupanova in tiskarniški uradnik Anton Smrdelj.
Zadruga je član „Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani", ki izvršuje zakonito predpisane revizije.
Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo o računskem zaključku za 1. 1908. Tudi to poročilo se je opustilo na predlog zadružnika črnagoja, ker so ga imeli člani v rokah. Mi podajamo iz njega našim bralcem le nekatere točke Samo osobje je stalo 40.002*73 kron; davki so znašali 751 47 K. Vsega prometa je bilo 325-737-04 K. Račun dobička in izgube izkazuje čistega dobička 3419 72 K.
Iz bilance posnamemo, da znašajo deležne vloge 30.890 K, a terjatve znašajo 38.043-44 K, zaloga tiskovin in papirja pa re-prezentira vrednost 51.560 K. — Seveda ima tiskarna razen deležnih vlog še precej dolga in neplačanih faktur.
Tretja točka je bilo poročilo nadzorstva o računskem zaključku in o poslovanju upravnega sveta. Predsednik nadzorstva poroča:
„Na II. rednem občnem zboru dne 15. aprila 1908 se je volilo z vzklikom prejšnje nadzorstvo, ki se je v svoji seji istega dne sledeče konstituiralo: Jakob Dimnik, načelnik; Franc Skulj, načelnikov namestnik; Vendelin Sadar, zapisnikar; Janko Žirovnik in Jakob Pretnar, člana nadzorstva.
Nadzorstvo je imelo v letu 1908. dve seji in je izvršilo eno glavno revizijo, in sicer dne 26. decembra 1908; posamezni člani nadzorstva pa so večkrat skontrirali blagajniško stanje, pregledovali blagajniške knjige, zalogo tiskovin in papirja. Nadzorstvo se je redno udeleževalo sej upravnega sveta, kjer je z raznimi nasveti podpiralo, obenem pa nadzorovalo sklepe in poslovanje upravnega sveta.
Prepričalo se je, da vrši upravni svet svojo vsled hitrega razvoja in vedno obširnejšega delokroga tiskarne vedno težjo nalogo z
vso natančnostjo in previdnostjo, držeč se pri tem strogo zadružnih pravil in zakonitih določil ter imajoč pred očmi vedno in predvsem le dobrobit tiskarne.
Zato predlaga:
III. redni občni zbor izvoli odobriti računski zaključek „Učiteljske tiskarne v Ljubljani, registrovane zadruge z omejenim jamstvom" za leto 1908. in podeli upravnemu svetu absolutorij.
Pri četrti točki se oglasi podpredsednik Wider in poroča:
Čisti dobiček znaša.....K 3419-72
Upravni svet predlaga 5 % obresti na polno vplačane deleže v znesku........„ 1522 08
Ostanek .... K 1897-64 pa se pripiše rezervnemu fondu, ki bo narastel od K 1361-— na K 3258 64.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Volitve so se vršile na predlog zadružnika Petriča t vzklikom in so bili voljeni v upravni svet: Bernot Ivan, Črnagoj Fr., Jelene Luka, Trošt Franc Ksaver in Wider Karel. Namestnika pa Likar Janko in Likozar Anton.
V	nadzorstvo pa: Dimnik Jakob, Pretnar Jakob, Sadar Vendelin, Skulj Fr. in Žirovnik Janko.
K slučajnostim se oglasi zadružnik Schmeidek in vpraša, zakaj ni iz računov razvidno stanje „Domačega ognjišča" in „Naše bodočnosti". Podpredsednik Wider pojasni, da ni mogoče postaviti v računu vsake malenkosti zase, da pa ima vsak zadružnik vpogled v knjige, iz katerih se lahko pouči o stanju naših listov.
Ko še zadružnik Bernot izjavi svojo misel, da morajo biti uredniki listov dobro pla čani, da se lahko z veseljem posvetijo urejevanju, zaključi predsednik zborovanje.
Zadružnik Gangl pa se zahvali predsedniku za vzorno vodstvo zborovanja in vsemu upravnemu svetu za trudapolno in vestno delovanje.
Kranjsko.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani je imelo svoj občni zbor za i. 1908. dne 7. malega travna 1909. Predsednik Juraj Eežek prav iskreno pozdravi cenjene tovariše, ki so se v izredno velikem številu odzvali vabilu na današnji občni zbor. Tolika udeležba priča o velikem zanimanju in o skrbi za poslovanje ter napredek našega baš v sedanjih razmerah prepotrebnega društva. Tudi «menja, da je v dobi teh dveh let naša stara neprijateljica kmta smrt kaj marljivo segala s svojo koščeno roko v naše vrste. Ugrabila je lepo vrsto dobrih naših tovarišev društvenikov, in sicer v letih 1907. in 1908. šest, v letu 1909. pa že tri, ki so nam ostavili poleg vdov že obilico nepreskrbljenih sirot, kar je težko obremenilo društveno imetje — in treba bo največje varčljivosti, da ne posežemo po glavnici. V znak kolegialnega sočutja in časten spomin teh blagopokojnih tovarišev so se na predsednikov poziv dvignili zboiovalci s svojih sedežev.
Iz tajnikovega poročila smo povzeli, da je v dobi od 1. prosinca 1907 do 31. grudna 1908 pristopilo 6 udov, izstopila sta 2, umrlo pa 6, in sicer: Fran Muhič, Štefan Primožič, Leopold Abram, Jakob Oepuder, Ludovik Fettich-Frankbeim in Pran Gregorač. Vsi pokojniki so bili vestni učitelji, dobri kolegi, skrbni očetje in soprogi. Večina imenovanih je preminula v najlepši moški dobi. Bodi jim blag spomin in sveti naj jim večna luč!
Društvo je imelo koncem poslovnega leta 1908. še 112 udov in je podpiralo 28 udov in 19 sirot.
Blagajnik Josip Oepuder je izkazal v minulem društvenem letu 17.713 K 60 h prometa. Društveno imetje znaša 127.814 K 20 h.
V	preteklem letu 1908. se je pomnožilo za 1325 K 22 h.
Tov. Fran Gale je imenom pregledo-valcev društvenega računa izjavil, da so knjige pregledali in jih našli v popolnem redu ter je predlagal blagajniku in odboru oprostilo, kar se je soglasno sprejelo. Isti je tudi predlagal, da naj se dolgovi strožje izterjavajo in vse hranilne knjižice vinkulirajo.
V odbor so bili izvoljeni: Juraj Eežek (predsednik), Jakob Dimnik (predsednikov namestnik), Jakob F u r 1 a n (blagajnik), Alojzij K e c e 1 j (tajnik), Fran O r n a g o j, Josip G r e g o r i n , Luka Jelene, Anton L i -kožar in Janko Žirovnik.
Občni zbor „Narodne šole" je bil o Veliki noči v „Narodnem domu", kakor smo že omenili zadnjič. Društvo ima namen, podpirati šolsko mladino s šolskimi potrebščinami ter ima 6179 61 K premoženja. Šolskega blaga za revno mladino seje razposlalo za 3910 94 K.
V	odbor so bili z vzklikom izvoljeni tovariši: A. Eazinger, predsednik; J. Dimnik, podpredsednik; J. Oepuder, tajnik; A. K e c e 1 j , blagajnik; J. F u r 1 a n , J. G r e-g o r i n , J. Likar, J. Eežek in Fr. Trošt, odborniki.
Postojnskega učit. društva redni občni zbor se vrši v Postojni dne 0. maja 1909 v šolskem poslopju ob pol 11. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
a)	običajne točke;
b)	predavanje prof. Fr. Orožna „O Zemljepisnem pouku o ljudski šoli«;
c) „Sestava podrobnega učnega načrta za kmetijski pouk v ljudski šoli" (posebne ure!), poročata za vipavski sod. okraj tov. Anton Skala, za ostale tri okraje tov. Janko Gtad.
Končno se bo sklepalo o nagrobnih spomenikih, ki se imata postaviti tovarišema Ljudevitu' Kranjcu in Antonu Bezgu.
Odbor vljudno vabi vse učiteljstvo k zborovanju ter tudi opravičeno pričakuje polno-številne udeležbe zlasti z ozirom na točki b) in c). Na veselo snidenje!
Štajersko.
Poziv. Socialni odsek „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" nujno poziva slov. štaj. učiteljstvo, da prepiše volilne imenike, ki so baš sedaj razpoloženi pri vseh županstvih. Ne le vpogled, temveč tudi celoten ali le delen prepis volilnega imenika je po postavi vsakemu dovoljen, če je volilec v dotični kuriji, oziroma občini ali ne. Za agitacijo i. dr. je nujno potrebno, da ima vsak čas pregled volilcev in to je le mogoče, če se napravi prepis volilnega imenika. S prepisom imenika v roki se lahko posvetujete z možmi in prišli bodete marsikateri nerednosti na sled, da marsikateri ni vpisan, ki bi moral biti, in da je marsikateri vpisan, ki bi ne smel biti. Obrnite vso pozornost reklamacijam in poučite v tem oziru tudi vo-lilce. Pozor pa na mahinacije klerikalnih agitatorjev ! Zasledujte, koga bodo v volilne imenike hoteli reklamirati, oziroma koga bodo hoteli iz volilnega imenika izreklamirati. Zoper vsako reklamacijo je ugovor, oziroma protire-klamacija dovoljena.
Prepis volilnega imenika naj se dobro hrani in po končani volitvi pošlje predsedniku dotič. okrajnega soc. odseka. Apelujemo na zavednost učiteljstva ter upamo, da v zbirki prepisov volilnih imenikov ne bo vrzeli, ki bi pričale o brezbrižnosti učiteljstva tega ali onega kraja. Prepis volilnega imenika je postavno dovoljen vsakomur in upamo, da učiteljstvo stori to sicer lahko, a važno — za sedaj in za bodočnost važno — delo.
časi so tako resni in odločilni za mnogo let, najbrže za vso bodočnost, da naj smatra vsak za svojo sveto dolžnost, da vstopi kot sobojevnik v bojne vrste in kličemo torej vsi na krov in takoj na delo!
Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj je zborovalo 1. aprila pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Tokrat ne bom tožil svojih tovarišev, da so malomarni in brez stanovske zavednosti. Z novim letom smo se vsi poboljšali. Upajmo, da ostane tudi vbodoče tako.
Pri dopisu učiteljskega društva za laški okraj v zadevi slovenskega uradovanja se kon-štatira, da imamo še dve šoli v okraju, ki ne pišeta niti zapisnikov domače učiteljske konference, ne razrednih uradnih spisov — slovenskih. To je zapostavljanje domačega jezika in klečeplaztvo pred višjimi uradi. Sprejme se nasvet laškega učiteljskega društva. Bomo videli!
Zanimivo je bilo poročilo tovariša Antona Ogorelca od Sv. Barbare v Halozah. Tovariš nas je opozoril, kako se naj med razne predmete vplete kmetijski pouk, kako naj učenci povprašujejo svoje starše po tem in onem, kar se v šoli uči, da tako tudi starši sodelujejo pri pouku in se zanimajo za šolo. S posebnim zadovoljstvom — pa smo poslušali poročilo o ple-tarski šoli in o vzorno urejeni šolarski kuhinji.
Vidi se, da je tovariš učitelj z dušo in s telesom in dobrotnik svoje občine. Posnemajrao ga! Hvala mu tukaj za njegovo poročilo.
Goriško.
Tolminsko učiteljsko društvo. Za
ustanovnino „Učit. konvikta" so nadalje vplačali: Vrtovec Andrej v Tolminu 10 K, Logar Miroslav v Soči 3 K, Marinič Josipina v Drež-nici 2 K, Kašca Franc v Tolminu 3 K, Pav-liček Berta v Tolminu 2 K, Eode Silvester v Tolminu 2 K, Sedej Ana v Tolminu 1 K. Gabrijelčič Marica 1 K, Mesar Ljudmila na Eeki-Straži 2 K, Stres Anton v Cerknem 3 K, Gerželj Albina v Cerknem 3 K, Gerželj Ivan v Cerknem 3 K, Mozetič Ivanka v Cerknem 3 K in Volarič Ljudmila v Novakih 2 K. Do-sedaj vplačanih 143 K. Hvala vsem!
Okrožnica, ki kroži po tolminskem sodnem okraju je nekje obtičala. Tovarišice in tovariši, zavedajte se svojih stanovskih dolžnosti !
Za potovalno knjižnico tol. učiteljstva je darovala gospa Olga Kokole kakih 20 knjig. Hvala I	Odbor.
Trst.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico naznanja, da ima v nedeljo, dne 18. t. m., v šoli na Proseku svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo knjižničarja in odsekov.
5.	Izprememba pravil.
6.	Volitev novega odbora in mnogih funkcionarjev.
7.	Slučajnosti.
Obilne udeležbe od strani domačih in bližnjih tovarišev želi	odbor.
Književnost in umetnost.
Nova knjiga! Izšla je v „Učiteljski tiskarni" nova potrebna knjiga: Sadjarstvo. Njega najvažnejši nauki za pouk v ljudski šoli in za kmečke potrebe. Cena 1 K. S poštnino vred 1-20 K. — 120 strani.
Sadjarstvo se je v zadnjem času tako povzdignilo, da tvori važen del dohodkov pri nas Slovencih. Zato imamo pri naših šolah šolske vrtove in pri pouku se oziroma na to stroko. Vendar do sedaj nismo imeli knjige, ki bi se mogli po nji ravnati. Še bolj pa smo pogrešali strokovnih terminov. Temu naj ta knjiga odpomore.
V začetku je bila namenjena le slovenskemu kmetu sadjarju; zato se naj pridno širi med ljudstro. Dobiva se pri lastniku J o s. Klemenčiču, učitelju, Sv. Trojica v Slov. gor.
Politiški pregled.
4 Abdikacija cesarja Frana Josipa?
„Ostdeutsche Bundschau" javlja, da se namerava prirediti cesarju zahvalna manifestacija za ohranitev miru. Ta slavnost se priredi, kakor zatrjujejo merodajui krogi, istočasno ko sprejme cesar naslov bosanskega kralja. Takoj nato bo cesar docela ali pa deloma odložil vladne posle. Eumunski „Lloyd" poroča, da je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sprejel ministre v avdijenci in si dal natančne poročati o vsakem posamnem resortu, kar izprij čuje, da se je že jel intenzivno baviti z vladnimi posli.
*	Evropske konference, ki je bila šest mesecev na dnevnem redu političnih razprav, menda ne bo. Francija stoji na stališču, da zdaj, ko je vprašanje bosanske aneksije urejeno, ni potrebe za tako konferenco. Sodeč po pisavi angleških listov, je tudi Anglija ne zahteva več.
*	Naseljevanje Madjarov v Slavoniji.
„Pesti Hirlap" priporočuje madjarski vladi, da nakupi neko veliko posestvo, ki je naprodaj blizu Virovitice v Slavoniji in da tamkaj naseli Madjare, ki se s pomočjo madjarske vlade povrnejo iz Amerike.
*	Srbija. Čete so se razšle, tudi zbor prostovoljcev je razpuščen. člani so se vrnili v svojo domovino.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Notranjska posojilnica v Postojni 50 K; tov. Julij Č e n č i č iz Vrem 2 K ; tov. Angela T r o -š t o v a in tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic 4 K; Jakobinca D i m n i k o v a iz Ljubljane 2 K; skupaj 58 K; zadnjič izkazanih 506-86 K; doslej darovanih 564*86 K. Bog plati!
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: V e-sela družba v Idriji 33 K; g. A. Š i -b e n i k, žel. uradnik v Ljubljani 60 vinarjev. Ljubljanski učiteljiščniki 5 K; tov. Albin Lajovic nabral pri zaroki Hilde pl. Ortok v Šmartnem pri Litiji 8'24 K. Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Valentin Zavrl in Ernestina Oman iz Begunj na Gorenjskem; Karel Trošt iz Št. Jerneja; Mavro T r a m š e k (3 K), Ivana Tram-š e k , L. P e t r i č (3 K) in A. D a n e u , vsi iz Sromelj pri Brežicah. Bog plati!
Blagajniške posle vdovskega učit. drnštva je prevzel dne 13. t. m. novoizvoljeni blagajnik tov. Jakob Furlan. Denar se bo vdovam pošiljal po pošti.
Spisi Mišjakovega Julčka, I. zvezek, se razpošiljajo te dni šolskim vodstvom za šo-larske knjižnice.
Poziv. Tovariši maturanti viz 1. 1889. obhajamo letos 20 letnico mature. Želeti je, da se snidemo zopet enkrat vsi, kakor smo si obljubili ob lOletnici. Podpisani prosi vse svoje tovariše iz 1. 1889., da mu prijavijo svoje želje, kje, kdaj in kako bi obhajali 20 letnico. Določiti je treba kak dan v velikih počitnicah, kraj pa tak, da bo priličen tudi tovarišem iz Štajerske. Pripravljalni odbor, se-stoječ iz tovarišev Cerarja, Siča in podpisanega, bo, oziraioč se na prijavljene želje, določil vse podrobneje in to pravočasno prijavil v „Učit. Tovarišu".
Karel Wider, učitelj v Ljubljani, Wolfove ul. 5.
Nasilje. Drž. pravdništvo v Ljubljani je do pičice konfisciralo brošurico „Slovenska visoka šola v Ljubljani". Na Dunaju in v Gradcu uganjajo nemški dijaki največja barbarstva, v Ljubljani pa se slovenskemu dijaštvu zamaše usta, da ne more tega povedati slovenski javnosti. Nasilje, ki resno tekmuje z Bauchovim na Hrvaškem za prvenstvo! Slovensko dijaštvo že poskrbi, da drevesa državnega pravdništva ne dosežejo nebes.
Poziv. Okrog binkošti priredi zbor „Narodne Čitalnice v Kranju" s sodelovanjem učiteljstva kranjskega okraja v telovadnici „Go-
renjskega Sokola" v Kranju koncert na korist „Učit. konviktu". Vzpored, katerega objavimo v eni prihodnjih številk, bo obsegal 2 mešana zbora a capella in 1 mešan zbor s spremljeva-njem orkestra, 2 orkestralni točki, 1 dvoglasni ženski zbor ter po 1 solo — točko za sopran in bariton s spreniljevanjem klavirja, pa 1 moški zbor. člani in članice kranjskega učiteljskega društva, ki nameravajo sodelovati pri tem koncertu, se s tem najvljudneje poživljajo, naj se takoj zglase pri tov. V. Eusu po dopisnici, na katero naj napišejo, kateri glas pojo v mešanem oziroma v moškem zboru, da se jim nemudoma pošljejo za koncert potrebne note. Prva skupna pevska vaja se vrši ob spomladanskem zborovanju začetkom meseca maja. Dotlej naj pa vsak dobro in natančno preštudira posamezne pesmi, zlasti A. Foersterjevo „Ljubica" in E. Adamičevo „Zaman pod oknom".
Okrajna učiteljska konferenca za postojinski šolski okraj se vrši dne 28. junija 1.1. ob 9. uri dopoludne v šol. poslopju v Hruševju. Na vzporedu sta poleg navadnih točk iemi: „Biološka metoda pri prirodopisnem pouku", poroča tov. A. Gorjup in „Boditeljski sestanki, kateri referat morajo izdelati krajne učiteljske konference. — Dalje je naknadno naročil c. kr. okraj. šol. svet izdelati podrobni učni načrt za ženska ročna dela v posameznih kategorijah ljudskih šol sledečim učiteljicam: M. Curk, P. Lampe, N. Mohorčič, I. Prešeren, V. Pupps, Lj. Borštner in M. Pe-teros. — Pri tem načrtu se je ozirati na zahtevane izpremembe dež. šol. sveta.
Shod slov. štaj. učiteljstva v Celju dne 4. t. m. se je izvršil jako povoljno. Udeležba sicer ni bila mnogobrojna, ker se je shod sklical šele v zadnjem trenutku in se ni mogel pravočasno razglasiti, a zastopani so bili vsi okrajni socialni odseki, kar priča o velikizaved-nosti in disciplini slov. štaj. učiteljstva. Obširneje poročilo priobčimo prihodnjič.
„Slovensko abecedo za ženska ročna dela", spisala Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del v Preski pri Medvodah, je odobril deželni šolski svet kot učno knjigo na slovenskih ljudskih šolah. Knjižica se naroči pri izdajateljici, stane 20 vin. ter se dopošlj * poštnine prosto.
Učiteljstvu v spomin iz lepih starih časov. Bilo je takrat, ko je še vse šolstvo bilo pod nadzorstvom cerkve. In prišel je škof v neko slovensko šolo na Štajerskem nadzorovat. Po končanem pouku je vprašal ljudomili škof učitelja med drugim tudi, kako se mu kaj godi. Učitelj pa je ponižno namignil na neugodno materialno stanje. Tedaj pa je pobožni škof potrkal učitelja po rami, povzdignil oči proti nebesom in rekel: „Geduld, Herr Lehrer, dort oben ist der wahre Lohn!" — Ta učitelj je še danes živ.
Iz Ormoža pišejo: Okrajni šolski svet ormožki je izrekel g. dr. Omulcu, odvetniku v Ormožu, kot vzdrževatelju šolarske kuhinje na ormožki okoliški šoli, svoje priznanje in zahvalo. Da bi našle naše slovenske šole mnogo posnemalcev! —
Zahvala. Dne 25. marca 1909 so priredili gospodje Ivan Zemljič, c. kr. sodnik v Ormožu, Domicijan Serajnik, učitelj v Ormožu, in Franc Serajnik, učitelj v Središču, v ormoški okoliški šoli dobro uspeli komono-godbeni večer. Ker so imenovani gospodje del čistega dobička v znesku 20 K poklonili ormoški okoliški šoli, jim podpisano šolsko vodstvo tem potom izreka najpresrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo Ormož-okolica, 8. aprila 1909. Jos. Bajšp, šol. vod.
Podružnica nemškega „Schulver-eina" v Badvini pri Mariboru je imela pred kratkim svoj občni zbor. Število rednih članov je z delom nemškega nadučitelja Eupricha na tamošnji nemški šoli poskočilo od 36 na 51!
„Schulverelnsgau" so si osnovali koroški Nemci pretečeno nedeljo v Celovcu za celo Koroško. Predsednikom je izvoljen ravnatelj Steinlechner.
S Tolminskega nam pišejo o novi iznajdbi glavarja Princiga: Okrajni zdravnik v Tolminu ne sme napraviti izpričevala bolnemu učitelju brez glavarjevega dovoljenja! Bolni učitelj mora prej iti glavarja prosit, da ga sme zdravnik preiskati in izpričevalo dati. — Te dni je šel bolni učitelj v gornjem smislu glavarja prosit. Glavar ga je sirovo ošteval. Ker je bolni učitelj trdil svojo bolezen, tiral ga je iz urada in zalopnil vrata za njim. Navadna Princigova olika ! — Drugi bolni učitelj, ker ni mogel v visokem snegu in brez primerne hrane na Strmcu pod Predilom na tiranski ukaz šolskega nadzornika rešitve za dopust čakati, je izstopil iz službe, človeku je zdravje in življenje najdražje. Glavar Princig in šol. nadzornik Lašič sta ustvarila na Tolminskem škodljive, pogubonosne in nevzdržljive razmere. V takih stiskah se obračamo do učiteljskih zastopnikov in učiteljskega društva, da vse potrebno ukrene ter zabrani tako divje postopanje z nami in našim zdravjem!
Š Tolminskega nam pišejo: Kar se dogaja pri nas že leta in leta, posebno pa zadnje čase, presega znano potrpežljivost tolminskega učiteljstva. Zato je začelo med učiteljstvom vreti, in če se gospoda pri zelenih mizah ne spametuje, se utegne to vedno v nič devano učiteljstvo tako oglasiti, da bo marsikomu ne-
prijetno donelo po ušesih. — Tovarišem širom slovenske domovine je znano iz „Učit. Tovariša", kako je postopal okrajni šolski svet z mladim učiteljem, ki je moral v nekako pregnanstvo. Pa to jim ni bilo dovolj. Ker v zapuščeni gorski vasici ni dobil potrebne hrane, je moral hoditi eno uro daleč, da je prišel do gostilnice. Letos je zapadel na Strmcu dva in pol metra debel sneg. Siromak učitelj ni mogel nikamor. Ko je obolel na želodcu in dobil od dveh zdravnikov nujen svet za tritedenski dopust, mu je rekel nadzornik v Tolminu, da mora takoj na svoje mesto, kjer naj čaka rešitve — prošnje za dopust! V obupu se je učitelj rajši odpovedal službi in odšel domov. Tukaj ga bomo pogrešali, ker je bil zaveden učitelj in so ga imeli ljudje jako radi Tako nam bežijo iz okraja mlade moči, pomanjkanje učiteljev je občutno, sem gori se pa nihče ne upa. Kdo bo imel veselje do učiteljevanja pri takih razmerah? — Kmalu po tem dogodku je šel v službi osiveli nadučitelj k okraj zdravniku s prošnjo, naj ga preišče. Mož je bil lansko leto hudo in nevarno bolan; od tedaj je silno nervozen in razburljiv. Zdravnik mu je povedal, da ne sme odslej nikogar preiskati brez — glavarjevega dovoljenja! Nadučitelj je šel h glavarju in mu povedal, da prosi par tednov dopusta. Odgovori mu, da mu dopusta ne da; vloži naj prošnjo in čaka rešitve; do tedaj pa mora imeti šolo. Učitelj — razburjen — odvrne, da si dobi dopust v Trstu. Kar se je zgodilo sedaj, je naravnost škandal! Glavar odpre vrata in kričaje zapodi sivolasega moža iz sobe. Pri tem ga še sune z vrati v hrbet in mu pripre suknjo med vrata. In veste, kdo je bil ta mož, ki ga je vrgel tolminski glavar iz sobe? Ta je bil Fr. Kašča, nadučitelj v Tolminu, ki je svoječasno rešil glavarja s tisto znano zaupnico. Tovariši, kako bridko se sedaj nad nami maščuje, kar smo tedaj zagrešili! Toda glave pokoncu in kvišku srca! Še mora biti pravica na svetu tudi za nas. Kar smo tedaj skupno zagrešili, sedaj skupno popravimo. Pred vsem naj storita svojo dolžnost naša zastopnika, učiteljstvo pa tudi ve, kaj mn je storiti. Dokler bosta ta dva človeka na Čelu našega šolstva, bo vedno slabše. Okraj je zašel v strašanske dolgove, ona pa držita roke križem in pri bogato obloženi mizi gledata našo in ljudsko bedo. Nočeta sodelovati pri akciji za državno pomoč okraju, učiteljstvo stiskata in preganjata, po drugi strani trosita iz šolskega fonda po nepotrebnem stotake bogatim uradnikom, — inženirjem dajejo poleg mastnih dijet in potnin še bogate nagrade! — in še potegujeta in pehata za plačane dolgotrajne dopuste — ne bolnih učiteljev — pač pa znane učiteljice, ki hodi študirat — na otroško kliniko v Prago. In k vsem tem škan dalom molči naš slavni deželni šolski svet! Ali smo res v deželi neverjetnosti, v deželi nasilja in brezpravja?
Naročajte in širite naš list!
Listnica uredništva.
Še bo tema: Za danes prepozno. Drugič! —Več stvari Bmo morali zaradi člankov, tičočih se štajerskih razmer, danes odložiti. Porabimo prihodnjič.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1013.	Kranjsko.	69 1—1
Na trirazredni ljudski šoli v Vel, Laščah se razpisuje eno učno mesto s postavnimi prejemki v stalno nameščenje.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 19. majnika 1909. 1.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 9. aprila 1909.
BflOaoHaOoaaOOOaOanlBïa
Ne zabite Učiteljskega konvikta!"
»»
veronika kenda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—16
Postrežba točna in solidna.
<3-la,"vrLa, zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
30 24—7
¿ti tU
O
M
>CJ ~ • m c T3 >
sê
C/3 « c
O rt
¿ti io
.SŽ 5
« -r
■g S
tO C C
O« « bi i- JÄ
rt o «
N a-*
o
i E
3 aT </> >
E g
to .5, •o M _ C
J IA
■r-c /i O |E
«oN
N ¡5
Zst
— t XJ
« SIS
M O. rt
o ""o.
ra
N jfJS
«JjB
« «'S J.S
d -a
o <u
s
ta —
2'o
-
iS ?
> J3
N
o
—
JH E ä 3 O "K
S «
I
g O
■o
o ■
*c?
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 5?12
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dun»ij, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S E dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Našim rodbinam priporočamo 7
- Kolinsko cikorijo -
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Grg. učiteljem in njih. rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: ===== 23 42-15 Kolodvorske ulice št. 8.
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru in
hotel „TRIGLAV"
v Bohinjski Bistrici.
Krasna lega, največji konfort, planinsko letovišče.
A. Seidel,
68 12—1	restavrater.
Rabile Mil
Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na
trgovsko hišo
R. STERMECKI v Celju,
da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi.
Vzorci franko. 55 26-5
^pTrgovtmu^i^^	pro-
daja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—15
P. K. T. T.
so začetne črke tvrdke Prva kranjska tovarna testenin.
Izgovori jih z abecednim priglasom, pa dobiš zavarovano besedno znamko „Pekatete" pod katero prodaja imenovana tvrdka svoje izborne izdelke. 37 12 4
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—14
Litografija.
Poštna hranilnica št. 76.307.
m