ZADNJE ZVEZDE
(Ob Jakčevi grafiki) Alojz   Gradnik
Prve zvezde — o kako sijale mile ste na moja mlada leta! Prve zvezde — o kako iskale so oči metulje in dekleta!
Prve solze — o kako so tekle in se dolgo niso posušile! Prve rane — o kako so pekle in se dolgo niso zacelile!
Kaj si sreča? Samo bolečini, sestri svoji, verna si družica! Kaj ljubezen? Samo še spomini tvoja žalostna so govorica.
Ah, ta bridka mladih dni spoznanja, padajočih zvezd prikriti jadi! Ah, ta plaha, tužna ta vprašanja, slane strup, namesto ros pomladi!
Pot končana je in dan se sklanja. Duša trudna ne želiš pokoja? Samo tisti še živi, ki sanja. Sanjaj, sanjaj dalje, duša moja!
Mrak že temna krila razprostira na drevesa, njive in na hrame. Zdaj bo konec upov in nemira. Zadnje zvezde sijejo že name.
697