DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I EN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. lostno je zdaj na Hrvaškem _____, i j*ec Paveličeve države nadaljuje svojo pre- v[esIjivo povest, ki opisuje življenja na Hrvaškem _______.i... tem po prevratu. jt" m k| s 4 itevj s<> odnesli Nemci Za žetve' se ^ Pokazal ogenj in po %ek ajih uničil ves Pride |«r pa so vsaj malo re-f^taši pohiteli, da bi Ko so preostalo || sPi*avili v skedenj, so nacIzorstvom nem-°v> ki so nekaj merni. ^ d?1e8a zrnja Pustili 4vt"Ug° pa "Vložili na to-| °mobile in odpeljali, za VoJsko. Polj, >ki ^jskem zaporu |0sto; ZaIJOr v Zagrebu ima e0(j 0v' toda od ustanovi-se tudi pisarni-i uporabljajo za Prostorih je V ^ šestdeset in več ^m*^*1' n' pr'tam k-ier _ ' Jih je po Šest in tri- f^šini 3x4 metre. V in dvajset i?°bili Pet terj so spali, drug na tu?i so postajali. ~Ta H* 'se ^njali' vsakih nekaj " sPanja ni bilo jj .. ... ne Pal' g'?kokega, ker nas Wo£-fri miru ne Podne-čas so koga " Tn v <-spodn,je pr0. 0 le pomenilo k 'batinar spra- pr r»Muami/ zaušni-ifini Panjem z bikovko. %tihS.ani dobii v teh pet •H'^. zaušnic in 'ba-Samo to vem> da sem v«oli k(žga "sprehoda" •i,, ? eJ omamljen, z,oteklo i^lecimi udi. Kakor z bil° tudi z drugi-5Nič,■ ] naše sobe, temveč > "cijs: do KG zgradbe. Prete- onemoglosti: z bi-brcali so nas nič% lahko pišete, da je bil tam, ker njemu ne morejo več nič zalega storiti. Za dr. Besaroviča tudi lahko poveste, ker so tudi njega ustrelili. O Dušanu Jefta-ncviču, o katerem pravite, da so ga ubili, tudi lahko poveste, kajti tudi on je bil z mnogimi drugimi tam. Ne, niso bili samo Srbi in židje. V zaporu zagrebške policije je bilo več Hrvatov kot pa drugih. In ti so bili vsi znane osebnosti iz hrvatskega družabnega življenja. Tam ni nobene razlike, ka&ar preganjale, med Srbi, Hrvati in Slovenci ali Židi. Preganjajo vsakogar, zapirajo vsakogar in mučijo vsakogar, kdor se ne pokori Pave-liču in kogar se on hoče rešiti. V tem oziru smo vsi enakopravni, kar zadeva gorje in to trpljenje, ki smo ga skupaj pretrpeli, bo najbolj pomagalo, da bodo izginila vsa prejšnja nesoglasja-med Srbi in Hrvati in nas bo še bolj zbližalo s Slovenci. Nocoj vsi na shod v SND |Frank Lausche Ibo zaključi! svojo kampanjo s shodom v S. N. D. na St. Clair Ave. Pridite, da boste slišali, kaj vam bo naročil za jutrišnji dan. Pridite v velikem številu, da bo imel Mr. Lausche več upanja na zmago, ko bo videl, da je ves narod za njim. Govorili bodo tudi drugi kot pomožni okrajni prosekutor John J. Prince, ki zna zastaviti besedo, da poslušalca užge. Govoril bo councilman Edward Ko-vačič, Ray T. Miller, Felix Ma-tia, senator Boyd, -poslanec John DeRighter, Michael Feighan in Mrs. Josephine Zakrajšek. Predsednik shoda bo John H. Gornik. Poskrbljeno bo tudi za glasbene in pevske točke, da bo prav prijetno. Začetek shoda bo ob osmih, torej bodite pravočasno na mestu. Koncert v zaporu Med drugimi ujetniki v zaporu zagrebške policije so bili tuji mnogi igralci zagrebškega narodnega gledališča. Pravim mnogi, a bili ;so do malega vsi. Da bi pa Vendar pokarali, ka'ko agrebško gledališče "dela," saj veste, v maju se "sezona" bliža koncu, so poklicali neko italijan-ko igralsko skupino, da bi z nekaterimi igrami gostovala v ijubljani in v Zagrebu. Gleda-lšče je bilo prazno, razen izbrancev in njihovega spremstva. A tudi mi v zaporu smo v Zagrebu imeli en koncert in eno predstavo, ki je bila res brezplačna za nas, a zato so, proti navadi, gralci zanjo plačali drage vstopnice. Koncert so napravili ne- '' 111 zraven po-jkega večera, ko so igralci začeli K lany° ista * ' Piseg?.! °"A'- snjene v zaporu, na račun Pave- 5>»- Pti vprašanja:ipi-epevati porogljive pesmi, spe-Kajsi?", "Ali lica in njegove žene židovke, njegove "vlade" in sploh norčujoč se iz redav "neodvisni." Po tem koncertu je sledila predstava, žalostna in boleča. Igralce so po "Zakaj lažeš?" denarja?", "Kate-»Katere ko- kP(w> ,Ali veš ka_ 1 ]eub;i Co.. u onega vstaša si- 6 Si. dotl;.Vef'.si dobival 'ba- in jih tam pretepali in mučili n'eCd^°Varjial po Pra" ! vrsti klicali v spodnje prostore j* :Sj .ej>' dokler nisi pove-j'V^ik, komunist, da v 3eči) s ^ I S (ni* , ~ • uuc ne de, ce si . m da poznaš t0 ^ Vse komuniste. In % il Vedal, si dobil 'ba- tNuLSi četnik, komu-sj 1 vstaša in za vse priznal med šiba- \i k ^ bil nisem bil Pet in X lp°lni zavesti. t\ "^katere, ki sem jih .^nikih, a je bolj- v zaporih >iti kako mi je težko vSil0 vprašanje. Od k.O dni> kolikor ča-^1^je, ' V ZaP°ru zagreb- 11 2 nieno.1 v so- ib-.^enu \\ k njihovih imen, ^m bi se ubil kot Pl %h ?Sam° stvar, ki bi vS d0gla škoditl Na" \SetiH S° v zaPoru bili NMi u\Uradniki, trgov. N ' ltelji' duhovniki, Si^ L°rji> narodni po-KSlfr0. vsi bili enaki ^ Vl«ami, ki so nas ' bistra Mažura- Kanadski premier v obisku pri Rooseveltu Hyde Park, N. Y., 1. nov. — Kanadski premier MacKenzie King, sošolec in dolgoletni prijatelj predsednika Roosevelta, je bil danes tukaj na obisku. O čem se bodo pletli razgovori, ni znano, toda najbrže o skupni obrambi ameriškega in kanadskega obrežja. Ko so premierja vprašali časnikarski poročevalci, če bt> ameriška bojna mornarica imela v kanadskem pristanišču Halifaxu svoje oporišče v slučaju napada iz Evrope, je rekel, naj vprašajo o tem ameriško mornarico in ne njega. -;-o- IZ NAŠIH NASELBIN New York. — Dne 23. oktobra se je smrtno ponesrečila žena Rafka Danila, sina znane slovenske gledališke igralke Avguste Danilove. Danilova žena je ponesreči padla iz okna petega nadstropja svojega stanovanja in obležala mrtva na ulici. Samo čudež more izvoliti Blythina, trdijo v mestu Clevelandski politikarji napovedujejo sodniku Lauschetu sijajno zmago jutri in samo čudež bi bil, če bi bil Lausche poražen in izvoljen Blythin. Edino, v čemer si politikarji niso na jasnem, je večina gla-sv.v.. ki jih bo Lausche. dobil. Nekateri napovedujejo Lauschetu 50,000 glasov večine. Toda ker bo udeležba pri volitvah bolj slaba, ker ljudje delajo in so časi dobri, napovedujejo drugi Lauschetu od 25,000 do 30,000 glasov večine. Toda Lauschetova večina se bo gotovo odločevala po številu udeležbe pri volitvah. Več ljudi ko bo' volilo, več glasov bo dobil Lausche, ker se je zadnje dni obrnil sentiment javno na njegovo stran. Nove tovarne v Euclidu bodo kmalu obratovale Kot se poroča, bo začela nova Thompson tovarna obratovati 17. novembra in povečana Chase Brass pa kmalu po novem letu. Dalje se poroča, da se župan Sims pogaja pri obeh družbah, da bosta najprej najeli delavce iz Euclida in potem šele zunanje. Zadušnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Josephom Sterle v spomin 5. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Volite zgodaj! Na ženske in trgovce ter prefesioniste apeliramo, na j gredo jutri volit zgodaj dopoldne. Tako bodo imeli popoldne in zvečer delavci več proslava. Kdor bo pred volivno kočo ali v vo-livrrm prostoru pred 6:30, bo lahko volil, čeprav se sicer volivne koče ob 6:30 za-pro. Od vsakega slovenskega državljana in državljanke se pričakuje, da bosta jutri storila svojo državljansko dolžnost. -o-1— Glasbena matica je zopet pela nabito polni dvorani Ponovitev operete "Cigan baron," ki jo je podala včeraj popoldne Glasbena matica, je bila popolen uspeh.' Kot pri prvi predstavi so morali tudi včeraj deti dodatne stole v avditorij. Predstava je bila v dobrodelen namen, v pomoč naši bedni domovini. John Gornik, predsednik lokal-lega odbora pomožne akcije, se ie v iskrenih besedah zahvalil larodu za sijajno udeležbo in izrekel Glasbeni matici vse prizna-lje za brezplačno sodelovanje. Opereto je dirigiral Tone Šu-belj ki je bil prišel nalašč za to z New Yorka in se sinoči zopet odpeljal nazaj. Publika mu je priredila živahne ovacije in izročen mu je bil lep šopek v priznanje. Kar se tiče izvajanja petja in proze se je zbor Glasbene matice še mnogo bolj potrudil kot pri prvotni predstavi. Izkušnje je vcdil v odsotnosti g. Šublja Ivan Zorman. Med odmorom se je poklonil narodu tudi Frank Lausche, ki je bil toplo aklamiran od občinstva. Hitler dolži Zed. države napada Lauschetu zmago v Lauscheta zmago v 23 vardah Clevelandski dnevnik Plain Dealer je obelodanil izid poskusnega glasovanja, ki ga je napravil po Clevelandu. To glasovanje daje Lauschetu 58.5 glasov. Blythin pa 41.5. Dalje kaže to poskusno glasovanje,, da bo Lasche zmagal v 23 vardah, Blythin pa samo v 10. Na podlagi tega poskusnega glasovanja računajo, da bo dobil Lausche 134 490 glasov, a Blythin pa 95,000. To pa samo v slučaju, če bo glasovalo najmanj 230,000 volivcev. Podružnica 41 SŽZ Jutri večer ima podružnica važno sejo. Navzočnost vseh članic je potrebna. Prispevki za Lauschetovo kampanjo Mrs. John Zaletel, 15247 Sa-ranac Rd. je poslala money order za $5. Nek dobro poznani rojak nam je dal za kampanjo $5 ter izjavil, da se šteje srečnega, ker je doživel ta trenutek, ki je eden najvažnejših v zgodovini ameriškega naroda, da bo namreč Slovenec izvoljen za župana v Clevelandu. Frank Šile iz 1278 E. 55. St. je prispeval $3, poznani brivec NOVI GROBOVI Anton Zabukovec Včeraj zjutraj ob 5:30 je umrl v Lakeside bolnišnici An ton Zabukovec, star 59 let, sta nujoč na 1109 E, 67. St. Rojen je bil v Ložu. Zapušča ženo Mary, rojeno Straus in vdova Krameršič, doma iz Stavče vasi pri Žužemberku. Dalje zapušča sina Antona in štiri pastorke: Louisa, Franka in Fe-lixa Kramer ter Mrs. Louise Keller. Truplo leži v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Frank Nose Po dvotedenski bolezni je umrl v soboto zjutraj ob 7:30 v Glenville bolnišnici Frank Nose, stai' 67 let, stanujoč na 4445 E. 156. St. pri Miles Ave. Do ma je bil iz vasi Tisovec, fara Struge, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co. nad 40 let kot zidar. Zadnjih par let je bil na pokojnini. Bil je član društva Slava, št. 173 SNPJ. Poleg žalujoče hčere Mary, poročene Molek, zapušča brata Louisa in sestrično Mary Intihar ter enega vnuka, v sta-rem kraju pa brata Josipa in Janeza. Pred štirimi tedni mu je umrla soproga Mary. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz 9500 Cardwell Ave., Garfield Heights v cerkev sv. Lovrenca pod vodstvom Ferfoliovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Anthony Bradish V soboto zjutraj se je smrtno ponesrečil pri delu pri South Shore Line, kjer je bil kot pre-mikač Anthony Bradish. Padel ,je med vozove in je bil povožen do smrti. Star je bil 39 let in je stanoval na 1413 E. 81. St. Doma je bil iz Brod-Mo-ravice na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Gladys, rojena Pecka, očeta Antona, brata Josepha in se- Nemci priznavajo, da je nemška podmornica izstrelila torpedo v rušilec Kearny, toda dolže ameriške rušilce kot napadalno silo. HITLER BI RAD ZVABIL JAPONCE V BOJ PROTI ZED. DRŽAVAM Berlin, 1. nov. — Nemška vlada je uradno izjavila, da so Zecl. države napadle Nemčijo v spopadu ameriških rušilcev Greer in Kearny z nemško podmornico. Izjava je prišla iz Hitlerjevega glavnega stana, da pobije obdolžitev predsednika Roosevelta, da je Nemčija začela s streljanjem. (Pogodba med Nemčijo, Italijo in Japonsko zavezuje slednji dve, da prideta Nemčiji na pomoč, ako je ta napadena od kake tuje države). To je zdaj prvič, da je Nem- ————- čija uradno priznala, da so bile nemške podmornice, ki so izstrelile torpede v ameriški rušilec Kearny v noči od 16. na 17. oktobra, da je bilo 11 mož posadke ubitih, 10 pa ranjenih. Toda rušilec se ni potopil. Prej so naciji zanikali ta napad in so ga skušali prikazati kot izmišljotina predsednika Roosevelta, da bi nahujskal kongres k spremembi nevtralne postave. Nemci zdaj trdijo, da je rušilec Kearny prvi napadel nemško podmornico in da je ta spustila torpedo v svojo obrambo. Tudi v slučaju napada na rušilec Greer trdijo Nemci, da je rušilec več ur zasledoval nemško podmornico in vrgel za njo v morje več bomb. Sele potem je podmornica spustila torpede, ki pa niso zadeli. V Berlinu smatrajo to izjavo nemške vlade kot začetek velike propagande, da se pokaže Zed. države kot napadalno državo. Taka propaganda se je vršila tudi proti Angliji v tistih mesecih pred vojno. * Washington, 1. nov.—Izjava nacijske vlade, da so Zed. države prve napadle Nemčijo, se smatra tukaj kot Hitlerjevo namero, da izvabi Japonce v boj proti Ameriki, ki bi potem imela vojno na dveh morjih. Japonsko namreč veže pogodba tričlanskega osišča, da pride Nemčiji na pomoč, ako bo napadena od kake tuje države. Državni oddelek vlade ni podal nobene izjave glede te nem- stre: Kathryn Sporčič, Mary ške obdolžitve. Splošno se pa Perusek, Ano Bradish in Frances. Bil je član društva sv. Josipa, št. 99 HBZ. Pogreb bo v sredo ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Jeronima in na Kalvarijo. -o-r Shod v Euclidu Nocoj ob osmih se vrši politični shod v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Shod sklicuje demokratska stranka in govorili bodo vsi demokratski kandidati. Prirejen bo tudi lep zabavni program. Narod je. prijazno vabljen na shod. Pozor, Collinwood Vardni vodja 32. varde, John rinčič iz 15012 Sylvia Ave. .$5, James Cerne iz 16605 Waterloo Rd. $5. Po $2: Peter Lustick, iRožanc, apelira na vse one, ki bi Milan Medvešek, Mr. in Mrs. j hoteli dati jutri na razpolago Joe Penko, Mr. in Mrs. Frank svoje avte za prevoz volivcev. sodi v prestolici, da se Japonska ne bo odzvala Hitlerju, razen ako to prija nji sami. Zaroka Mr. in Mrs. Vincent Erčulj, 20790 Tracy Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Mary z Edvardom Mayer iz 929 E. 207. St. Usoda Moskve bo kmalu odločena; 4 stopinje pod ničlo na fronti Moskva, 3. nov. — Radio iz Moskve naznanja danes zjutraj, da je boj za glavno mesto Rusije postala skrajno kritičen. Nemci so vrgli v boj nove rezerve moštva, tankov in topov. * London, 3. nov. — Radio iz Stockholma danes naznanja da je bilo včeraj na fronti pred Moskvo ,4 stopinje pod ničlo. * Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je nemška armada včeraj zasedla mesto Simferopol, glavno mesto na polotoku Krimu. Ako Nemci zasedejo ves polotok, bodo postali gospodarji na Črnem morju. Nemci prodirajo proti glavnemu pristanišču Sevastopol. Rusko vrhovno poveljstvo pa poroča, da so Nemci izgubili pri napadu na Moskvo 34 bojnih letal in da se zračna bitka še vedno nadaljuje. V Florido Mrs. Helen Terbič iz 14402 Sylvia Ave. je odpotovala v Sulphur Springs, Florida, v svrho zdravja. Ob obhodu pozdravlja vse svoje prijateljice in prijatelje. Minister Snoj v Londonu V soboto popoldne je odpotoval iz New Yorka minister Snoj v London. Odpeljal se je z letalom. Vožnja traja komaj 16 ur. V treh tednih se bo zopet vrnil v Zed. države. Volivcem v Euclidu Volivcem v Euclidu se priporočata Clarence W. Bliss in Lo-ren J. Bullard, ki kandidirata za šolski odbor. Ta dva moža sta zelo sposobna in bosta šolskemu odboru v zelo veliko pomoč. Klun. Po $1 so prispevali: Mrs. T. Kdor želi s tem ustreči in pomagati, naj se javi pri Rožancu, Kodelja, Rose Kodelja, Mrs. j 15813 Waterloo Rd., ali naj ga Angelija Rossa, Fred Ferjan-'pokliče po telefonu: KEnmore čič, Miss D. Rossa, Mr. in Mrs.11934. Joe Strancar, Mrs. Uršula Zrimsek, Gerald Salmik, Frank Važna seja Nocoj se vrši važna seja dru- Humar iz 140. ceste je dal $2 'Tigel, Joseph Koporc, Michael štva sv. Marije Magdalene št. Mr. in Mrs. Anton Zaman, 675 E. 160. St. sta dala $1. Direktno kampanjskemu odboru so prispevali: pevsko društvo Jadran $10, Mrs. Ana Ma- Trampus, Peter Conte. Najlepša hvala vsem gori na- 162 KSKJ v navadnih prostorih. Začetek seje bo ob osmih. Po se- vedenim dobrim ljudem za njih ji bo nekoliko zabave za članice, požrtvovalno pomoč, ki je bila j Tajnica bo začela pobirati ases-v tej kampanji zelo dobrodošla, ment že ob šestih. Kaj je resnica Kmalu potem, ko se je 10. avgusta t. 1. naznanilo o nabavi novega zemljišča za faro sv. Kristine, se je raznesla govorica, da se je pri kupčiji naredilo privaten dobiček na škodo župnije. Prizadetim sočlanom farnega odbora je sporočil Frank Hochevar, da se je začetkom tistega tedna tako izrazil Louis Wess trdeč,, da to ve, ker da je bil navzoč pri javni dražbi. Pri sestanku obeh gori omenjenih zadnji petek z menoj, je pa zagotavljal Mr. Wess, da se ga je napek razumelo. Mr. Hochevar je pa vztrajal pri svoji prvotni trditvi. Dve priči, ki bi lahko pomagali dognati zadevo do dna, se pa nista hoteli udeležiti petkovega sestanka. Dvomečim nefaranom in napol faranom ki se kot taki še posebno radi zanimajo za farne zadeve naj bo tem potom pojasnjeno, da pričata dva šerif ova "režita," št. 22993 in 23030, ter še dva farna čeka, št. 496 in 497, da je župnija res plačala $4,000 za 10 akrov zemlje direktno, brez dobička meni ali komu drugemu. Kdor bi trdil kako drugče, bo moral stvar dokazati pred sodnijo. To so uradna dejstva v tej zadevi. Sodbo naj si pa napravi vsak sam. Rev. A. L. Bombach. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 3, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 9117 St. Clair Avenne Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: /m Ameriko m Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7C<. S£a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznafialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O S and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, .do tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______ No. 257 Mon., Nov. 3, 1941 Pred ciljem Iz Collinwooda Malo je danes Slovencev v Ameriki, ki ne bi nestrpno pričakovali jutrišnjih volitev v Clevelandu, pri katerih se bo pokazalo, če bo izvoljen Slovenec Frank Lausche za župana ali ne. Ne samo Clevelandčani nestrpno čakamo izid volitev, ampak vsa slovenska Amerika se zanima za to. Saj tudi v resnici ni majhna zadeva za slovenski narod, če kandidira eden njegovih sinov za župana v 6. največjem ameriškem mestu, ki šteje skoro en milijon duš. Ako bo Lausche izvoljen, bo to v ponos vsem ameriškim Slovencem. Saj se vsak narod rad pobaha s svojimi slavnimi in velikimi možmi; zakaj bi bil slovenski narod v tem ozi-ru skromen. Vsak narod cenijo po njegovi kulturi, po slavnih delih in po možeh in ženah, ki so mu pridobili z velikimi deli važno mesto pod soncem. Slovenski narod je številčno majhen, toda izredno bistroumen, deloven in pošten. Tudi nekaj svojih mož je dal, ki jih poznajo tudi drugi svetovni narodi: matematičarja barona Vego, pisatelja Cankarja, pesnika Prešerna, škofa Barago in druge. Morda še ne veste, da igrajo veliko vlogo prav v tem času možje, ki so sicer pristnega slovenskega pokoljenja, čeprav Slovenci kot taki nismo nanje prav nič ponosni. Iz slovenskega Štajerja je doma, na primer, nemški zunanji minister von Ribbentrop. Iz Štajerskega je tudi šef nemškega generalnega štaba von Brauchitsch. Razume se, da se ta dva ne bahata s svojim slovenskim pokoljenjem, ampak dejstvo je pa le, da je slovenska kri dala Nemčiji ta dva moža, ki sta s Hitlerjem napravila Nemčijo državo, pred katero se danes trese ves svet. Torej ta naš mali slovenski narod, ki sicer ne more postaviti na bojno polje milijone vojakov, da bi se pred njimi tresla zemlja, pa ne zaostaja v svoji kulturi za najbolj pro-svitljenimi narodi. Kjerkoli prebiva slovenski narod, povsod si zna pridobiti spoštovanje in ugled med drugimi narodi. In tak ugled uživa tudi v veliki Ameriki. V tovarnah radi jemljejo slovenskega delavca, ker je priden in pošten. V pisarnah radi najemajo slovenskega fanta ali dekleta, ker se lahko zanesejo nanju. In ker so se začeli naši slovenski naseljenci takoj po prihodu zanimati tudi za državljanstvo, pri čemer ima nemalo zaslug naš pokojni urednik Lojze Pire in z državljanstvom tudi postali aktivni v politiki, so Slovenci kmalu zasloveli tudi na tem polju. To nam je pa prineslo zdaj sad in upamo, da, prepričani smo, da nam bo ta sad tudi padel v naročje jutri, ko bo izvoljen za elevelandskega župana Frank Lausche. Razume se, da je bila politična borba zadnje dni huda in da so nasprotniki napeli vse sile, postavne in nepostavne, da bi Lauscheta porazili. Vendar vse izgleda, da ima Lausche dovolj podpore na vseh koncih in krajih, da bo zmagal. Pri tem mu bodo gotovo v veliko pomoč solidni slovenski glasovi. Brez teh bi najbrže ne bilo zmage. Kajti od 25,000 do 30,000 slovenskih glasov že nekaj šteje in ne samo šteje, ampak tudi odloča. Zato danes zadnjič apeliramo na slehernega našega državljana in državljanko, naj storita jutri svojo državljansko dolžnost in naj gresta volit. Pomnite, da volitve še niso za nami in zmaga še ni dobljena. To se bo odločilo šele jutri v volivnih kočah in odločevali boste vi s svojo glasovnico. Ako nimate res tehtnega vzroka, ne zamudite jutri volitev! Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da Lausche ne bo morda kak slovenski župan, čeprav si ga bomo lastili. Frank Lausche bo župan za ves Cleveland, za vse meščanstvo in ne bo delal samo za koristi slovenskega naroda, ampak za koristi vsega Clevelanda. Zato pa, četudi pravimo, da bomo vši do zadnjega volili zanj, ker je Slovenec, pa smo vendar prepričani, da bomo volili zanj predvsem zato, ker vemo, da bo dober župan. Kot tisočeri drugi Clevelandčani stavimo tudi mi vanj upanje, da se bo izkazal kot enega najboljših županov, kar jih je Cleveland še imel. Saj ima pa tudi vse sposobnosti za to: je agresiven, je poln mladeniške živahnosti, je visoko naobražen in ima v sebi nekaj, česar nima vsak in to je: da čuti s preprostim človekom. In v Clevelandu prevladuje kozmopolitsko prebivalstvo, ljudje raznih radosti, torej večinoma živimo tukaj ljudje preprostih sredstev. V Clevelandu ni bogve koliko bogatašev, vsaj njih bivališče ni v naših mestnih mejah. Zato bo pa naš bodoči žu-pano sredotočil vse svoje delo v zaščito in boljše življenske razmere delavskemu sloju.. Kot sin preprostih staršev, vzgojen med preprostim slovenskim narodom, bolj pozna potrebe preprostega naroda kot ga poznajo ali so ga poznali naši dosedanji županr, ki so prišli v Cleveland bogve odkod in tukaj plezali kvišku po politični lestvi samo sebi v prid. Torej ne samo zato, ker je Frank Lausche Slovenec, bomo volili zanj, ampak predvsem zato, ker smo prepričani, da potrebuje naš Cleveland prav takega moža pri vodilnem kolesu. Pod njegovo krepko roko, kateri bo narekovalo njegovo zlato slovensko srce, bo Cleveland napredoval in kmalu zaslovel po vsej deželi. Kako pa s kandidati za mestno zbornico? Za nas pridejo v poštev predvsem štiri varde: 10., 23., 28. in 32. V 10. vardi boste vsi volili sedanjega councilmana Edvarda Pucla. Eddie se je v tem času, kar je v mestni zbornici, izkazal kot zelo spretnega in silno delovnega odbornika, ki je bil nepre- Razni politični shodi tu in tam v svrho izvolitve našega odličnega rojaka in kandidata g. Lauscheta mi krepijo upanje in veselo zavest, da se naš narod res z vsem zanimanjem udaja političnemu razmahu ter z vso navdušenostjo težko pričakuje povoljnih uspehov 4. novembra. Naj ne bo nobenega naših elevelandskih državljanov, da bi omenjeni dan ne, izpolnil svoje državljanske venca za svojega * upravitelja, posebno se tako zmožnega Slovenca kot je naš rojak Frank J. Lausche. naš rojak, sodnik Frank J. Lausche. Tri največja ameriška mesta imajo župane, ki so sicer bili tukaj rojeni, niso pa potomci Anglo-saškega plemena, kateremu nekateri pripisujejo edino pravico sedeti na odgovornih mestih. Tako je newyorški župan italijanskega rodu, ravno tko župan mesta San Francisco, Cal. Chicago ima župana, ki je Irec po rodu, zakaj bi potem Cleveland ne imel Slo-vrhovnega dolžnosti in se poslužil privilegija voliti po svojem lastnem prepričanju in razumu. Imamo med seboj letos odličnega slovenskega sina- kvalificiranih zmožnosti in blago-čutnega mišljenja, katerega spoštujejo tudi drugorodci ter zro v njem sposobnega voditelja mestu Clevelandu. Frank Lauschetu želim sto procentno sija j n o zmago. Ostalim slovenskim kandidatom za mestne odbornike, pa moj skromni apel, da naj rojaki Slovenci skušajo tudi te obdržati v mestni hiši. Dovolj je naših voliv-! cev, da v skupni vzajemnosti oddajo svoje glasove za naše lastne kandidate, ki so že večkrat pokazali,-da jim je dobrobit cljevelandskih državljanov istinito pri srcu. V torek 4. novembra doka-žimo, da cenimo zmožnost in prizadevanja naših rojakov. V čast mi je nadalje objaviti veselo vest, da se tu v našem okrožju z vso vnemo pripravljajo članice društva Collin-wood Hive št. 283 T. M. na pomembno slavije srebrnega jubileja. V soboto, 15. novembra, zvečer se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. časten banket, kamor so vabljene prav vse članice omenjenega društva ter njih številni prijatelji, prijateljice in znanci. Za ples bo igrala fina godba, dalje vam bo na razpolago okusen in izvrsten prigrizek ter vse v najboljšo postrežbo. Collinwoodske Makabejke so se potrudile na vsaki svoji prireditvi ustreči posetnikom njihovih zabav in isto vam je tudi sedanja garancija teh zavednih članic v tukajšnji naselbini. Vsem ustanoviteljicam - pionirkam današnjega društvenega razvoja, kot vsem neutrudni ivim in zvestim članicam društva Collinwood Hive št. 283 T. M. kličem tem potom: Bog vas živi vse in srečno naj leta vam teko v zabavo, z iskrenostjo pa duše moje želim vam zlato še proslavo! Josephine Praust. -o- Moški včasih trdijo, da ženske preveč govorimo. Morda imajo- v gotovih ozirih prav. Ker torej rade govorimo, priporočam, naj bi zvezine članice v Clevelandu obrnile dar svoje zgovornosti v prid slovenskemu županskemu kandidatu. V Clevelandu živi okrog 3,000 zvezinih članic, ki vse prejemajo Zarjo. Recimo, da bi vsaka članica brala tale moje apel in leklar "Smatrala se bom kot odbornica-committee of one in takoj .šla na delo za našega Mr. Frank J. Lauscheta, ki je prijatelj Zveze, kar je že ob več prilikah dokazal. Potrudila se bom, kar se bo dalo in zagotovo bom kandidatu pridobila najmanj pet glasov. Prav zares bom to naredila!" Glejte, pa bi bilo takoj okrog 15,000 glasov za slovenskega županskega kandidata, na prav lahek način pridobljenih. Petnajst tisoč glasov pa že v vsaki "šprahi" nekaj šteje! Tu ne gre le. za odliko lastne ga rojaka, pač pa za narodno zavest in solidarnost vseh ele velandskih Slovencev. Ce bo Eodnik Lausche izvoljen županom mesta Cleiyelanda, bo vsa ameriška Slovenija ponosna na vas. Torej, bodite kos s'voji na logi! Želi zmago pri volitvah in pozdravlja, ,Marie Prisland, glavna predsednica SŽZ. —_,—o- ZA POŠTENO VLADO nili davki pod Simsom na $2.65? Pa niste nič P° . ga dobili za to. Ali se spo«^ te njegovih obljub pred ^v ^ mi, da se bodo davki zni»'' bo on izvoljen? ^ Sims je vedno delal.r JaIr ki s prodajalci zemlji- .jj son na odseku za re®tr! yj jived no dobil usluge, ki J1" ste mogli dobiti. Harring4"" dobil povrnitev davkov --lizacije, kar je bilo last«® ^ ske. On ni imel pravice denarja. a is Vsakdo, od vrha hn^ ^ jezerskega obrežja je Pr° $ nemu projektu. Ta pi'°Je ne bi bil tukaj, če bi se iM ^ brigal za svoje posle. f lija 1938, 7 mesecev P0^. je bil Sims izv^jen, je"* ti črt v Cleveland. Nih^y prišel iskat sem. On J jj imeti apartment pos'1"jj^gi $400,000. To bi dalo provizije arhitektu, cou» ^ Bingham je bil pa nje£° tekt. Sims je pristal: 1. Da ne bo zahteval V\ J lo za gradbeno dovoljen j) 2. Da bo podrl stara Py v enakem številu novih ne stroške. . ^ 3. Da ne bo pobiral d ^ 4. Da bo dal šole z»s ^f 5. Da bo plačal 2° e f pravila za vedno, .vkuu # vanje, papirnje in v® \ potrebno v bodoči hlet ejel«v 6. Da bo zbornica sPr predloge topogledno. ^ (i#j To mu sicer ni u®p.gj*! na 20. septembra l^39 :'. Apel na članice SŽZ v Clevelandu Dne 4. lfovembra se bodo v Clevelandu, O., vršile važne mestne volitve. Važne bodo zlasti zato, ker poleg drugih Slovencev v manjše urade, kandidira v najvišji mestni urad Jerome A. French Na demokratski listi v Eucli-du kandidira za predsednika mestne zbornice zmožen, agresiven in vrl demokrat, Jerome A. French. On je že dolgo aktiven v demokratski stranki in je bil pri lanskih volitvah izvoljen precinktnim načelnikom na Miller j evi strani. Ako bo Mr. French izvoljen predsednikom councila, ste lahko gotovi, da bo zbornica zelo aktivna za napredek Euclida. stano na delo za izboljšanje mesta. Tak mestni odbornik je gotovo vreden, da je ponovno izvoljen. Zato priporočamo volivcem 10. varde, da ga ponovno izvolijo. V 23. vardi kandidira za ponovno izvolitev councilman sedanji Edvard Kovačič, njegov protikandidat je pa bivši councilman John Novak. Kot je videti, je Mr. Kovačič zelo priljubljen ori ljudeh, ki je skušal za vardo doseči, kar je pač mogel v danih razmerah. Kovačič je še mlad in se rad uči, zato ga bodo volivci gotovo še enkrat poslali v mestno zbornico. Tudi mi ga priporočamo. V 28. vardi volivci nimajo izbire, ker je kandidat samo sedanji councilman Michael Lucak, ki je zelo dobro zastopal Vardo. j V 32. vardi pa zopet kandidira stari councilman Anton Vehovec. Nekaterim se je sicer zdel premalo deloven, toda Tone je dosti napravil za vardo, če se vzame vse skupaj. Ako gre človek po vardi, pa to vidi. Varda je zelo obsežna in na enem koncu ljudje ne vedo, kaj se je izboljšalo na drugem. Toliko kot drugi bo tudi Vehovec napravil za vardo in nazadnje je pa le naš človek. To kar naši ljudje tudi upoštevajo, kadar zaznamujejo glasovnice. Jutri bomo šli vsi na volišče, da si bomo izbrali može, ki nas bodo zastopali prihodnji dve leti. Ta privilegija je odgovornost, ker mi ne bomo izbirali samo zase, ampak tudi za narod, ki prebiva v našem mestu. Zato se ne smemo zmotiti. Tekom zadnjih nekaj tednov mi je bilo v veselje obiskati mnogo domov, da sem se sestal s starimi prijatelji in srečal nove. žal mi je, da nisem mogel jbiskati vsake družine v mestu; storil sem pač, kolikor mi je čas dopuščal. Sodbo o meni rad prepuščam ljudem, ki so živeli tukaj za iasa mojega županoVahja. Špo-omili se bodo, da ni bila nobena xsta, ki se jo dane^ dnevno rabi, tlakovana, bilo je blato od jeseni do pomladi in vselej, ka-,!>ar je deževalo. To je bilo zato, ,c'cr ni bilo položenih dovolj veli-.ih odvodnih kanalov. To se je ;„zneje napravilo. Mnogo težav mo imeli, a smo dobili plin v našo' takratno vas; plinska družba ni hotela priti sem. Mnogo iz-ned vas se' je borilo z menoj in mi pomagalo v tisti borbi. Ta izboljšavo je storila najmanj to-.iko kot katera druga, da se je inesto zgradilo. Ljudje se niso aoteli naseljevati tukaj, kjer so .norale ženske kuhati s premogom, drvmi ali oljem. Bilo je prenerodne potem, ko so bile navajene na plin. Mnogo dragih izboljšav je bi. io napravljenih, ki so napravile Euclid prijeten za bivališče in ia, zidanje tovaren. Mr. Chase, od Chase Brass. Co., mi je povedal vzrok, da je zgradil tovarno tukaj samo zato, ker je bil položen pod Babbitt Rd. dovolj velik kanal. Brez tega tovarna ne bi bila prišla v Euclid. To je samo en zgled izmed mnogih vzrokov, zakaj so prišle velike tovarne tu sem. Moja vera je bila vedno, da če se hoče zgraditi mesto, so najprej potrebne tovarne, da dobe ljudje zaposlitev, da lahko zgradijo hiše in jih plačajo. Šli smo skupaj skozi prohibi-cijo. Ker sem spoštoval svetost doma, policija ni nadlegovala ljudi samo na govorice. Enkrat sem moral celo odsloviti policijskega načelnika, ker je pripeljal suluške -agente v mesto. V času depresije se je potrošil vsak mogoč dolar, da se je dalo delo ljudem, da se je nakupile živež za one, ki so bili v bedi. To so bili žalostni časi za vsakega. Mi smo storili vse v svoji moči za ljudi in prepričan sem, da sem storil ve kot moj naslednik, ki je dal to delo po-j lica ju McMasterju in Glenn Ha- venu. Relifno delo pod John SUMIVA anom, ki ni več z menoj, ni bilo zadovoljivo, kot sem izvedel od ljudi v tej kampanji. Mr. Sullivan ne bo dobil službe v ' rm mestu, ko bom jaz izvoljen. Sedanjega župana podpirajo sr.mo oni, ki so v mestni službi. Na tisoče ljudi ga je zapustilo, ki so bili njegovi prijatelji, ker ni bil mož beseda do njih. Napravil je preveč obljub, da je dobi) glasove. Ko je bil prvič izvoljen županom, so bili časi še slabi in Sims je obljubil več del, kot jih je mogel ali nameraval dati. Ker ni razumel postopanja z mestnimi zadolžnicami, je izgubil $175,000 denarja davkoplačevalcev, ker je skušal obvarovati samega sebe. On ni dal zadostne zaščite proti, zato so se dvignile cene zavarovalnini. $70,000 v postrež-benem oddelku je bilo poverjenih Mike Spenotu za "osebno postrežbo," da je obdržal skupaj demokratsko organizacijo. Mike je to napravil s tem, da je dajal dela svojim prijateljem. Seveda, le pred volitvami je najel nekaj več ljudi. Louis Somrak je bil eden od teh,pa je bil ob delo, ker ni dovolil, da bi pribili Sim-sov letak ne njegovo hišo. Ne dajte se zapeljati radi dela, ker Sims bo odslovil vse ekstra delavce po volitvah. Ali se zavedate, da so se dvig- sal pogodbo po tajni seJ1^ zbornice za drug hiš"1 jjjS V oktobru in novemb^ ■ to zanika val, da je pogodba je bila skrit® j kom 1940. (Jaz sem v 0jei panj o proti hišnem« j K 1939.) Sims se je Pa hJ 1 i r!a lega, ker je vedel, «» gubil volitve, če bi 'bili lf deli, da je res, kar se"1 Prepričan sem, da r, župan doigral. Nje£ ga mora poraziti. Kdo ga bo nasledil-£ smo končali z možemg oU smo poskušali, pa se » Euclid ne sme posku vim županom, ki yd „ k"1* v mestu, da z duhom Časa naprej sem, da ste tudi vi P^j, da imam jaz dovolj ' da vem, kaj potre^J in kaj potrebuje RuC » iiii u vi^v u j — dušenj. Mnogo dela ) ^ storiti v mestu, da ^f Jaz kandidiram ni listi, kjer morate^, križ pred vsakim |me 0 terega hočete volit1- ^ jf storili to, boste ime< hiši v Euclidu prU* vem, da ga boste in^tn-landu v sodniku ^Jf Z odlinim spoštov9 Za narodno čast se gre Za narodno čast se gre, gre se, da se Slovenci pokažemo, kdo da smo in kaj smo dali in bomo še dali Ameriki. Dosti j ne Lausche. smo že dali in še marsikaj lah-j okleva, 'ampak ko damo, ako bomo zavedni pa e D" preveč sigurni, da J zadnje goljufani in hitijo drugi in Pr« dj pripeti, da bo izvo'J Zato složni. To pot se gre za nekaj važnega pa res izrednega, to bo dan 4. novembra 1941, ko bomo šli na volišče in vši kot eden dali svoj glas za našega rojaka Frank Lauscheta. To moramo storiti in glasovati zanj kot en mož. Ne recite: A saj bo lahko brez mene izvoljen. Upamo, da bo izvoljen in to tudi pričakujemo; toda voliti moramo iti tudi če vemo, da bo izvoljen; imel pa bo toliko več glasov, kar je tudi nekaj. Čim več tem bolje. Pri tem pa ne smemo biti Ako še nikdar PreJ "0't"v zdaj naj gre, in to * /..i zadnjega volilne^ ^ razvidno, da se a° ^ udeležilo volitev, ^viJO menda lepo š . r ie ,11k- Slovencev in in rojakinje, nik«1 jji' 11% iti takrat na Imejte vsaj naalo v„ ponosa in zavestv 1 ^ Frank Lauscheta- ^ list je in on fo župan Clevelanda-in moramo storiti* šega Franceta velanda. Bog vezni federalni hišni Projekti Got ~"'.ineth J- Sims ^urV0 J-6' da Je v današnjih 4ik Časih VSak P°Sa" (5jp.' Vsako mesto in vsak nail's; Zat'et po vojni v Evropi. . ^ nVOrl. Is 9 0 oJedsednik Roosevelt, ki jj wyem vrhovni poveljnik taJjSe armade, je razglasil j, j Program v vseh ozi-k.,Jaskih, denarnih, indus-lh celo zemljiških v Eu- h [Q, nekaj meseci so tisti, ki ^ e11 ovirati obrambni pro-0)j( "ast°Pili proti nam. ^ bra. 14. 1940 je 76. kon-Ijanham predlogo, j 1. !i(lelfSe preskrbi stanovanja \ v obrambnem pro-Vseh okrajih, katere bo Roosevelt \ Predsednik ___________ 'VkPotrebnim in kjer bi to Vdlh, anJe oviralo narodna deia..» hišni projekt v Euc-i| federalni projekt, ki je || .Cen mestu Euclid (kon-* B06 J11 že odobren od Euc-ijuj. Of Education in :tSL komisarjev) to je ■al med mestom Euclid in Vlad0- Hiše za ob" I Sv ?lavc®' ki se jih sedaj # He Uclidu> so grajene na *■ Predsednika Roosevel- t? 1 ]tv» n ta tucli v tem oziru na i! ' h c/ s(a>a akta pravico grajanja za delavce. Dr2f X- točka b.) Lan-•f ^'oga pravi dalje: . . . j ® Se na federalne, dr-l^u]estne postave, pravila L 0 . aciJe nanašajoče se na vjjn specifikacije." "^vij to ^obro premislite, \a da -ie tu samo ena 'e, n to je, da lokalne po-nillg ordinance, stav-^°8tava so bile odprav-eyamSo ugodile obrambnim ;*t)0v' stavbeniki, ki grade anJske hiše, niti niso kej.2a stavbinsko dovolj e-ga po federalnih H6 0J'ti treba ni. Lokalne r^dz niti nimajo pra-' b0 °«>vati tega dela. To J Wi°1Vedano vsem tistim, da bi bila mestna bil Ustavila to delo, Ji! 0 dovolj nepatriotično V 4 t-^anham predloge A x dal ^ obr le- kadar predsednik > (j;i'jjirambo dežele, se mu v . na razpolago vse, Peresu narodne ob- , Ni pa ima tudi go-X t?KciJe za naše mesto Nbr vlada prenehala ^!;Sn!mi.deli- tedaj bo vsa Me vVn dolžnost mestna ^ Euclidu, da bo ko- /S federalnimi oblast- bo v najboljšo ko- ž i ^ in f6 danes razprav-je ako bo danes de- ^ ^Polnoma nesmisel. S? narn niti predsed-r i, Km 116 more danes ni-,Od kontrakta, Vs« ka n' gre 15 % za ,JV nai se računa od do-Plačila *,stlla davke in se V »lo Prav tako kot . mlJ'iške davke na ' W^ij11 °kraj. To je naj-* ^ Za postrežbo in ki Sa dovoljuje •r S J. i l^1 - IJB •* i fdobra 1941 je bil i' ^'(u, ;.ed vseh obramb- oga. The Cleveland V! Je. da In hišni pro-je bil vključen. >0 nismo za voj-našim fantom fiotovo si ne že- limo visokih federalnih davkov in prav tako bi v tem času si želeli, da bi vsak stavbenik, ki dela v naši naselbini zadostil našim stavbinskim postavam. Toda tu nimamo mi besede, ker se gre za narodno obrambo. Jaz in ti morava sprejeti to odgovornost na svoje rame in dati na razpolago vse svoje moči narodni obrambi in tistim, ki stoje na braniku demokracije. Če sprejmemo en del tega obrambnega programa, moramo sprejeti tudi drugega oziroma celotni program. Prepričan sem, da prav tisti, ki danes najbolj kriče in kritizirajo ta hišni projekt, da bi v slučaju, če bi ga bila naša mestna administracija odvrgla, prav tako kritizirali mestno vlado, češ, zakaj ni odobrila tega projekta. Ti domovi so vendar boljši za stanovanja delavcev, kakor pa bi bili morebiti šotori ali trailerji, kakor se dogaja v drugih delih naše dežele. Žalostno pa je, da so med nami tudi ljudje, ki bi bili zadovoljni z načinom kot je omenjen v prejšnjem stavku. Euclidski domovi: "Ti domovi so zgrajeni po ljudeh Zed. držav za brambovce domovine." Podpis: Franklin D. Roosevelt. Mestni sodnik Joseph H. Sil-bert se je za časa svojega sod-nijskega uradovanja izkazal izredno zmožnega in preudarnega sodnika. Jutri stopa zopet pred vas in se vam priporoča za ponovno izvolitev. Tekom svojega uradovanja je bil vedno nepristranski in pravičen sodnik. Sodnik Silbert je priporočen od Cleveland Bar Association, organiziranega delavstva, od dnevnika The Cleveland News, The Plain Dealer, The Press in več tujezemskih časopisih in še od več drugih civičnih organizacij. Euclid rabi Simsa za župana Volilna kampanja se bliža h koncu. Kar si bomo jutri izbrali, to bomo radi ali neradi prihodnji dve leti imeli. Vsi vemo, da smo do sedaj imeli dobrega in zmožnega župana, to da ne vemo pa, kakšen bi bil drugi, če bi bil izvoljen. Vsi vemo, da je mesto Euclid dobilo z županom Simsom čisto administracijo in ukinilo se je hazardiranje in gembljanje, ki je bilo v ponižanje mesta skoro za vsakim vogalom razširjeno. Znano nam je od prejšnjih administracij mnogo nečednih stvari, ki niso delale časti mestu niti ne meščanom. Več teh nečednosti je bilo obravnavanih pred sodiščem in časopisje je prikazovalo mesto Euclid kot gnezdo hazardiranja in raketir-stva. Župan Sims je napravil temu konec in mesto je zopet dobilo dobro ime. , Vsakomur je znano, da je dal sedanji župan Sims državljanom najboljšo javno postrežbo. Odpadki so bili vseskozi redno tedensko pobirani. Otroci so bili pri prehodu cest v šolo in iz šole proti nesrečam najboljše protektirani. Zboljšal je trans-portacijo, reorganiziral policijski in ognjegasni oddelek ter storil vse v napredek mesta in zaščito davkoplačevalca. Niti njegovi načelni nasprotniki mu ne morejo očitati slabo gospodarstvo ali nepoštenost. Znano je dejstvo, da nikoli poprej ni toliko Slovencev delalo za mesto kot jih dela sedaj pod sedanjim županom. Dobro nam je vsem znano, da je rad izdajal dovoljenja za prireditve in piknike in nikoli ni pošiljal policijo tam, kjer so ta društva prirejala svoje prireditve. Če je bil kam povabljen, se je vselej drage volje odzval in storil je za naše ljudi vse, kar je bilo v njegovi moči. Ker nam je bil vseskozi dober, zasluži, da tudi mi stojimo za njim, kadar rabi naše glasove. Radi zgoraj navedenega in mnogo drugih dobrin, ki jih je izkazal sedanji župan, toplo priporočam našim rojakom in rojakinjam naj volijo Kenneth Simsa za župana in vso njegovo listo. Joseph Kušar. ma vsi jutri volit ter oddajte svoj glas za župana Frank J. Lauscheta in councilman Eddie Kovačiča. Uspeh je gotov, če bo vsak izvršil svojo narodno in državljansko dolžnost. Vas pozdravlja primorska Slovenka, Mrs. Rozalie Streiner Zadnji klic Slovencem pred volitvami Mi, Slovenci se bomo v torek, 4. novembra, odzvali volitvam v tako ogromnem številu, da bo odmevalo prav v staro domovino in da bodo tudi tam zvedeli, da imamo v Clevelandu slovenskega župana g. Frank J. Lauscheta, ki bo županil v najbolj slovenskem mestu v Ameriki. Čeprav smo v gotovih ozirih precej razdvojeni, vendar, kadar pa gre za koristno narodno stvar, pa smo edini. Tako je sedaj ob volitvah, ko smo se strnili vsi Slovenci v Clevelandu in tako tudi mora biti. Jutri mora vsak oddati svoj glas za Frank J. Lauscheta. Gotovo pa je, da mu bodo dali glasove tudi drugi narodi, ker on bo županil vsem Clevelandčanom in ne samo Slovencem. Ker pa je nas Slovencev tako velikansko število, bi se bfš% has gotovo nič ne moglo narediti. Tako nekako je rekel tudi cigan, ko je srečaval ljudi,' ki so šli gledat obešenje cigana, pa jim je ta povedal, da brez njega ne bo nič, ker je bil on tisti, ki bi ga morali obesiti. Tako bi tudi v teh volitvah brez Slovencev ne bilo zmage, ker je precej veliko število volivcev med nami. Mogoče kdo misli, zakaj naj bi bil ravno Frank J. Lausche izvoljen županom? Zato ker pač nimajo nobenega boljšega kandidata in ker je on najbolj poznan in priljubljen med vsemi kandidati. Saj se je tudi kongresnik Sweeney izrazil zanj in je tudi govoril na radio v ta namen. Torej lahko pričakujemo, da bodo šli njegovi glasovi za Lauscheta. Tako smo lahko prepričani, da je zmaga gotova. Da bodo pa nekateri na jasnem, zakaj da tudi jaz delujem za Lauschetovo izvolitev naj jim bo povedano, da se mu želim vsaj malo oddolžiti za sitnosti, ki jih je imel z nami pred nekako 13 leti, ko je bil še advokat in je imel v rokah neko našo tožbo, katere pa nismo dokončali radi našega nezadostnega zanimanja. Toda tedaj nas ni nikdar vprašal za plačilo, mi pa ga tudi nismo vprašali za račun* Torej to je en vzrok zakaj tudi jaz delujem po svojih skromnih močeh za njegovo izvolitev. Jutri, 4. novembra, je naš slovenski dan, pojdite kolikor mogoče zgodaj na volišče. Kateri se ne boste kmalu zjutraj odzvali, vas bomo prišli kar na dom iskat. Na ta način bo gotovo vsak deležen tiste časti, da je volil. Do županskega stola mu moramo mi pomagati in naprej pa si bo že sam pomagal. K zaključku tega dopisa še posebno poudarjam in priporočam našim primorskim rojakom, to so tudi Kraševci in No-tranjci, da greste vsi, popolno- Direktorij Zadruge se zahvaljuje Hvaležnost, ena najlepših slovenskih čednosti, zahteva, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do sijajnega moralnega uspeha naše plesne veselice v soboto 25. oktobra v S. D. D. Ljudi je bilo toliko, da vkljub vsem previdnim predpripravam je zmanjkalo vsega, 'da se je za nekatere moralo napraviti malo nadomestila pri večerji, za kar prosimo, da bi ne zamerili, kajti storili smo in še bomo vedno' tako, da boste vedno vi v prvem zadovoljni. Zahvaliti se hočemo naj prvo vsem odjemalcem, ki so tako močno pokazali svojo naklonjenost tekom razprodaje. Zahvaliti se moramo vsem novim odjemalcem in se jim priporočamo v nadaljno naklonjenost. Najlepša hvala gre vsem delničarjem na solidaren poset veselice, vsem prijateljem in znancem in obema listoma, vodstvu WGAR programa, Slovenskemu delvskemu domu za vljudno postrežbo in posebno izredno dobro postrežbo oskrbnika doma. Verujte nam, da direktorij je vedno in bo vedno skrbel in želel, da,ste vi prvi v vseh ozirih, da ste solidno postreženi in da ohrani med nami tisto medsebojno skupno delavsko organizirano zavesti, ki nas eventuelno pripelje do zaželje-nih ciljev. Zahvaljuje se vsem delavcem in delavkam, osobito Ženskemu odseku Zadruge, ki se je spet enkrat prav solidno postavil s svojo kuhinjo ih postrežbo. Javnosti pa tisočera hvala in še na svidenje ob hodočih priredbah. Za direktorij Slovenske Zadruge : Joseph A. Siskovich, ta j. -o--- i za Lauschetovo kampanjo Zadnjo sredo večer se je vršila zelo povoljno obiskana seja volivcev 23. varde. Prejeli so bili tudi sklepi, kateri bodo koristni za izvolitev Lauscheta za župana, "23rd Ward Citizens Committee to Elect Lausche Mayor," vam je vsem skupaj hvaležen, ker ste se odzvali klicu, za pomoč na volivni dan. Posebna hvala gre našim slovenskim ženam, ena kot druga so voljne napraviti vse, kar jim je dano v njih moči. Lepa hva- la gre tudi tvrdki.Grdina in Sinovi, ko so nam obljubili, da bodo njih avtomobili na razpolago temu odboru na volivni dan. Društvo št. 126 SNPJ, katero ima čast imeti ime mesta našega Clevelanda, v katerem bo kmalu županil Frank J. Lausche, so pripespevali $20. Na seji, ko se je sprejel sklep, so člani prispevali vsoto $7. Prispevali so sledeči : Mr. in Mjs. Gabrenja $2, kaj pravite, koliko bi bil John prispeval, ako bi živel v Clevelandu? On je Eu-clidčan. Svojo popravljalnico čevljev pa uspešno vodi za Cle-velandčane na vogalu 63. St. in Glass Ave.; po $1 prispevali M. Martincic, 19707 Kildeer Ave.; Mr. Anton Pogačar, 1205 E. 168. St.; Mr. Anton Smith, 14323 Darwin Ave., Mr. Frank Tratnik, 1116 E. 71 St., Mr. Joseph F. Terbižan, 14707 Hale Ave. Neimenovan $10.00, Friend of Lausche $10.00, Society Spartans No. 198 SSPZ sedaj SNPJ $5.00, Neimenovana Col-linwoodčanka sedaj že drugih $5.00. Neimenovani iz 55. ceste $2, Mr. John Medved, 1059 E. 72 St., Mrs. Frances Vicic, 6909 Bayliss Ave., $1.00; Mrs. Josephine Mežnaršič, 4332 W. 52 St. $1.00, Mr. Edward Debelak iz 64 ceste $1.00. Pohitimo na volivni dan na volišče, napravimo svojo državljansko dolžnost napram sebi in drugim živečim v Clevelan- du. Dobro je da izvolimo premišljeno zastopstvo v mestno zbornico, ako deluje župan in zbornica roka v roki, se doseže veliko več kot če vlečeta vsak svojo pot. Dobro je tudi ako malo pomislimo o glasovanju takozvanega The City Levy, kateri bo predložen volivcem v odločitev. Ta Levy je za v pomoč revnim, preko vsega tega pa gre ta denar v slade, iz katerih se plačuje clevelandsko policijo in ognjegasce. Naj bo eleve-landska policija dobro plačana, tako da jim bo lahko opravljati svoj posel poštenim potom, naj gasilci dobijo svojo pošteno plačo, ker oni so delavci kot smo mi v tovarnah. Pomagalo bo prihodnjemu županu, da bo lahko vodil posle uspešno, naj pride ta denar v mestno blagajno po volitvah, ker to se ve, da v mestni blagajni nov župan ne bo dobil veliko ali celo nič, volimo vsi da bo ta Levy zmagal, končno ta levy je le ponovitev, in ni nič novega. Vsem prispevateljem in vsem ki ste se odzvali za pomoč na volivni dan, prav lepa hvala v imenu odbora, Joseph Okorn,.tajnik Prvi darovalci V sredo zvečer, dne 29. oktobra, se je vršila seja lokalnega odbora št. 2 slovenske sekcije J ugoslovanskega p o m o žnega odbora v Ameriki. Bila je to izredna seja, ki se je bavila s pripravami za nedeljsko prireditev v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. N^ seji je bilo tudi sugestirano, da naj se sestavi poročilo o dosedanjih prispevkih. Blagajničarka Mrs. Frances Rupret in pomožni blagajnik Mr. August Kollander sta sestavila to poročilo, ki se glasi: Za pomoč bednim v stari domovini so darovali v sklad J PO* SS št. 2 v Clevelandu, Ohio, sle-, deči : John F. Perko $300.00, Slovenska dobrodelna zveza $200, Slovenska ženska zveza, št. 14,-$73.00; John Keržišnik in njegova žena, Burley, Idaho, $30;, Ivan Babnik, $27.50; Joseph Žele in Sinovi, $25; Progresivne-Slovenke, št. 2, $25; društvo sv. Jožefa KSKJ št. 169, $25; John Pollock, $25; Louis Oblak, $25; Janko N. Rogelj, $25; Frank Oglar, $25; Anton J. Terbovec, $25; društvo Loška dolina, pevski odsek, $16; društvo sv. Ane št. 4, SDZ, $10; Neimenovan, $10; društvo St. Clair Grove, No. 98, W. C., $5; Joseph Prah, $5; Anton Nosan, $5; John Bartol, San Francisco, $5; Mary Bradač, $3; Charles Le-nardlč, $2; Mrs. D. Oražem, $2; East 68th Street Ladies Sewing Club, $2; Mrs. Col, $1; Frances Spik, $1; Mr. in Mrs. Joe Vidmar,, $1; Jennie Lube, $1; Anna Erbežnik, $1; Frančiška Košir, $1, in Mary Sta-novnik 50 centov. Skupaj je $902.00. Anton VEHOVEC FOR COUNCILMAN Frank J. LAUSCHE FOR MAYOR FRANK J. LAUSCHE bo clevelandski župan AKO BO DOBIL vsak slovenski glas! V TOREK 4. NOVEMBRA, 1941 JE V0L1VN1 DAN IN POSTAVNI DELNI PRAZNIK Clearing House banke ne bodo odprte za poslovanje na ta dan od 1:00 naprej The Cleveland Clearing House Association MR. WM. F. § IcCARTHY je kandidat za sodnika na mestni sodni j i za termin, ki se začne 3. januarja, 1942. Po poklicu je odvetnik in zelo sposoben za sodnika. Kot aktiven Clevelandčan je Mr. McCarthy obiskoval West High šolo, farne šole. Ohijsko univerzo ter je dobil odvetniško diplomo na Western Reserve univezi. Je član Clevelandske odvetniške zbornice, 0 h i j s k e državne odvetniške zbornice in mnogo drugih civičnih in bratskih skupin. Dobil je priporočil^ od Clevelandske odvetniške zbornice, clevelandskih časopisov, Citizens lige in mnogo drugih organizacij, kot "zmožen, deloven in napreden mlad odvetnik, ki bi bil, po našem mnenju, zelo sposoben in pošten sodnik na mestni sodni j i." Mr. McCarthy je oženjen, oče dveh otrok. Stanuje na Storimo svojo dolžnost Jutri bo eden največjih dne-vov v zgodovini Slovencev v Ameriki. Miljonsko mesto, v katerem živi mnogo narodnosti, bo izvolilo z veliko večino našega človeka za župana. Vsak Slovenec je lahko ponosen in čuti v sebi izredno čast, da bo lahko volil svojega rojaka za župana mesta Clevelanda. Ce se ozremo nazaj v zgodovino Slovencev, ki so še prihajali iz stare domovine, komu teh pijonir-jev se je sanjalo, da bomo kdaj volili v mestu Clevelandu lastnega rojaka za župana, Cleveland štejemo Slovenci za drugo prestolico slovenskega živija-in sedaj, ko je domovina Pozor, žene in dekleta! Priporočamo se vam, da si pridete ogledal našo veliko zalogo lepih, modernih oblek. Vse mere in barve. Ravno tako velika zaloga lepih zimskih su- kenj za žene, dekleta in otroških, po zelo nizkih cenah. V zalogi imamo vsakovrstno spodnje perilo, lepe in gorke kovtre in plahte vsakovrstne barve in cene zelo nizke. Ne čakajte velikih razprodaj letos, ker blago se težko dobi in je tudi vedno slabše in dražje. Pridite sedaj! Če nimate denarja sedaj, pridite in si izberite blago, plačate nekaj malega in vas počakamo, da boste imeli denar. Pridite po blago, kupite si suknjo sedaj! Se vam priporočamo! Pridite! Anzlovar's vogal 62. St. in St. Clair Ave. (Oct. 31, Nov. 3) po trinogu poteptana in oropana vseh pravic in si ne more voiiti svojih ljudskih zastopnikov in županov, imamo mi sedaj in naključno prvič priliko, da izvolimo svojega človeka v slovenski ameriški metropoli za župana. Kdor ni na to dejstvo ponosen in ne bo jutri storil svoja državljanske dolžnosti, ni vreden, da se še kdaj Slovenec imenuje. Kako nam je bilo v vsej nesreči in trpljenju, katero je doživela domovina, ljubko slišati: "med Slovenci ni bilo izdajalcev," tako ljubko bodo naši bratje tam preko morja prejeli veselo vest "rama ob rami so se ameriški Slovenci borili za izvolitev našega rojaka za župana miljonskega mesta" rekli bodo "tudi med njimi ni izdajalcev." Kdor je pazno sledil razvoju zadnjih let, ko smo se Slovenci pričeli v politiki uveljavljati smo pred Amerikanci dobili spoštovanje in ugled. Če kdo ve kakšna trda borba je bila pred leti v 32. vardi vem jaz, ki sem se za naše ljudi boril predno smo imeli Slovenci kakšen demokratski klub v vardi. Veliko je rojakov, ki se spominjajo, kako smo po vojni ostali osamljeni, ko smo se boril pri N. Y. Central železnici za izboljšanje delavskega položaja. Tam smo bili po večini upo-sleni Slovenci, toda nismo imeli nikogar, da bi naše upravičene zahteve zagovarjal. S človeško žrtvijo smo tudi borbo zgubili. Še danes se živo spominjam onih dnevov, ker stal sem v prvi/borbeni vrsti za delavčevo pravo. Med tem, ko sem pa jaz zavzel mestno zastopstvo v tej vardi, so postale razmere povsem boljše in znosnejše. Upam, da upravičeno vprašam naše volivce za glas v mestno zbornico. Anton Vehovec, mestni zastopnik 32. varde. Dvajset let nazaj smo imeli veliko blata v Euclidu, toliko da smo morali nositi gumijaste škornje. Letos ga je pa še več in bolj črn, čeravno so naše ceste tla-kane. Resnica je, da ga je toliko, da kar po zraku plava. Kan-didatje za mestne urade ga mečejo drug v drugega, se igrajo znjim in se valjajo po njem. V mislih imam politično blato. Kandidatje mažejo drug drugega z obdol)žitvami, resničnimi-in lažmi. Kampanja šepetaje je ena najbolj umazana. Človek ne ve, kaj ali koga bi poslušal in jim verjel. Ako posluša kako se govori, potem meče kislo zelje. ča;n vsem gospodin.l našega Anton O 6414_SLCl(^J: ^ IZVOLIŠ slovanskegaf bivšega s odn Roza bi bila rajši zlezla v tem- moža in neke mlade žene, stare no grobnico, kakor da bi še ta sivi, težki megleni dan prežde-la v tem tesnem stanovanju. Šla je na pokopališče. Na'božjo njivo jo je zvabil le-lesket lučk, čuden vonj premnogih nagrobnih, val resne in trpke množice. Zakaj grobov ni imela, ne, grobov ni imela. Oče in mati, oba sta ji umrla nekje v podeželskem mestecu, še preden ju je poznal^. Še celo v mislih sta ji bila tako daljna in tuja, da je nikoli ni objela vroča in pekoča žalost, da ji niso nikoli tekle solze olajšanja iz motnih oči. Med grobovi je stopala, ona, ki ni imela nobenega groba. Nekaj trdega je bilo v njej, kot da bi bila iz jekla. Vse te solze, ki so tekle krog nje, ob veličastnih spomenikih bogatašev mamice in tesnobnega, otroškega mladeniča, ki je bil čisto sam in je od sveta odmaknjeno strmel v meglo. Vsi ti so toliko izgubili in imeli toliko grobov na pokopališču in še več v svojih srcih. Ko se je vrnila domov, tedaj sta sestri praznovali dan Vernih duš. Sedli sta tesno druga k drugi in Roza je krasila svoje grobove in enako je delala, da-si se ji je upiralo, tudi Nina. Bile so vendar Verne duše. In bilo je lepše v temnem, mračnem stanovanju, odkar ga je polnil spomin, odkar so se v njem častili pozabljeni grobovi in se je praznovala misel nanje. -o- Švicarski vojni urad za prehrano je prepovedal izdelovanje in prodajanje majoneze. GEORM S' TENESV na me*"10 sodN!j0 rinifl> t* za ter ki se pr'lč' 1. janti JOSEPH H. SILBERT MESTNA SODNIJA Termin 4. jan. PRIPOROČEN OD: THE CLEVELAND BAR ASSOCIATION THE PLAIN DEALER THE PRESS THE NEWS BY ORGANIZED LABOR 01020001010201000202020101000100020101000202010000020100000202 010001010202010202000100000102020101010002020002010100010102 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 3, 1941 UTAN IN IS K A R10 T Po nemikem Izvirnika K. Maya %t nič Nerazumljivo povedali, da je IJte mu $Miv>na in važna in da se mož šinil okoli in >-te neumnosti, sir! '\ii!°'v!e imamo ko pa da f^i nepotrebni rado-^ 0r sitnemu kužetu! ior]fhy Je dvakrat pre-j karto, jo položil na H^61 nič-To P°meni> ^čakati kakor vsak Wf želi Sovoriti z C 'n P°čakajte, da - a na vas! Mene pa ^ miru!" It! Usedel. c t0 pomenilo- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV "Žal mi je, sir, silno žal! Pa oprostiti morate! Poznam vas le po vašem bojnem imenu, vašega pravega imena seveda še nikdar nisem čul." "Še nikdar niste culi —? Najbrž ste pozabili na moje ime. Prezaposleni ste. Pomagal vam bom! Ali se še spominjate na moji pismi? Southamptona sem vam pisal." ; 8- — Plesna veselica društva j ščaiistva V Herkulesu "Vi —? " me je gledal. j Kras št. ^SDZ v Slovenskem j nad dve stoletji traja na "In dvakrat ste mi odgovori SND v Maple Heights, leta v NOVEMBER , 31.- 8,—Dekliška Marijina druž- O. praznovanje novega ba fare sv. Vida priredi plesno' narodnem domu. veselico v Twilight Ballroom,! -°--— Iz i 6025 St. Clair Ave. j Spomenik davnega kr -..... ?Ne yieril slugi njegovo sem takih lju rne je pustil od- čeprav je dva-& mojo kart0 — k m pogosto cakati, »al' ,vr k^r pogosto, posebno i,! L nih državah. Toda V° Pobral, se je mo- si8pD^iti na moji pi- 4 shti' v kaki važni fUr am —• In vendar r "c — S pet Se ' , ■ rPh • dno obnaša-yjevo se je moralo. it niti- /P^l 'h1 je čakalo> zadI J IfJ. Uve uri sta minili ■\Ja Je Že šla h kraju, ■•-.Cl10 Prišla vrsta na ;1ik je sem. *>d Murphy Ha? ildeset let> njeg°v ; kj|e duhovite poteze, ^ razumne in bistre. V Je gledal. rPhy 'k,:-1' se priklonil. sem vpra- ^elite?" 6 P°znate?" Vedel_ itJ m°je ime poznate! 12 Southamptona Hi li." "Ne spominjam se, da bi bil. Še vobče nikdar nisem pisal v Southampton. V kaki zadevi pa ste se obrnili na mene?" "V zadevi Small Hunterjeve dediščine." "Small Hunterjeve dediščine —? Ah, da —! Imenitna zadeva! Sodnija je mene imenovala za izvršitelja oporoke, ker sva si bila dobra znanca s starim Hunterjem, z mladim pa sva si iskrena prijatelja. Žal je zadeva pri kraju —. Škoda —! Človek bi želel, da bi imel več opravka s takimi imenitnimi posli —." Osupel sem vprašal: "Pri kraju je zadeva, pravite? Kaj mislite reči s tem?" "No, uredili smo vprašanje dedičev." Kras domu na Holmes Ave. j večje delo izkopavanja na sv~ 8.—Carniola Hive 493 T. M. I tu, izkopavanje Herkulana in 0 „ , . , _ v . Pompejev, ki ju je 1. 79. po na- 9.—Pevski zbor Abrasevič šem štetju zasul ognjenik Ve- plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor A i koncert in predstava v SND. zuv. L. 1927. je prevzela itali-15.—SND Maple Heights, O. janska država sama vodstvo no-priredi ples in prosto zabavo, jvih del in najnovejše najdbe 15.—Društvo Clairvvoods št. nam dajejo posebno lep vpo-40 SDZ ples v SND. ■ gled v staroveško gradnjo hiš. 15.—Društvo Slovenski dom y narodni muzej v Neaplju ro spravili cela nadstropja hiš, ki stopnicam "Uredili —? Mislite reči, da ritha'nptonn L^avo "xt lluT?' "Ne spominjam ibi' kedj i e' ko ste brali «stjt_ ""*aj imel zveze s moje et" s 'ojj, Sa. Ali je mož : I)0,pl-eobilnih poslov :wZabil na zadevo o 6fjeve dediščine ? sem dejal. "Po-,fC#ou je obolel pa ^V/rej-priti.' f h . ? Mislite po- -■•t?011 jezdi najbrž / k >Sibnim prijatelji aij terHandom kje / _ ' Pa v Skalnem go- ^ st bedeli v South-uJe Winnetou zbolel 'Poznate?." n aar v Southamp-jsmrt bolan dobre t^ ^2 sem namreč j^d, negoval sem ^ . aanes sva prisps-,vid listino, ki or7raH poslati želeli." I k °la» me presene- .a>kliknil: Kanand 1 velika želja! % o ČU1 o vas , o | t>av. d Pirehandu, o po —? Vi ste -? Končno Jav' in o Debelem 'aD,. 0 mnogih drugih, po zapa- Potovaij w Slr> dobrodošli! 'iS sami —t »edit, da bi vas V*. Pa tako ne-, e_Sami —! Se- m časom!" H? bii vaŠ čas na raz-dali poklica-'em moral čaka- ste dediščino izplačali "Seveda!" Silno sem se prestrašil. "Ste torej našli pravega dediča?" "Kajpada!" "In dobil je milijone?" "Do zadnjega pennyja." "Seveda rodbina Vogel v San Franciscu —?" "Vogel —? Ne poznam nika-!ke rodbine Vogel ne v San Franciscu ne kje drugje." "Ne —? Kdo pa je tisti, ki ste mu izplačali dediščino?" "Kdo drug ko pravi dedič Small Hunter, sin starega Hun-terja." Prepozen sem bil —. Pa kako je bilo mogoče, da ničesar ni vedel o mojih pismih —? Saj mi je vendar odgovoril Prej sem mislil, da je pozabil na pisma, pa opustil sem to misel. Tak odvetnik ima dobor spomin —. Ampak odgovoril je Hude slutnje so se mi vzbujale. "Torej tistemu tako zvane-mu Small Hunterju ste izplačali dediščino —? Pa sem vas vendar svaril pred njim!" Gledal me je. "Kaj —? Kako —? Pred Small Hunterjem ste me svarili — ? Sjr, vsa čast vam, izkušen westman ste, zapad poznate, — tu na vzhodu pa se zdi, da govorite v ugankah, ki jih nihče ne razume—. Pred Small Hunterjem ste me svarili —? Opozarjam Vas, da je mladi gentleman moj prijatelj!" "Vem, da je, oziroma, da je bil." "Je bil —? Še vedno sva si prijatelja!" "Ali more biti mrtev človek vas prijatelj?" Neumno me je gledal. "Mrtev človek —? Kaj neki govorite! Small Hunter ni mrtev! Živi še, zdrav in čil je. Ni še dolgo temu, da sva se videla." "Ali smem vprašati, kje je trenutno?" "V Orient je odpotoval." "Tako —? Že spet?" "Da! Spremljal sem ga na parnik. Odpeljal se je zaenkrat na Angleško." "Na Angleško —? Hm —! Sam?" (Dalje prihodnjič) št. 6 SDZ obhaja 30 letnico ob stoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 8. — Veselica Lake Shore Post, št. 273 American Legion v Knausovi dvorani. 19.—Častna straža SDZ prireja "Harvest Roundup" v S. N. Domu na St. Clair Ave. John Pecon in njegova godba. 22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND. • 23.—Mladinski zbor Kralji-čki priredi koncert v SND v Maple Heights, O. treh pooldne. 23.—Svetovidski oder prirs-di dramsko predstavo v šolski dvorani sv. Vida. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno vcselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Svetovidski oder ponovi dramsko predstavo v šolski dvorani sv. Vida. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SXD. SO.—Slikovno predstavo pri-J redi društvo Najsvetejšega' Imena fare sv. Lovrenca ob 7:30 v cerkveni dvorani. DECEMBER 14. Pevski zbor Slovan pri- : j J J redi koncert v SDD na Water- Je *Uimii UdM. loo Rd. 20— ke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND. 21. — Hožičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Reclier Ave. 21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND. 31.—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Sil-Vestrr>v vniW v SND premor med delom z odpočit-1 so se navzlic zogljenelim bru- kom enako važen kakor dobro mogoče več pristašev nove vere, dokler jih niso nekoč zasačili Neronovi biriči. --o- Kako naj si odpočijem© Nespečnost je ena izmed najbolj razširjenih bolezni našega časa. Borba proti njej .predstavlja za zdravnike in raziskovalce zanimiv študij. V Stutt-gartu je zdravnik dr. Bruenin-ger ustanovil celo posebno kliniko za tiste, ki ne morejo mirno spati. V kolikor ne izvira nespečnost od kakšnega telesnega zla jo preganja po svoji posebni metodi, ki stremi za tem, da bi pacienta na spanje tako rekoč duševno pripravila. Za dobro spanje je namreč potrebno no- j daj, če do pravega spanja ne tranje ravnotežje, nekaj samo- pride. zavesti in nekaj pozitivnega' Človek pa se mora za spanje gledanja na življenje. j vendarle malo pripraviti. Pred i Dr. Breuninger se bavi tucli i vsem se mora že telesno spro-! z učinki počitkov druge vrste, stiti. Mnogi ljudje se ne zave-| Po njegovem mnenju je kratek dajo, da imajo tedaj, ko čakajo na spanje, še vedno napet obraz, da 'stiskajo nevede zobe, dejstvo da marsikomu spanje prej preženejo, nego da bi mu ga pospeševali. Spanje se ne da izsiliti. Ljudje, ki živijo zvečer še vsi v doživljajih preteklega dne in ležejo polni energije ter napetosti na pbsteljo, bodo le težko zaspali. Prav tako jim ne bo pomagalo do spanja, če si bodo ponavljali besede, kakor "Moram in hočem zaspati drugače mi bo jutri težavno in ne bom mogel delati." Prej jim bo pomagalo, če se sprostijo če mirno odrinejo vtise preteklega dne in skušajo izločiti vse du-j ševno delovanje. Nezavestno dremanje brez misli in občutkov prinaša odpočitek celo te- študent tožil vseučilišče Neki študent medicine Wagner je tožil vseučilišče na Long Islandu.za odškodnino 25,000 dolarjev, in sicer zato, ker je spo-mal, da je bilo njegovo znanje, ko je dovršil šolo, nezadostno. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Sc priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah nom in ohranila. Vodja tega zavoda, prof. Majuri, poroča sedaj o zanimivi najdbi, ki potrjuje staro domnevo, da so bili tudi v Herkulanu, priljubljenem zdraviliškem kraju tistih časov, pristaši krščanstva. Ti so svoje verske nazore seveda* skrbno skrivali pred javnostjo. V odlični starorimski družinski hiši, ki jo je izkopal prof. Majuri, so našli, v eni izmed treh ohranjenih sob sredi stene sledove velikega lesenega križa. Ta križ je kril, kakor kažejo sledovi žebljev na levi i in desni, nekakšen baldahin in Začetek ob veg ta prostor je lesen okvir z zastori skrival pred radovednimi očmi. Kaže pa tudi, da so neke roke s silo potegnile vse te stvari s stene. Do današnjega dne pa se je ohranil krščanski oltar, ki je bil pod križem. To je lesena omara, ki njeno zgornjo ploščo na treh straneh obdaja visok rob. Ob sprednji strani te omare, ki ima enokrilna vrata, je molilnik, na katerem so klečali krščanski stanovalci te hiše, kadar so opravljali svoje tajne obrede. Prof. Majuri misli, da se je pred tem skrivnim 1 krščanskim oltarjem z b i r a 1 o izvrstno I spanje in sicer ne samo za tiste, ki jim normalno spanje motijo razne težave, temveč za vsakega zdravega človeka sploh. Kdor si podnevi ?a kratek čas bodisi leže ali sede odpočije in sicer tako, da izloči ža ta čas vsako duševno delo, tnisli in domišljijo si črpa iz tega kratkega počitka več novih sil in si bolj osveži ustvarjalno silo nego z mnogimi urami "svinčenega" spanja. Že vse mogoče pripomočke so preizkušali, da bi spanje s silo privabili. Poleg uspavalnih snovi imajo celo "uspevalne stroje," posebne priprave, ki kakor pri kakšnem napetem dnevnem delu. Sprostitev spada k "znanosti da zaspiš." --o- časopis za šolarje V Zedinjenih državah imamo list z imenom "Šola," ki ga pišejo in urejujejo izključno učenci osnovnih šol. V 25,000 izvodih je razširjen na 600 šolah. 12 leten sodelavec tega lista je pred kratkim dospel do predsednika Roosevelta in ga intervjuval za list. Roosevelt mu je brez nadaljnjega odgovarjal na vt;a vprašanja. Pripomniti je treba samo to, dajejo od sebe enolične, brneče!da je dečkova vprašanja prej še glasove. Ti glasovi naj bi učin- pregledalo in korigiralo tajni-Jcovali uspavajoče, vendar je štvo državnega predsednika. Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 500 Mandel's Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Volite za vso EUCLIDSMM VOLIVCEM! V torek, 4. novembra, 1941 SDD na Water svobodomiselne siovcn-Volite za poštene davke! Volite za povrnitev vašega Napravite "X" pod petelinom Volite za Charles R. Ely in vso progressive© listo! The Committee of One Thousand C-eurg-e R. Hamilton, Sec'y. '257) Delavski voditelji na federalni sodni j i v New Yorku. Geoi ye F. Browne, levi na sliki in Willie Bioff, desni, oba delavska voditelja sta obtožena, da sta izkoriščala unijo uslužbencev pri filmski industriji z namenom izsiljevanja denarja od kompanije. EUCLID POTREBUJE NOVO AGRESIVNO ZAUPLJIVO V ČUSTVO DA BO ŠČITILO VAROVALO NAŠE DOMOVE MAŠE ŠOLE IN NAŠE MESTO For Mayor | WILLIAM F. CORBETT For President of Council JEROME A. FRENCH For Treasurer RAYMOND J. TURK For Solicitor FRANCIS M. SURTZ First Ward JAMES E. NIMMO Second Ward JOHN C. WEST Third Ward JOHN J. OMERZA Fourth Ward HARRY T. BYRNE Council-at-Large GEORGE M. CQGHILL RUD. C. SUSSTRUNK JOHN C. ZELINSKE Constables X X NICK IAVENDETTI CLIFTON OUTTEN OPOMBA: Napravite "X" pred temi imeni na glasovnici za konstab-Urie). EUGENE A. KELLY, Sec. Cerbett For Mayor Committee SAMO CORBETT DEMOKRATSKI KANDIDATI LAHKO DAJO EUCLIDU NOVO AGiESSii© ZAUPLJIVO VODSTVO MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre "Da, ko sva se vračala od . . V poslednjem trenutku se je botra zavedela, da Marija še ničesar ne ve o pogrebu starega Podbregarja. Toda Marija je morala nekaj zaslutiti. ■ "Botra, povejte mi po resnici, kaj sta včeraj počela z Andrejem v Zabukovju? Ali je bila dražba?" "Ne." Ali mi nočete povedati resnice? Saj je šlo za Andreja, ali ne? Kaj mar nisem Andrejeva žena, da prikrivate nekaj pred mano?" "Si, Marija. Toda . . ." "Kaj je, botra. Takoj sem vedela, da mi nista povedala resnice, ko sta šla v Zabukovje. Kaj je bilo tam?" "Ne smem ti povedati, Marija." "Zakaj ne?" "Andrej me je prosil." "Andrej?" "Da. Zaradi njega molčim." "Botra, rotim vas, nikari me ne puščajte v negotovosti . . ." "Ali znaš molčati?" "Znam." "Obljubiti mi moraš, da nihče ne bo zvedel tega, kar ti bom zdajle povedala. Zlasti Andrej in njegova mati ne, dokler ne bo Andrej sam izpregovoril." "Obljubljam vam, botra." In potem je botra razkrila Mariji, da je bil včeraj pogreb ostankov rajnega Podbregarja, ki so jih še našli na pogorišču, še enkrat jo je prosila, naj o tem molči. Zlasti stara Podbregari-ca ne sme tega zvedeti, dokler se njeno zdravje vsaj malo ne popravi. Prehudo bi jo zadela še ta novica in udarca najbrž ne bi mirno prenesla, ko je morala že zadnje čase toliko trpeti, da ji vsa uničena. Naj sirota misli, da je njen mož zgorel in da ni ničesar ostalo za njim ... "Molčala bom, botra, kakor grob. Razumem vaju, zakaj sta to pred Andrejevo materjo prekrila. Toda zakaj sta molčala pred mano?" Mislila sva, da bo mati .slutila, da imava druge namene, kakor pa sva rekla. In če bi ti vedela resnico, bi te morda Pod-bregarica pregovorila, da bi ji povedal resnico. Ko pa nisi ničesar vedela, se nisi mogla izdati, tudi če bi se bila hotela. Saj nama ne zameriš, Marija? Dober namen sva imela in tudi tebi sva hotela prihraniti novo žalost." Marija je molče stisnila botri roko. "Prav je bilo tako, botra. Hvaležna sem vam in Andreju, še danes bom govorila s svojo materjo, saj mi je sporočila, da pride, upam, da se ne bo upirala, čeprav ji bo gotovo hudo, ker se bo morala ločiti od hiše, kjer je prebila toliko lepih dni. Pa se bo že potolažila . . ." In res je Marija opravila svojo nalogo še isti dan. Kačarica se je izprva branila, ob misli, ko- FH»t»ixxtxxxxxxxxxxxxxxxxx3 liko svojega dela in moči je pustila v posestvu, ki naj bi ga zdaj prepustila dnugim. Saj je bil njen dom, vse, za kar je živela. Tudi zaradi hlapca Mihe, ki je že tako dolgo živel pri hiši in ga zdaj na stara leta ni marala poditi stran, se je branila. Edina grenka misel, ki je bila z domom v zvezi, je bila smrt njena moža, toda to se je zdaj umikalo že v pozabljenje. Toda Marija jo je potolažila. Obljubila je, da bo govorila z' Andrejem in njegovo botro, da bo tudi Miha lahko prišel na novi dom. Saj re3 nima več dosti moči, toda pri delu je priden in marsikje že zaleže za dva. Naposled se je tudi Kačarica vlada in z žalostnim srcem pristala na njen načrt. Botra je zmagala. Vesela "je takoj sporočila Andreju svojo zmago. Tako je bilo torej vse dogovorjeno. Zmenili so se, da bo zaenkrat Kačarica še ostala do-i ma, dokler se Andrej ne vrne od vojakov. Potem pa se bo začelo. Hišo bodo povečali in dvignili za eno nadstropje. Kačar-jev dom pa bodo prodali. Kupca zanj ne bo težavno dobiti. Drugi dan se je moral Andrej j spet vrniti v Srbijo. Njegov do-j pust je že potekel in ni ga mogel podaljšati. j To pot slovo od njega ni bilo j tako hudo. Saj ne bo več tako dolgo ostal tam doli. Nekaj me j secev bo hitro minilo v pričakovanju, potem pa pride čas, ko bo lahko za zmel-om ostal doma. Za zmerom! Huje pa je bilo Andreju. Zla-,:aradi otroka, ki se ga je bil : taHo navadil, da se mu je zde. !>■, da brez njega ne bo mogel bi-;. Kako ga je pritiskal k sebi, o še je poslavljal od njega in » ?,ko se je otrok privijal k nje-rnu, kakor bi bil čutil očetovsko bolečino. Ko je sedel Andrej v vlaku in vczil po širnih ravninah Slavonije, se mu je zdelo, da je sam. In če ne bi vedel, da ta pot '.s bo več zadolgo, da se bo lahko kmalu vrnil, bi bil obupal. ZA NOV DOM Andrej se je ob pravem času i vrnil k svoji četi. Njegov poveljnik, ki je bil z njim tako dober in mu je že večkrat pomagal, je moral iz listov zvedeti, kakšna usoda je doletela starega Podbregarja^ Andrejevega očeta. Vsaj namignil je na to v pogovoru z njim. Zaradi tega je tudi Andreju prizanašal s težjimi deli in mu dajal prostega časa, kolikor je bilo mogoče. Andrej je ta prosti čas izrabil. Lotil se je spet knjig, ki jih je bil prej za nekaj časa pustil, ko je imel dovolj drugih skrbi. Zdaj je imel sicer že dom in mu ni bilo več treba gledati s skrbjo v negotovo bodočnost, vendar pa se je še zmerom učil. Saj čas, ki ga človek za uečnje porabi, ni vržen stran. Zlasti če bi ga človek sicer porabil za bog ve kakšne neumnosti. Hitro so tekli meseci, čeprav se je zdelo Andreju, da se pomikajo dalje počasi kakor polž. Kmalu je prišel čas, ko je lahko že štel dneve, ki ga še ločijo od konca vojaščine. Domov je pridno pisal. Zvedel PREPARE YOUR Heating System NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting ......................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 prUUXXXXTTTTXXXXXXXXXXXXI Volivcem v Euclidu se priporoča Frank M. Surtz Slovenskim in hrvatskim državljanom v Euclidu se priporoča v izvolitev Frank M. Surzt, ki kandidira za mestnega solici-torja na demokratski listi. Kot veste, je Frank po poklicu odvetnik. Kot bivši pomožni policijski prosekutor v Millerjevi administraciji v Clevelandu in kot pomožni državni pravdnik pod generalnim državnim pravdnikom Duffyem, je dobil Mr. Surtz dovolj izkušenj, ki ga usposabljajo za urad mestnega solicitorja. Slovencev in Hrvatov je dovolj v Euclidu, da bi morali imeti pri mestni administraciji kak važnejši urad. Do tega boste prišli pa le, ako sami to hočete. Vaš glas odločuje pri tem. Ako vsi podprete Mr. Surtza s svojimi glasovi, bo gotovo izvoljen in Euclid bo dobil v urad solicitorja izvrstno moč. Torej vsak slovenski in hrvatski glas naj bo jutri oddan za Frank M. Surtza. je, da ima Kačarica že kupca za svoj in Marijin dom. Neki Američan je. Dolga leta je bil onkraj morja, zdaj pa se je vrnil domov in bi rad prebil na lastni zemlji starost. Znesek, ki ga ponuja, je velik, večji kakor pa se je Andrej upal misliti v najdrznejših sanjah. Zvedel je tudi, da je bila pred kratkim dražba ostankov njegovega starega doma. Ker hiše ni bilo več, je šlo posestvo seveda za majhno ceno. Ljudi je odbijala od kupčije tudi misel na strašni konec, ki ga je bil doživel zadnji lastnik posestva. Vendar pa je bil izkupiček tolikšen, da so bili plačani vsi dolgovi in da je še nekaj ostalo. Tako se je torej doma razvijalo vse tako, kakor si je Andrej le mogel želeti. Tudi njegova mati se je že nekoliko potolažila. Zvedela je že o pogrebu svojega moža. Takrat so jo oblile solze, potem pa je stisnila ustnice. Drugi dan je šla na njegov grob. PoznO zvečer se je šele vrnila na novi dom, toda tako mirna, da sta se Marija in botra, Vojvoda in vojvodinja. Windsor sta obiskala tudi mesto Timpnium, Md., kjer ju je sprejel $tric vojvodinje, general Henry M. War field, ki ju je tudi povabil, na svojo farnio za enotedenski obisk. . ; Kadar si naši vojaki na Islandiji zažele tople pršnje kopeli, jim to ne dela nikake preglavice, kajti na tem otoku je vse polno toplih vrelcev, ki mečejo gorko vodo visoko v zrak. Mnogi prebivalci tega otoka imajo celo v svoje domove napeljano toplo vodo iz teh vrelcev. Gornja slika nam kaže en tak delujoč topli vrelec. kar čudili. Tudi Ivanček je rasel v pravega korenjaka. Zdaj, ko je že malo hodil, je bilo treba neprestano paziti'nanj. Nikoli ga niso smeli popustiti izpred oči, tako živ je bil. Ko je Andrej to bral, mu je postalo toplo pri srcu. To je njegova bodoča sreča, ki jo je tako dolgo klical in tako hrepenel po njej . . . Vsak dan je hodil izpraševat, ali je zanj kaj pošte, če je prišla, je bil vesel, drugače pa se mu je zdel ves dan pust in pra zen. In z vsakim dnevom, ko je šla njegova vojaščina h kraju, je bilo huje. Minila je zima. Mrzla je bila in dolga. Prišla je že nova pomlad, vsa mlada in lepa. Oze-leneli so že griči vojašnice. Andrej je vedel. Ko bodo čisto oze-leneli, pojde odtod in nikoli več se ne bo vrnil. Nikoli več! Za novo hišo si je sam napravil načrte. Prostore bo razdelil tako,da bo lahko vsak na svojem. In premišljeval je, ali bi dokupil še kos gozda, na tisti strani, ki gre proti Zabukovju. Tam, kjer se je tolikokrat poslavljal od Marije. Da, tisti kos bo kupil. In v dolini je še nekaj njiv, ki bi posestvo lepo zaokrožile. Pa daleč niso od hiše, tako da spravljanje pridelkov z njih ne bi bilo pretežavno. Velik hlev bo moral seveda tudi biti. Zdaj še je bil tako dolgo o^j^j konja nimajo pri hiši. Samo ' dvoje krav. Če bo gospodarstvo povečal, bo potreboval tudi konja. In sena ne bo treba več prodajati, ker bo kupil tudi nekaj krav. Kar videl je, kako rase njegove posestvo. Potem pa se je zbudil spet v daljni -Srbiji v vojaški obleki. ... Kako nadložna mu je takrat postala. nje, čaka ga sreca,,is0' Ivanček in vsi drugi, w ^ mu v zadnjem času bližali. fr Tako se mu je mudi'0 ^ da je med potjo sedel , vlak, samo da bi bil P>ej pri svojih. . Ko se je peljal , se je spet spomnil č^Vt^ Marija ušla od dom« ' * ^ mislili, da je v tem ve^ Naposled je le prišel dan, ko je dal vojakom slovo. Tisti dan se je vojašnica skoraj izpraznila. Vsi, ki. so prišli hkrati z njim tja dol, so jo zapustili. To je bilo vriskanja in veselja! Andrej se je še posebej poslovil od svojega poveljnika in se mu zahvalil za vse usluge, ki mu jih je bil izkazal. Potem mu je povedal, kaj namerava zdaj in ga je povabil, naj se zglasi kaj pri njem, ko bo dom obnovil. "Rad," mu je rekel prijazni častnik. "Drugo leto mislim tako priti v Slovenijo na obisk. Morda me bodo celo za stalno premestili tja. Potem se bova ; pa lahko videla." In prijateljsko mu je stisnil roko. Ko je bil Andrej v civilni obleki, se je čutil kakor prenovljenega. Zdaj je vsega konec, vseh skrbi. Čaka ga zemlja, ki stu. Spomnil se je, ;;J mati tu iskala, pa ie , Toda to je zdaj že vse ^ in kar pride zdaj, bo ^^ , prijetnejše. Veliko ostalo za njim kakor .J ga ni nikoli razumel1,1 di razumeti ni maraj' Vlak je hitel dalje-bliže je bila dom*** J* in n i P. da ze L J P Zdelo se mu je, da topli dih, da že izteza ;jr nikoli se »j njej. tako vedrim''srcem P Saj je zdaj vsaj žive' ^ „ nI da se mu ne bo treba ^ gati od nje, da bo ost* dokler bo sam želel, > tako dolgo, dokler ^ hoteli. In kaj vse m11 pii N sla ta zemlja! Tist0^ii| je zmerom hlepel, k*1 . lo vse. Šele zdaj, o!jt#fi nekaj časa od ze" ,l0n# poznal, kaj mu p Edward J. ZASLUŽI PONOVNO IZVOLITEV na; je 2iut it KER se je energično boril proti sedanjemu obdavčenju vodnih računov za nje odvodnih kanalov. i KER se je boril za povečanje mestne elektrarne in s tem za nižjo ceno vaši ele KER je glasoval za vse predloge, ki so bili v prid delavstvu. KER se je vedno izkazal kot lojalnega 23. vardi in se je 100% udeleževal se-1 zbornice. KER je bil vedno na razpolago prebivalcem 23. varde, v uradu ali doma. oV »»' KER je bil vedno aktiven za izboljšave v vardi. Ena teh je nameščenje buS jtd> cesti; tlakovanje iste; boljše in rednejše pobiranje smeti in odpadlo j KER je bil v svoji službi vesten in energičen, ga podpirajo za ponovno dnevniki Cleveland Press, Cleveland Plain Dealer in Cleveland Ne*fs' ZATO NAGRADITE ZVESTO SLUŽBO S PONO IZVOLITVIJO X EDWARD J. KOVAČ IC