★ ra PHIHOnSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LVI ~ Štev. 82 (1770) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 7. aprila 1951 Cena 15 lir Še nekaj Cammarato in dr. Reorganizacija zvezne vlade FLRJ korak v razvoju socialistične demokracije ¥ava gospodarstva bo prešla v pristojnost ljudskih republik - Jugoslovanska nota romunski vladi zaradi sistema-obmejnih' izzivanj - Madžarske oblasti nočejo izročiti vizuma jugoslovanskemu odpravniku poslov v Budimpešti Prezidij lj*?GRAD' 6. FLr Juge* aoizap-Č ***** ukaze o rter-^vanski11 ”*^trukciji ju. vlSL z reorgani- t*noge i™* J3000 vse glavne k pristnin £ Pr®nfcseine «tev v "J?1 .zveznih ministr-%!. v n^rf°]nost 1 epublišfcih k ostan? Jnositi 2vezne vla- ® tehnik J" OJ1 .gospodarski ^eaiiški J2fraVl zahtevajo; "“»skTT; , P,r«kooceanski po. fruge JrTi?.! ki Promet. Vse 0iiiSkriq.brezT Ustnice Milov an J Sin-již VI Kosanovič, Stančič ^ finart 2ecevič; mini- ^vljevir Dobri voj e Ra- ? ftano • nanister pravosodij Svetr, minister prea- 7° RoA,n, 5a znanost jn kul- ^■ster Colakovič; mi- ^ ^ifedsedhdk Sveta za I® dr pavi6 » 50tialn° Po-gt -T Gregorič; minica s\Jt 'ed«dnik gospodar- ^zunanje t°riS .Kitirič; mini-m- .trgovine Melentije S za ^niSter ~ Predsednik ibdSsbr £° tn ekstrak-Jf^ovič' »7 -° Svetozar Vuk- Sveta ni?er - Predsed-t* c IpŽ? . industrijo »Rednik g minister -Jtio indi,^G^eta za pridelo-W^stri]o Rato Dugonjič. Wsradbm„Piet?s'ednik Sveta V°vi iovnos-t Ljubšo ^ za^fter ~ Predsednik V? Miiav^^lstvo in rudar- ? — ^ o Todorovič; mini-PVnj k7 Sednik Sveta za JMč- Cpmtt Osman Kara-, ster — predsed-«ViTi. ■ Promet in zveze CV&Ovič; minister po-flAsrai • 0 Bače; minister ^IfcvlTi stRretar vlade A^bodrag Dju,ri*. «!!. »Uaf* *“ doseaanji ■ija . zvezna planska .ministrstvo za delo, kršitev jugoslovanskega zračnega prostora, streljanje na pa-trole, stražarnice in civiliste v bližini meje in druge incidente. Nota pravi, da je jugoslovansko zunanje ministrstvo doslej že večkrat, zadnjič 10. januarja, opozarjalo romunsko vlado in protestiralo zaradi teh izzivanj in zaradi postopanja romunskih obmejnih organov na jugoslovanski meji. V svojih notah je jugoslovansko zunanje ministrstvo navajalo konkretne primere in zahtevalo, naj romunska vlada podvzame ukrepe, da se to prepreči. Romunska vlada sploh ni odgovarjala. Dejstva v notah, jasno kažejo da romunski obmejni organi nadaljujejo z izzivanjem in da so ti primeri po-staii vse pogostejši in resnejši. Današnja «Borba» komentira jugoslovansko noto in poudarja, da podatki in številke, ki jih navaja nota, dokazujejo, da so ti incidenti premišljene in zlonamerne kršitve jugoslovan-sko-rornunske meje in da jih ni mogoče obravnavati ločeno od onih, ki se istočasno vršijo na vsej črti, pb kateri meji Jugoslavija na ostale dežel« pod sovjetsko dominacijo. Vsa ta dejstva je treba obravnavati skupno s celo vrsto raznih drugih oblik sovražne napadalne delavnosti teh satelitskih dežel proti Jugoslaviji. Zato ti primeri na romunski meji, kot tudi vsa ostala sovražna dejanja pomenijo provokacije, ki merijo na nadaljnjo zaostritev odnošajev med Jugoslavijo in temi deželami. «Politika» poudarja vztrajnost, s katero romunska vlada še nadalje krši svoje obveznosti, izvirajoče iz mirovne^ pogodbe, in vzdržuje pod orožjem mnogo večje število vojaštva, kot pa ji mirovna pogodba dovoljuje. «Taka politika romunske vlade ni v interesu romun- skega ljudstva niti v interesu miru in mednarodnega sodelovanja, zaradi tega j« tudi ni mogoče drugače oceniti kakor kot provokacijo, kot politiko sistematičnega ogrožanja miru v tem delu Evrope«. Zvečer je bilo objavljeno u-radno poročilo, ki pra-vi, da jugoslovanski odpravnik poslov v Budimpešti Denovski ni mogel odpotovati v Beograd, kamor ga je poklicala jugoslovanska vlada v zvezi z nedavnim uličnim incidentom, ki ga je izzval šofer madžarskega poslanika in madžarski odpravnik poslov v Beogradu in v zvezi s protijugoslovansko kampanijo, ki se je začela v Madžarski ob tem incidentu. Madžarske oblasti Dencvskemu njegovi ženi in otroku niso izročile dovoljenja za odhod iz Budimpešte, čeprav so mu to obljubljale. Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je obvestilo madžarsko zunanje ministrstvo, da so vsi zahtevani vizumi za osebje madžarskega poslaništva v Beogradu in njihove družinske člane izdani, da pa bodo zaradi takega postopanja madžarskih oblasti proti osebju jugoslovanskega poslaništva njihovi potni listi izročeni madžarskemu poslaništvu šele, ko bo zunanje ministrstvo obveščeno, da so madžarski organi izdali dovoljenje, ki ga je zahteval jugoslovanski odpravnik poslov v Budimpešti. «Dejstvo, da jugoslovanskemu odpravniku poslov ni bilo izročeno dovoljenje za odhod iz Budimpešte, pravi poročilo, očtino skriva določene namene madžarske vlade, ki niso običajni v diplomatski praksi in je očitno preračunano na nove provokacije in nadaljnje poslabšanj« odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko«. LIE O SMOTRIH OZN Nft KOREJI Predstavniki dvanajstih arabskn-azijskih držav so mnenja, da^ je prišel trenutek za sklicanje konference o vprašanjih Daljnega vzhoda in za prenehanje sovražnosti na Koreji t>2e. nii„- ?a novo osvobojene S4' in ?iva za železnice, 2LPW°. generalne dii-industrije, črne S kovin metalurg>je ntže' X> Za proizvodnjo m nafte, komite za , ZaVje, za socialno H, -niln-, a kinematografijo hwalne ,-S°®P°diarstvo in ko-C^oi ' za turizem in h v°- S lh za vodno gospo- ftv. Posle ukinjene komisije bo ^ Planske spodarski svet in nje- LAKE SUCCESS, 6. — Danes je imel glavni tajnik OZN Trygve Lie tiskovno konferenco pred svojim odhodom, v Pariz, od koder bo potem odšel na obisk v Jugoslavijo, Grčijo, Egipt, Sirijo, Libanom, Turčijo in Izrael. Njegovo potovanje se bo verjetno končalo konec aprila. Na tiskovni konferenci je dejal, da ni nobenega znaka, da bi Kitajci in severni Korejci na Koreji pristali na pogajanja, in je dodal, da dokler ne bo do tega prišlo, ali pa ne bo nobenega znaka za to, nimajo Združeni narodi druge izbire, kot da se bore z namenom, da odbijejo in če bo mogoče zaključijo napad na Koreji z vso silo, ki jo imajo na razpolago. Lie je potrdi! željo Združenih narodov za združitev Koreje, potem ko bo odbit napad: ((Hočem vas spomniti, da imajo Združenj narodi samo dva smotra na Koreji; prvi je v tem, da odbijejo napad in upostavi-jo mir in. varnost. Dokler bodo na drugi strani nadaljevali z bojem, moramo doseči te smotre z vojaškimi sredstvi in opominjati pri tem, da je namen Združenih narodov zmanjšati ne povečati nevarnost za razširjenje spora v tretjo svetovno vojno. Drugi smoter Združenih narodov na Koreji pa je doseči združeno, neodvis. no, svobodno in demokratično uprava 30 bili posli osta- za plan, ij^eni ^ vladnih organov Sij tovo , Ze obstoječe ali k»te®abli«wnovliene organe Seii p vladah. . Prezidija ljudske Cv Vložil reor|anizacijo vla-1 Predsprinilr tfnsno- a \p\. '4 seja državno OWeno višjo obliko — S 1 tienn° lastnino pod n-Sl DotnIn(lnih proizvajal-C hitrn ai sistematično in k # i ti« odmiranje državnih ®cdar??dro,,,l'na!nesa vprašani Urjeni Y1Ji. Reorganiza-i!Vhv,,ega nem ZIIianjša-kJoju in aa{!arata v admi- NitViia nn uie’ da *re Itt in krem?«1 dejanske iz A>acirve s°ciai,stic- zunanje mini-vdar-Os izročilo ro- v>C,)ih zve2i z vse obmejnimi inci- ?E ''DtVs i14*! P"111* lflGi- v tg ®lni romun- vlaNd°eta Zt‘e. naj se b >i®5ol j^Of-ča o j 7 . -Si^do 20 'f v 7. decem, r^čh Ski ohm -Uaria 1951 Vi in‘ ha hi bm,e3ni organi b,. Jhgoslnvanski me- 31 V?-!dent? organi b»žkrSt ov. Med i-. strelU,lvled drugim dota tfa.i Fgoslov, nasteva nadalje Se Jnu razstav Oslu 1 liudst V Ko razstava umetno , več kjer je zanimanje zbačilnostl Umetnosti, vprašanjih Daljnega Korejo, v kateri bo moglo korejsko ljudstvo urediti svoje zadeve brez kakršnega koli vmešavanja tujine, ob pomoči, ki jo priporočajo Združenj narodi za obnovo razrušene drža* ve in- ustanovitev združene vlade. Ne glede na to, če bo mogoče korejsko vojno kmalu končati alj pa se bo še nadaljevala nekaj časa, je važno, da vsi, ki so pri tem zainteresirani, dobro razumejo ta dva smotra in temeljno razliko v sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče to doseči«. Lie ni hotel povedati, kaj misli o tem, koliko časa bo trajala ta vojna: «Mislim, da bo prišlo kmalu do piekinitve ognja, s čemer bo mogoče prenehati s prelivanjem krvi in nadaljevati z uničevanjem. Toda to je samo želja in ne prerokovanje«. Li« ni hotel komentirati Mac Arthurjevih izjav, ker — kakor je dejal — za to ne odgovarja in bi morali glede tega vsako vprašanje nasloviti na združeno poveljstvo in ne na Združene narode. . Ob koncu je izjavil, da ne misli, da bi prišlo do tretje svetovne voine: «Svet je v tež kem položaju, toda zdi se mi, da ne bo tretje svetovne vojne. Težave bodo urejene, vendar se mi zdi. da morajo biti odgo. vome vlade pripravljene na slabše, upati pa morajo v boljše«. Predstavniki dvanajstih arab-sko-azijskih držav so imeli vče. rai popoldne že svoj drugi se-stanek. Na njem je Padilla Ner-vo, delegat Mehike in član odbora za dobre .usluge, poročal o delu tega odibora. V krogih OZN so mnenja, da so predi, stavniki dvanajstih držav prepričani, da je prišel trenutek za sklicanje konference o vpra. šanjih Daljnega vzhoda, pogoj za to pa je prenehanje sovražnosti na Koreji. Zlasti pa je v sedanjem trenutku pomemben povratek na 38. vzporednik in težkoče, ki bi nastale ob podaljšanju korejske vojne v Se. verni Koreji in Mandžuriji. Prav tako ie važna utrujenost, katero opažajo na obeh straneh. Vsa ta dejstva večajo upa. nje, da b, mogli uspešno zaključiti to iniciativo. Menijo, da so naročili Padilli Nervi, naj se zavzame pri odboru za dobre usluge za sklicanje konference sedmih, in sicer štirih velesil, Kitajske. _ Indije in Egipta Ce ne bi bilo to mogoče, bi dvanajst držav nadalje, valo svoje napore, glede konference sedmih, ki jo je, kot znano pod raznimi pogoji sprejela tudi Kitajska. V krogih dvanajstih arabsko-azijskih dr. žav so prepričani, da bi bilo zaman postaviti sedaj to vpra- šanje pred Glavno skupščino Združenih narodov, ker bi ZDA vprašanje konference sedmih na Glavni skupščini najbrže že drugič odbile. Pravijo pa, da bi bilo pametno, da bi načrt za konferenco natančno proučeva. li izven skupščine. Nov posvetovalni odbor za mobilizacijsko politiko ZDA Sindikalni predstavniki pristali na sodelovanje WASHIN GTON, 6. — Predsednik Truman je danes usta- novil nov «posvetovalni odbor za mobilizacijsko politiko«, sestavljen iz 17 članov. Odboru bo predsedoval ravnatelj za industrijsko mobilizacijo Charles Wilson in njegova naloga bo prispevati k obrambni politiki ZDA. Predstavniki sindikatov v odboru so predsednik CIO Philip Murray, predsednik AFL VVilliam Green. predsednik sindikata avtomobilskih delaY^?rV Walter Reuterh in tajnik At L George Meany. odbor bo imel svojo prvo sejo v ponedeljek. Kakor je znano, so svoj cas predstavniki sindikatov odklo-nili sodelovanje v tem odboru. Sedaj pa je sindikalni vodilni odbor, v katerem so vključeni predstavniki AFL, CIO in številne druge ameriške sindikalne zveze, sklenil soglasno stopiti v omenjeni odbor, ker je predsednik Truman spremenil njegovo strukturo, tako da se predstavniki sindikatov ž njo strinjajo. Omenjeni predstavniki so sprejeli svoj sklep po enournem razgovoru s predsednikom Trumanom in so izrazili upanje, da bodo lahko čim več doprinesli k obrambnemu progra. mu. , . Sindikalni vodilni odbor je že 28 februarja dal nalogo svojim predstavnikom, naj ne sodelujejo v posvetovalnih organizmih za obrambo, poudarjajoč, da bi ti organizmi delovali izključno pod vodstvom in v korist velikih družb. Danes je komisija za kredite amežiški zbornici znižala za 53% izredne kredite, ki jih zahteva Truman za finansiranje raznih vladnih načrtov do konca finančnega leta, ki se konča 30 junija. Od celotnega zneska 843.463.569 dolarjev, ki jih zahteva Truman, je komisija odobrila samo 478.136.368 dolarjev 0 mirovni pogodbi z Japonsko WASRlNGTON, 6. — Zdim-žene države bodo priporočile določene spremembe in dodatke k predlaganemu osnutku japon- ske mirovne pogodbe, ki so ga ^predložili zaitopnikom zavezniških sil. Ameriško odločitev je na današnji tiskovni konferenci prebral načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva Mc Dermott in med drugim dejal: «Zdi se, da so se v tujem tisku pojavile verzije osnutka mirovne pogodbe z Japonsko, ki jih pripisujejo Združenim državam. Kot je bilo že poprej sporočeno, so Združene države pred nekaj dnevi zaupno izročile zastopnikom zavezniških sil osnutek mirovne pogodbe, ki ga bo, kot je razumljivo, treba še izpopolniti, ter je zato podvržen raznim spremembam, ki bi jih lahko predložile tudi Združene držav« same. ter je očitno podvržen tudi raznim o-pombam drugih vlad. Odkar so razdelili prvi osnutek mirovne pogodbe, so se Združene države same odločile, da bodo priporočile določene spremembe in dodatke. Čeprav besedilo osnutka mirovne pogodbe, ki so ga sedaj azdelili, v glavnem odgovarja vrsti mirovne pogodbe, katero je veleposlanik Dulles podrobno opisal v svojem govoru v Los Angelesu 31. marca, pa ne odraža podrobnosti in končnega stališča Združenih držav — še mnogo manj pa stališče drugih vlad, katevih komentarje sedaj pričakujejo«. V odgovoru na vprašanje je Mac Dermott izjavil, da ne misli da bi zunanje ministrstvo odposlalo zainteresiranim vladam predlagane spremembe. Angleški predlogi iraški vladi BAGDAD, 6. — V obveščenih krogih menijo, da je glavni direktor družbe «Irak Petroleum Company», Gibson, pred svojim odhodom v London predložil ministrskemu čred. sedniku Nurry Said paši pred. loge za dokončno ureditev vprašanja spora med vlado jn petrolejsko družbo. V pouče. nih krogih pravijo, da je Gibson predlagal med drugim: naj trolejske proizvodnje povečalo do višine pristojbin, ki jih po nedavnem sporazumu plačuje petrolejska družba «Aramco» Saudovi Arabiji; sporazum med Irokam in «Irak Petroleum Company» naj začne veljati 3. aprila 1951; Takoj po začetnem sporazu mu, ki bi omogočil nadaljeva nje pogajanj, bi Irak prejel milijone funtov šterlingov ki o^ predujem na povišane pre jemtke; med prehodno dobo (t. j. pred sklenitvijo dokončnega sporazuma) bi Vlada svoje prejemke dobivala v trimesečnih obrokih. Po mnenju istih poučenih krogov bagdadska vlada n- zahteva spremembe v sestavi družbe niti plačilo polovice dohodkov (kot se dogaja v Sau. dovi Arabiji). SPET MONOTONA SEJA NAMESTNIKOV V PAKIŽU Delegati so ponavljali razloqe, ki so jih že nekrajkraf načeli - Gromiko poudarja spet atlantski pakt in Trst Ugibanja o severnoKorejski ofenzivi TOKIO, 6. — Kakor je danes ob 1. ponoči poročal radio Moskva, je sovjetska agencija Tass pooblaščena zanikati vesti, po katerih bi bile sovjetske čete v Jr.^džiriji. Prvo izjavo o tem je dal, kot znano 4. aprila v ameriškem parlamentu Sam Rayburn. Danes so ponovili v Tokiu in Washingitonu, da je v Mandžuriji pripravljenih veliko število letal, ki bi jih uporabljali Kitajci in Severnokorejci v pomladni ofenzivi. V Tokiu tudi govore, da čfe bi prišlo do letalske ofenzive nasprotnika, bi Mac Arthur zahteval pooblastilo za bombardiranje oporišč v Mandžuriji. Prav tako pravijo, da so tamkajšnja letala najmodernejšega uPa in da bi jih vodile mednarodne posadke Kitajcev, Mongolcev, Rusov in Nemcev — torej prostovoljcev. Na zahodhem in srednjem bojišču se sile OZN bore preko 38. vzporednika na bojni črti, ki je dolga 56 km. Najsevernejša točka ’e severnovzhodno od Changorija jn se potem obrne proti jugu severnovzhodno od Chunchona, teče po 38. vzporedniku in prekorači se-vemovzhodino od Hionija demarkacijsko črto. Odpor Kitajcev in Severnokorejcev raste iz dneva v dan, zlasti severno vzhodno od Seula in severno od Chunchona. Kitajci so dane« na srednjem bojišču izrabili meglo in silovito obstreljevali e topovi in rhinometalci zavezniške oddelke, ki so napredovali proti Kuachomu. Današnje poročilo osrr.e armade javlja, da je dvanajst a-meriških lovcev «Sabre» napadlo danes 30 nasprotnikovih lovcev «MIG-15». V borbi je bilo pet «MIG-15» poškodovanih, vendar jim Je uspelo zbe-tati preko mandžurske meje. Letalski general Stratemayer je danes javil, da so zavezniška letala uničila ali poškodovala db 4. aprila 275 nasprotnikovih letal. BERN, 6. — Švicarska zbornica je odobrila izreden program za oborožitev, ki predvideva izdatke v višini 1,464.000.000 švicarskih frankov v štirih letih. PARIZ, 6. — Tudi današnja 24. seja namestnikov v Rožnati palači ni prinesla nobenega napredka. Pravzaprav ni prinesla niti nič novega, ker so delegati praktično samo ponav. ljali razloge, ki so jih že nekaj krat načeli. Francoski delegat Parodi je v začetku govoril o razlikah med vrstnim redom raznih vprašanj v obeh predlogih. Poudarjal je, da je vrstr.-i red zahodnega predloga bolj jasen in bolj logičen. Angleški delegat Ernest Da-vies je govoril nato o obeh predlogih glede razorožitve in dejal, da Gromikovega predloga ne more sprejeti iz dveh razlogov: 1. Sovjetski delegat postavlja zmanjšanje oborožitve pred ugotavljanje njihovega stanja, medtem ko meni britanska delegacija, da bi morali najprej govoriti o višini oboro, žitve. Samo na ta način je mogoče priti do praktične diskusije, je rekel Davies. 2. Gromiko vztraja na tem, da se razorožitev omeji na štiri velesile. Tudi Jessup je poudarjal, da je treba najprej poznati višino oborožitve in na njeni podlagi določiti zmanjšanje. Ce bi štirje zunanji ministri dosegli sporazum v tem vprašanju, je dejal Jessup, bi bilo delo OZN v mnogočem olajšano. Po že običajnem odmoru, med katerim namestnikom postrežejo s čajem, je dobil besedo Gromiko, ki ni odgovarjal na argumente prejšnjih govornikov, temveč je spet privlekel na dan atlantski pakt in Trst, vprašanja, ki so »sovjetski delegaciji zelo pri srcu«, in obžaloval, Sa danes o tem še niso razpravljali. Rekel je nato, da dajejo Kusi vprašanju nemške oborožitve veliko važnost in da je to vprašanje zaradi tega na prvem mestu njihovega predloga za dnevni red. Namestniki se bodo spet zbrali v soboto ob 10.30 predpoldne. Schumacher o konferenci štirih BONN, 6. — Voditelj socialdemokratske stranke Schumacher je izjavil, da hi bila konferenca štirih zgubljena bitka za Zahod če bi o vprašanju nemške oborožitve govorili ločeno odi splošnega vprašanja oborožitve v svetu. Važno je, da se pogajanja nadaljujejo, toda ne sme se preveč čakati s konferenco štirih, je pripomnil Schumacher. Glede Schumanovega načrta je izjavil, da se mu r>e zdi verjetno, da bo bonnski parlament odobril njegov podipis načrta. Schumacher je izjavil, da je načrt navdihnjen s konservativnimi. klerikalnimi, kapitalističnimi in monopolističnim idejami i« da Adenauer niima pravice podpisati dogovora o načrtu. ne da bi prej vprašal za mnenje zvezni parlament. Danes prva seja skrčene italijanske vlade RIM, 6. — Italijanska vlada se bo sestala jutri predpoldne prvič v svoji novi sestavi. Njeno prvo delo bo imenova. nje štirih podtajnikov na mesta, ki so jih izprazniki dosedanji podtajniki, člani PSLI. Trije Saragatovi ministri, ki so ne. davno zapustili vlado, so danes predpoldne obiskali predsedni. ka republike, ki je nato sprejel nove ministre La Malfo, Retril. lija in Campillija. Na kongresu KPI je danes Di Vittorio obžaloval «pire. majhno aktivnost množic v sin. dikalnem gibanju« in ((premajhno demokracijo« v sindikalni organizaciji CGIL. V zvezi s filozofiranjem trza-1 skega univerzitetnega rektorja Cammarate, glavnega prokuratorja Vitanze in drugih, o «ne-ugasnjeni suverenosti Italije nad Trstom», objavljamo besedilo okrožnice, ki jo je glavni državni pravdnih v Trstu razposlal 22. marca t. I. in ki vsebuje dopis pravnega departma-na ZVV od 22. marca t. I. št. D. L. 30-A-1103. Dopis se glasi: »Odreja se, da se morajo tržaška sodna oblastva v primeru, da dobijo kakšno sporočilo glede tržaških sodnih zadev od kasacij-skega sodnega dvora republike Italije ali katere koli italijanske sodne oblasti ali od ministrstva za pravosodj« republike Italije ali katere druge od njega odvisne oblasti, vzdržati vsakršnega ukrepa in poslati dotično listino ravnatelju za pravne zadeve ZVU ter počakati njegovih navodil«. Izvedeli smo tudi, da je pozneje angloameriška vojaška u-prava obvestila istega glavnega državnega pravdnika, da velja njena odredba tudi za pomožne sodnijske organe (sodnijske oficiale i. dr.), ki ne smejo ničesar ukrepati v primeru sporočil kasacijskega sodišča republike Italije kot je v dopisu od 20. marca t. I. navedeno. Radovedni smo, kako bodo vso zadevo komentirali goreči specialisti Za uneugasnjeno suverenost Italije nad Trstoms zlasti na pravosodnem področju. Verjetno bodo še dolgo zadevo proučevali in morda čakali na svečano otvoritev prihodnjega akademskega šolskega leta . . . Ob tej priliki naj navedemo še mnenje goričkega sodišča o lej suverenosti, ki ga je v svoji sodbi proti našemu odaovome-mu uredniku zapisalo 28.4.1950. in ki se dobesedno glasi: «... Svobodno tržoško ozemlje se mora v smislu kazenskega zakonika smatrati kot inozemsko področje, ker je izvzeto iz suve- Schumanove izjave o korejskem vprašanju Njegovi in Auriolovi razgovori s Pearsonom TORONTO, 6. — Predsednik francoske republike Auriol je danes prišel s posebnim vlakom v Toronto. Pred povratkom v Francijo bo Auriol obiskal še Quebec in Montreal. V ponedeljek bo s svojim spremstvom odpotoval v Francijo. Včeraj sta se Auriol in Schu. man raztovarjala s kanadskim ministrskim predsednikom Saint Laurentom in. z zunanjim ministrom Pearsonom. Schuman je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da je nanj napravilo velik vtis zanimanje, ki ga prebivalstvo v ZDA in Kanadi ima za evropska vbražanja. Dejal je, da je-doDil vtis, da tam pripisu j e jo temu vprašanju večjo važnost kakor v Evropi sami. Pripomnil je. da je za Evropo zanimanje, ki se ji posveča, vprašanje življenja in smrti ne samo z gospodarskega stališča, pač pa tudi z vojaškega in političnega. Schuman je nato izjavil, da ni imel še podrobnejših diplomatskih razgovorov s kanadskim zunanjim ministrom, pripomnil pa je, da se mora z njim še sestati. Ni navedel vprašanj, o katerih se bo raz-govarjai s Pearsonom, vendar pa je dejal, da bodo verjetno razpravljali tudi o Koreji. «Ci-tal sem izjavo ministra Pearso-na», je dejal Schuman. »Govo- ril sem o tem z Achesonom in s predsednikom tozadevne komisije OZN. Prišel je trenutek, ko se ne more več ostati pasivni in. molčati. Kljub molku Kitajske je v interesu vseh, ki hočejo mir, da se začne miroljubna akcija^ Toda kakšna miroljubna akcija? Prav o tem moramo razpravljati«. Glede položaja Grčije in Turčije v atlantskem paktu je Schuman izjavil, da je za njuno morebitno vključitev po. trebna odobritev vseh držav atlantskega pakta in da bo mnenje Kanade prav tako važno kakor mnenje ZDA, Velike Britanije ali Francije. Na koncu je Schuman Izjavil, da bo Francija v celoti spoštovala sprejete obveznosti za sodelovanje v skupni obrambi in da je samo šibka manjšina francoske ' javnosti nevtrali-stična. REGENSBURG, 6. — Vojaško sodišče je obsodilo na osem let ječe nemškega državljana VValter-ja Sefferta iz Muenchena, ki je bil obtožen vohunstva za češko slovaško obveščevalno službo. Druga obtoženka, Luise Rauscher je bila obsojena na tri leta zapora zaradi vohunstva in na eno leto zapora, ker je štirikrat ilegalno prestopila nemško-češkoslo-vaško mejo. renosti italijanske države na podlagi člena 21 odstavek 2 mirovne pogodbe, ki je stopila v veljavo 16. septembra 1947 (člen 1 D. Lg. C.P.S. 28. nov. 1947 štev. 1430). Pač: z glavo skozi zid tudi iredentistični pravni filozofi ne morejo in vsa gorečnost je zor man. Za prazno malho Ko je Vladimir Dedijer 28. marca t. I. objavil v beograjski »Borbi« članek sNevarna igra za Albanijos, ga tržaško klerikalno im šovinistično glasi, lo <(GIORKALE Dl TRlESTEn skoraj ni smatralo za omembe vredno. Včeraj pa je nenadoma na najvidnejšem mestu objavilo v zvezi s tem člankom «Senzacionalno vest» pod naslovom ((F PARIZU SE ODPIRAJO OCI O TITOVIH PRAVIH IiAMENIH», kar približno trdi pariški dopisnik rimskega ((G/OKIVALE Dl TR1E-STE», a svojo trditev dokazuje z informacijami o tem, dd je bil sprejet Dedijerov članek «v pariških krogih kot zelo vznemirljiv znak politike maršala Tita, ki hiti Enverju Hodži — eni izmed Stalinovih kreatut — na pomoč, katere nihče ne smatra za potrebno...v. Pariški dopisnik primerja zadevo «s tatom, ki se boji, da bi ga videli odnašati blago dveh nasprotnikov in hiti sam vpiti na tataa. Tržaški «GlORNALE Dl TRIE-STE» hoče skratka reči: Vedno smo govorili, da bo Tito začel braniti kominformiste — in se. daj se je to začelo dogajati. O Dedijerovem članku smo 30. marca tudi mi obširno poročali in povedali, da je v njem Dedijer obsodil delavnost albanskih reakcionarnih emi. grantskih krogov v Italiji, ka. terim načelujeta Džafer Deks, albanski minister iz časa nacistične okupacije in Ismail Vrlac i, ministrski predsednik prve albanske kvislmške vlade med italijansko okupacijo Albanije, ki tiskajo v Italiji svoj propagandni material in dobivajo tudi pomoč, da lahko z letali mečejo letake na vso Albanijo. V teh letakih, ki s-> naslovljeni tudi na prebivalstvo jugoslovanske avtonomne oblasti Kosovo in Metohija, se zatrjuje, da se bo vrnila stara oblast albanskih begov itd. Dedijer poudarja v članku zlasti dejstvo, da je sovjptska vlada, podpirala blazne težnje albanskih fevaulcev med drugim tu-dj zato. ker bi napad na AJba. n: jo predstavljal za vlado ZSSR izvrstno priložnost, da bi opravičila sovjetsko napadalno politiko pod izgovorom «obram-be male sociahnUčne državen, kar naj bi prikrilo navednine namene tistih, ki imajo v ZSSR oblast v rokah. V tem je torej smisel Dedije-rovega članka in naši čitatelji naj s-mi presodijo ali gre res Za «absurdne obtožbe Beograda proti Italiji» in ali je mogoče trditi, da ((Jugoslavija ščiti rusofilski režim Envera Hodže« kot na debelo pišejo tržaški italijanski šovinistični klerikalci. Ce pa vseeno pišejo, je to le dokaz, da bi hoteli zopet nekaj dobiti, kar bi lahko vtaknili v svojo prazno cunjnstvo imperialistično malho.... .-I,, -„nnnii minister Acheson govori na sestanku zunanjih ministrov ameriških držav. Šin^l t bSnUSCVJfna teja°na kateri so sprejeli končno resolucijo. Danes bodo pod-btnoci je ona medameriški sporazunu OB 1Q. OBLETNICI NAPADA Kako je ZSSR sklepala pakt z Jugoslavijo Poskus vključitve Jugoslavi. je v os Berlin - Rim - Tokio, ki je hil izvršen 25. marca v Belvederski palači na Dunaju, j,e imel kratko življenje. 27. marca so prišle na dan težnje ljudstva in njegova odločnost, da se bori za svojo neodvisnost: «Bolje rat nego pakt — bolje grob nego robi«. Hitler'je besnel: jugoslovam. ski narodi so mu iznenada zmešali račune in z vso pedantnostjo izdelane načrte nemške, ga generalštaba. In to se je zgodilo leta 1941. ko so po ce. stah zasužnjene Evrope zmagoslavno križarile nacistične motorizirane divizije! Na sestanku nemškega vrhov, nega poveljstva le bilo odločeno: 6. aprila napad na Jugosla. vi jo. Bili so usodni dnevi. Simovi. čeva vlada se je pod pritiskom množic odločila, da -klene pakt o prijateljstvu z ZSSR. Kremelj ie bil v škripcih: Podpisati pakt z Jugoslavijo, ki si je 27. marca pridobila v svatu, bi bila vsekakor dobra I nost ne bi poteza, kajti ugled sovjietske goslovanski poslanik vlade je bil zaradi mešetarje-1 ' w " urvh 5- al dohodki iraške vlade od pe-J simpatije svobodoljubnih ljudi X nja s Hitlerjem omajan. Toda, tu j,e tudi Berlin, s katerim ima Moskva prijateljski sporazum; tu so vsi oziri do Riben-troppove diplomacije. Vlada ZSSR se jie odločila za oboje: skleniti pakt z Jugoslavijo in ohranitj lojalnost do berlinskega prijatelja. Henry Cassidi, takratni dopisnik agencije ((Associated Press« v Moskvi, objavlja v svoji knjigi «Moskva 1941.1943» oelo vrsto zanimivih podatkov o sovjetsko-neJnških odnošajih, med katerimi jih je tudi nekaj o paktu z Jugoslavijo. »Rusi so — piše Cassidi — v začetku predlagali Jugoslaviji sklenitev pogodbe o prija, teljstvu in nevtralnosti. Zlasti so vztrajali na klavzuli o nevtralnosti, kar je bilo popolnoma nelogično, če so nameravali dati paktu vojaško oporo. Jugoslovani ,0 pa hote. l{ skleniti pogodbo o prijateljstvu, v katerem nevtrat n ost ne bi bila omenjena Ju. poslanik Milan Govrilovič je v noči 5. aprila nekaj ur pred nemškim na. padom, večkrat telefoniral v Beograd in prosil za dovolje. nje, da lahko podpiše dokončno besedilo pakta, iz katerega so Rusi končno izpustili klavzulo o nevtralnosti. Tem raz. (javorom so prisluškovali Nemci v telefonski centrali v Budimpešti». . Cassidi piše nadalje o vztrajnih zahtevah sovjetskih p-red. stanikov, da nosi pakt datum 5. in ne 6- aprila, ko je bil dejansko podipdsan. «Rusi so želeli, naj bo pakt datiran 5 .aprila, to Je dan pred nemškim napadom. Dejansko so Gavrilovič in n) go-vi tajniki prišli v Kremelj se le 6. aprila ob eni uri dvajset minut ponoči in ostali tam do sedmih, ko so nemška letala že bombardirala Beograd in diia izgovor za primer, da bi i predstavništvu v Moskvi, da je jih. Nemci obtožili, da so pod. | njihovo nadaljnje bivanje v Pisali pogodbo s sovražnikom _ ZSSR nezaželeno, ker ((Jugosla. Rajha: na dan, ki je označen j vija kot država ne. obstoji več)), na dokumentu, sta Jugoslavi- s tem je vlada ZSSR javno ja in Nemčija še vzdrževali diplomatične odnošaje». Sovjetska vlada nikoli ni demantirala teh .Cassidijevih podatkov. V svoji knjigi «Dve leti nemško . sovjetskega zavezništva 1939.1941» piše A. Rossi, da je ((Stalin 6. aprila zjutraj podpisal z jugoslovanskim poslanikom Moskvi Gavrilovičem pakt o prijateljstvu» in da je »zahteval, naj nosi pakt datum 5. aprila, da Nemčija ne bi mogla očitati Rusiji, da je prekršila nevtralnost)). Ko se je 6. aprila z bombardiranjem Beograda začel naci. stičnii napad na Jugoslavijo, je vlada ZSSR ostala križem rok. Se več — da bi Tretjemu Raj ko je nemška pehota že pre- .hu dokazala svoje prijateljstvo « «_____..i. . m n io f_ .. i.i J---------- .-4 S- 10 m ti im stopila jugoslovanske meje. Ta razlika v datumu, na prvi pogled nepomembna, je bila za Ruse važna, ker jim je nu- in naklonjenost, je 18. maja preklinila diplomatične odno-šaje z jugoslovansko vlado in sporočila jugoslovanskemu odobrila hitlerjevski napad na Jugoslavijo. Toda to končno ni edini primer takega njenega sankcioniranja napada in sodelovanja z napadalci. Pakt o pri. jateljstvu z Jugoslavijo za vla. do ZSSR pač ni bil nič drugega kot ničvreden kos papirja. Nemčija je 22. junija »verolomno« napadla svoje dolefla-nje zaveznike. Položaj se je spremenil. Politika Moskve se je orientirala proti Londonu, kjer so sedeli ubežni jugoslovanski ministri. Ko se je že v Jugoslaviji raz. plamtela narodno osvobodilna borba — ki je imela med svo. jiiini najhujšimi sovražniki prav jugoslovansko reakcionarno .emigracijo — je vlada ZSSR spet sprejela pregnane jugoslovanske kraljevske predstavni, ke in poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Moskvi povišalo v položaj veleposlaništva. Svet OEEG razpravlia o nemškem primanjkljaju v Evropski plačilni zvezi PARIZ, 5. — Danes se je v Parizu sestal svet ministrov organizacije za evropsko, gospodarsko obnovo (OEEC). Govo. rili so o programu za «sanira-nje« trgovinske politike zahed-nonemške vlade, ki ga ie predložila 10. marca zahodnonem-ška vlada. Nemški predstavnik Bluecher je načelno pristal na priporočila vodilnega odbora evropske plačilne zve7e. Ta od. bor ie namreč pred kratkim proučil vDrašanje nem-kega primanjkljaja v evropski plačilni zvezi in je izrazil mnenje, da bi bonnska vlada lahko izpolnila svoje obveznosti do 1. junija pod pogojem, da om»ji svoj uvoz na že dovoljena uvozna dovoljenja. Ta načrt vodilnega odbora zanima predvs m turško, n’zo-zenvko in dan vlado, ki so velike dobaviteljice Nemčiie. Mislijo, da ie francoski fina-č-ni minister phstal na predloge Evromke olačhne zv-’-. Tudi avstrijski zunanii m nister Gru. ber, danski predstavnik in bri. tanskj minister za zunamm trgovino so obrazložili stališče svoje vlade. Danes je priš-l v Pariz tudi italijanskj zakladni minister Pella. Uprava za gosnodarsko c-delo vanj e je ob’avila skupen pregled odobritev za nakupe evrooskih držav Marshallov'-Sa načrta, ki so dosegli v tretjem lotu obstoja F.C^ skuhaj 2.369 469.000 dolarjev. Iz preele. da je razvidno, da se povpraševanje držav Marshallovega načrta po ameriških dolarjih za hakup hrane zmanjšuje. F,CA j« v prvem ]»tu izvajanja Marshallovega načrta nakazala 4.767.239,000 dola-iev. v drugem letu pa 3.959.211.000 dolarjev. Iz pregleda je razvidno, da sc evropske države potrebova. le za uvoz hrane In poljskih pridelkov v 3. letu 949.606.000 dolarjev in za uv-z industrij, skega blaga 904775.000 dolarjev. Razen tega je ECA v tret-iem letu nakaz-la 85.246.000 dolarjev za stroške pomorskega prevoza, 23 B42.O00 d larj v za tehnično službo, 350 milijonov dolarjev za Evropsko phčilno zvezo in 56 milijonov dolariev za poseben predplačilni prevozni račun, s katerim je ameriška pomorska uprava modem niztrala razne rezervne ladje, ki prevažajo blago v Evropo. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o prihodu Etbina Kristana v FLRJ se mora besedilo v sedmi in osmi vrstici tretjega stolpca glasiti pravilno: «... Slovenski pisatelj Etbin Kritan bo po štirinajstih letih zopet obiskal ■svoja domovino. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — I aprila 59® —■ TRŽAŠKI dnevnik KOLEDAR OBJAVE ■ MALI OGLASI Sobota 7. aprila Herman, Ftadivoj . Sonce vzide ob 5,37; »toOT 18.39, Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 5.43; zatone ob tum. Jutri, nedelja S aprila Albert, Viljeme* NAŠE ŠOLE Vzroki slabih učnih uspehov Na slovenskih srednjih šolah v Trstu se je pred kratkim zaključilo II. tromesečje. Z naglimi koraki se bliža konec šolskega leta in s tem obračun o dijaškem delu. Kakor slišimo, je bil uspeh v tem tromesečju še vedno le slab. Za malenkost sg je poboljšal od prejšnjega tromesečja šg vedno le slab. Za malenkost se je poboljšal od prejšnjega tromesečja. Kaj bo, če se korenito ne sprevrže na bolje ob koncu šolskega leta? Vsi vneto iščejo Vzroke temu slabemu uspehu. Eni valijo krivdo na dijake, drugi na profesorje, drugi na starše, malokateri pomisli pri tem tudi na ustroj šolstva samega. Saj na tukajšnjih italijanskih šolah ni z uspehom prav nič bolje. Precej so krivi slabim uspe-bom gotovo dijaki sami, predvsem zato, ker sp tako nekaki sezonski delavci. Ko se bliža konec šolskega leta in ko voda že v grlo teče, tedaj se poprimejo učenja, poprej pa jih moti vse mogoče, kar tudi spada k letnim časom; vse leto je v Proslava OFuBoijuncu Okrajni odbor OF V. o-kraja priredi jutri 8. aprila v Boljuncu v dvorani ob 18. uri proslavo 10. obletnice OF s sodelovanjem pevskega zbora s Proseka-Kon-tovela, folklorne skupine slovenskih srednješolcev in pionirjev iz Bol junca. Govoril bo tov. Franc Stoka. Po proslavi organizira o-krajni odbor prosto zabavo. modi nogomet, če se Ig prilika nudi; najmlajši imajo zlasti spomladi v čislih frnikule ali ščinke; vse leto je na dnevnemu redu kino, po cele dni in noči, bi rekli, so v središču dijaškega zanimanja stripi, ki potem človeku ne dado spati ne misliti pri učenju. Sila pogosta dijaška bolezen je površnost. Zlasti pa se jim zdi spričo tako živahnega modernega Volivni ob:ski župana Bartolija Iz daljšega poročila načelni-ka kabineta tržaškega župana posnemamo, da je župan Bartoli v družbi odbornikov Višin. tina in tmvinkla obiskal razna občinska dela. Obiskali so naprave za razkuževanj« v Ul. Molino a vento, nove naprave v klavnici, si ogledali dela za obnovo pokopališča, dnevni hotel na Trgu Liberta, javna stranišča na Stari mitnici, ki bodo za dva meseca dozidana, in za. silna stanovanja na Kolonkov-cu. Poleg tega so obiskali tudi gradišče hotela Marzotto, no. vega nebotičnika INPS jn novi most na Kanalu. Kaže, da župani v zadnjem času zelo ljubijo obiske, saj, kakor poročamo na drugem mestu, si tudi dolinski župan Lovriha rad ogleduje razna dela. Res da je pomlad in so izleti vabljivi, vendar nekam sumljivo dišijo po volivni propagandi. življenja šola s svojimi nauki nezanimiva, zastarela, neživljenjska. Tu bi morali starši in profesorji s šolsko upravo na čelu obmolkniti s svojimi očitki na račun dijaka in pomisliti, če ni morda prav v tem dobršen del vzrokov za slabo napredovanje v današnjih šolah. Tu mislimo zlasti na pri-rodne nauke, ki jim je tako ■‘kepo odmerjeno mesto v šolskih programih. Nekako tako kot v srednjem veku ima latinščina na večini naših srednjih šol glavno besedo in drugi predmeti ji bolj ali manj deklu-jejo. Le čemu rabi recimo latinščina celo na učiteljišču?! Gotovo je za visokošolski študij latinščina potrebna, vendar ne more biti osnova temu študiju, če nočemo nazaj v srednji vek. Velik vzrok za slabe uspehe je tudi čudovito nespametno zaračunavanje šolskih redov ob tromesečjih. Dijak, ki ga žuli ta ali oni predmet, pri katerem so tudi pismene naloge, ima kar na lepem dve petici: ustno eno in pismeno ene; če ga tareta dva taka predmeta, dobi štiri slabe rede; če mu učenje ne gre od rok, postane ob tromesečju «petičen», da je bog pomagaj. Najslabši dijaki prineso domov ob tromesečju dvakrat več petič kot, je predmetov! Na srečo se ob zaključku šolskega leta take dvojne petice pretopijo v enojne, ker so redi za posamezne predmete, tudi za take, kjer je pismen in usten red, le enojni, iz tega nerazumljivega deljenja redov med šolskim letom izhaja nezaslišano slab uspeh, ker štejejo med slabe dijake vse, če se je le kjig prikradla petica v redovalne stolpce, pa če jo je dijak še tako trdno popravil z ustnim odgovorom ali z nalogo. Tudi redovanje samo je nekaj posebnega. Da bi bilo povsem vzgojno ni moč reči. Redi gredo od 1 do 10. Ce dobi dijak 1, Naj se še tako napenja, naj recimo dobi zraven tiste ene kar desetico, je vse skupaj šele e-najst in ker sta reda dva, je treba vsoto deliti z dva, torej še ni šest. Rod, kj gre sedaj skozi naše šole, ni tako slab, kot bi na prvi pogled kazalo iz šolskih redov samih. Pri vsem tem moramo pomisliti, v kakšni sredini ta rod živi. Priznati moramo. da mu starši razen dobrih naukov, ki mu jih da ja jo na pot, ne morejo za šolo kaj prida pomagati, saj sami v petindvajsetletnem zatiranju po fašizmu- niso mogli hoditi y slovenske šole. Izven šole je prepuščen bolj le samemu sebi. Pri njem še n-i razvit čut dolžnosti do dela.-Saj še ne moro biti, ko vidi okoli sebe ljudi, ki živijo in razkošno živijo, a ne delajo. RAZSTAVA narodnoosvobodilne borbe za Padriče in Gropado Nocoj ob 20. uri bo otvori tev razstave narodnoosvobodilne borbe za vasi Padriče in Gropado. Vabimo vaščane, da se otvoritve udeleže, obenem pa pozivamo vse iz ostalih vasi in mesta, da si 'razstavo ogle dajo še v naslednjih dneh. Lfpommhka mačk a Gbuo&odilm fronte Spominsko značko Osvobo dilne fronte si mora nabaviti vsak, ki čuti, da je OF tista organizacija, ki je vodila slovenski narod v borbi za svobodo. Značka bo obema vstopnica na proslavo, ki bo na stadionu »Prvi maj« 22. aprila. Naj ne bo nikogar, ki bi ob 10. obletnici OF ne imei na prsih pripetega vidnega znaka pripadnosti naprednemu, svobodoljubnemu gibanju! S SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA AS1ŽZ | SLAVA PADLEMD BORCH ! Na , včerajšnji seji izvršilnega odbora ASI2Z so članice razpravljale o mnogih problemih, posebno pa o delu, ki ga mora ženska organizacija v bodoče razvijati. ‘Poročilo o izpolnitvi sklepov, ki jih je sprejel glavni svet na svoji seji, je podala tov. Alma Reschitz, nato pa se je razvila diskusija o aktivnosti ASIZZ v političnih, kulturnih in socialnih manifestacijah. ASIZZ, mora ob 1Q. letnici OF sodelovati in prispevati svoj delež, da bodo proslave in razstave čim bolj uspele. Za glavno razstavo bodo žene pri- Seia conskega upravneqa odbora Na sedmi redni seji conskega upravnega odbora so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih. Odobrili s0 med drugim natečaj tržaške občine za načrt tržnice za sadje in ze. lenjavo na debelo, za katerega je že ZVU določila. 5 milijonov lir. Površina tržnice naj bi znašala 25.000 kv. m. v začetku pa bi bila manjša, ker občina še ne razpolaga z vsem tem prostorom. S SEJE OBČINSKEGA SVETA Yse pride kominformistom prav le da služi njihovi propagandi Na včerajšnji občinski seji je končno le prišlo na vrsto tudi obravnavanje preračuna za leto 1951. Ugotoviti moramo pri tem, da so imele kritike, objavljene v nekaterih lokalnih časopisih (tudi v našem) glede zadnje občinske seje, ki je morala biti preložena, še dokaj uspeha; seja se je namreč pričela z res neznatno zamudo je dobesedno izgubljen. 1x1 tudi število navzočih svetovalcev in odbornikov je bilo še kar zadovoljivo. Volitve so pač blizu in krivci, čeprav, kot vsg kaže, zelo malo zainteresirani na vprašanju take važnosti za našo občino, se ndčejo zameriti svojim pristašem, ki bi se zna- Nesreča ali samomor Avto psi ja bo odkrila vzroke smrti V precejšnjo skrivnost je za-vita smrt 61-letnega Pangosa Emila, stanujočega na Lon jer-ski cesti 20. Moža je predvčerajšnjem zvečer v bližni Ljudskega vrta pobral policijski avto jn ga od-peljal v splošno bolnico, kjer so ga zaradi rane na temenici sprejeli na opazovalni oddelek. Ker pa se je njegovo stanje ponoči znatno poslabšalo in ker so nastopili znaki zastrupitve so ga včeraj zjutraj premestili na prvi kirurški oddelek. Parigos pa je ob 14 izdihnil ne da b; se prej zavedel. Zdravnik} si niso na jasnem o vzrokih smrti: vprašanje je, ali je ta nastopila zaradi po- škodb ali pa zaradi zavžitih strupenih snovi. Verjetno bo druga teza popolnejša, vendar Pa bo samo avtopsija odkrila resnične vzroke smrti. Zastrugljenje s tabletami «Luminala» Okoli 10,50 zjutraj so zaradi zastrupitve sprejeli v II. odde. lek splošne bolnice 23-letno Natalijo Tercelli. Tereellijeva, ki bo ozdravela v petih dneh je iz. javila, da je v nekem baru v Ulici Coroneo zaradi močnega glavobola zaužila nedoločeno število tablet «Luminala». Dekle taji, da bi to zaužila v samomorilne namene. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Priprave za praznik 1. maja v Kopru Za praznovanje 1. maja se je sestavila komisija iz 15 članov in več podkomisij za razne sektorje dela, kot agitacijo in propagando, fizkulturo, kultur-nc-umetniiško delo in drugo. Spored praznovanja ima- tri dele. Prvi del obsega tekmovanje na čast OF. 26. aprila bo v gledališču slavnostna akademija v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. 27. aprila bodo po vseh bazah Fronte predavanja o OF in prvem maju. Ob tej priložnosti bodo nagrajeni najboljši člani. V dneh 27., 28. i Vlogo Rdeče kapice Barbdčeva vlogo _ lovca r Julij Guštin. V nedeljo ples na stadionu «Prvi maj» Svetoivanska mladina priredi v nedeljo 8. t. m. na stadionu «Prvi maj« ples. Nalij vabi vse stare in mlade, da se bodo zavrteli ob zvokih odličnega or. kestra. Tisti, ki so bili zadnjič, ga že poznajo. Ne pozabite v nedeljo od 20-24, ples na stadionu! NasFop pionirjev Dijaškega doma Dijaški dom iz Trsta bo nastopil v nedeljo 8. aprila ob 18. uri v Plavjah v dvorani s kulturnim programom. Izvajali ga bodo pionirski pevski zbor in pionirska igralska skupina. Nastopili bodo tudi domači pionirji. Vabljeni! IZPRED SODIŠČA Srečo nasilne in nepoštene mane S prizivom si je prihranila tri leta zapora Pred meseci smo že poročali na tem mestu o podjetni Marti Rolandovi, ki je lani decembra malone stresla iz hlač sfedvaj-setki lskegg možakarja ter mu ugrabila 10.000 lir Resnici na ljubo je treba povedati, da sta bila onega dne tako Rolandova kakor njen težki znanec Mario Trami nekoliko vinjena, ker sta ves večer popivala po raz. nih mestnih' lokalih. Ko sta se petem odpravila na Trami je vo stanovanje v Ul. Grispi 9, je ženska na stopnišču nenadno pograbila Tranija za stegna in ga prevrnila, nakar mu je s silo izvlekla iz hlačnega žepa 10.000 lir, V takšnem položaju šli okorni Trami ni mogel kdo ve kaj pomagati, zakaj premetena Marta mu je iz previdnosti in da bi mu onemogočila beg, potrgala tudi gumbe pri hlačah. Posrečilo se Riu je le toliko, d« je obvaroval uro, ki mu jo je tatica tudi hotela iztrgati. Zaradi nasilnega ropa je bila Marta 23. januarja letos pred okrožnim sodiščem obsojena na 4 leta zapora in 56.000 lir globe. Zaradi previsoke kazni pa se je pritožila na prizivno sodišče, ki je včeraj obravnavalo njen primer in ji kazen znižalo na 11 mesecev zapora in 8000 lir globe. Predsednik Forziati, tožilec Colotti, zapisnikar Andrioni. Zagovornik odv. Franco Presti. Mladoletna tatova motornih vozil v pasti Dva mladoletna fanta sta povzročala zadnje mesece precej zmede med lastniki «Lam-bret« in «Vesp». Navadila sta se krasti motorna vozila in se z njimi peljati po mestu in okolici. dokler ni jima zmanjkal bencin. Po zadnji tatvini «Vespe», last nekega Bartolija, je policija pričela s preiskavo in kmalu prišla na sled mladoletnima tatovoma. Gotovo največja zahvala gre hišnici neke hiše v Ul. del Vel-tro št. 75, ki je opazila ukradeni motor v njeni veži in čim se je oglasil .fant, da bi ga odpeljal, ga je predala policiji. Pri zasliševanju sta priznala, da sta skupno kradla motorje in jih uporabljala v lastno zabavo in jih končno precej poškodovane zapuščala po vseh krajih mesta. Ce je bilo treba sta tudi prežagala žabice, s katerimi so lastniki zahlepali svoja vozila. Ta dva junaka in si-ce,- l4-letni CARLINT BRUNO, stanujoč v Ul. Rossetti 39 in njegov pajdaš 1,6-letni Stesa Renato iz Ul- U. Foscolo 38-11 bosta morala za svoja dejanja še odgovar jati. Z «LambreHo» v tramvaj Čeprav je 16-letni dijak AL-DO GIUDUCCI, da bi preprečil nesrečo, prijel za zavore svoje «Lambrette», se mu poskus zaradi hitrosti ni posrečil in je treščil z vso silo v tramvaj št. 5, ki jg tedaj privozil na Oberdanikov Trg. Giuduccdja so prepeljali v splošno bolnico. kjer se bo moral zaradi globoke rane na glavi zdraviti najmanj 8 dni. GLASBENA MATICA V TESTU PRIREDI DANES 7. APRILA 1951 III IT T v AVDITORIJU u Trst« (vhod iz Ul. del Teatro Romano) Sod e I" ;e jo: O N D I N A OTTA, so- ar, prof. KARLO RUPE! ulica, .prof. MARIJAN LIPOVŠEK, spremlja na klavirju SPORED: Cezar Frank SONATA V A - DURU allegretto ben moderato allegro recitativo - fantasia allegretto poco mosso Miloje Milojevič MOLITVA MAJKE JUGOVIČA ZVEZDI DANICI uspavanka JA PAN Josip Hatze KAD MLIDIJAH UMRETI MILA SI MI TUZALJKA DJEVOJKE violinist Karlo Rupel sopranistka f Ondina Otta L. M. Škerjanc H. Wier.davsky T. Nachez Rado Simoniti Josip Pavčič NOCTURNO SCHERZO-TARANTELLA CIGANSKI NAPEVI POLZ NASA PUTKA KUKAVICA MEHURČKI KAJ MI PRAVI PTIČEK ! CICIBAN, CICIFUJ ZAČETEK TOČNO OB 20.30 \ violinist j Karlo Rupel 1 sopranistka | Ondina Otta Gledališče Danes ob 21 bo igrklsl« žina Renza Riccija medijo C. G. Viole «SP' življenje«. Jutri cb 17 bo P^J «Dedinje»; s to predstav ^ omenjena igralska druz v*. poslovila od tržaškega stva. . ■ Poverjena ....... na srednjih sola h Uredba o prednostnih ^ in podelitvi učnih me? M tetsi* njih in strokovnih šolah(rtji izide v kratkem. Prosnj vložiti do 24. aprila. pf rava zaprositi za kako j $ sto, naj si preskrbi Dni®*1 one priloge, ki so bile P lani. Posojila za srednja in f Določbe za 1. maj V zvezi z odredbami glede predpisov za proslavo 1. maja javlja predsedstvo cone, da bo treba vložiti prošnje za odobritev manifestacij jn lepakov v.uradih kabineta predsedstva soba št. 35 do 14. ure dne 18. aprila in ne do 21 aprila, kakor je predsedstvo včeraj na. pačno javilo. Nove znamke Z 11. aprilom t. 1. bodo začel! prodajati spominsko znamko 20 lir «Ara-Pacis» iz Sredipolja, Znamka bo veljala do 31. decembra 1951. Zamenjava te znamke pa bo dovoljena do 30. junija 1952. Županstvo javlja, da so v sobi št. 93 v II. nadstropju občinske hiše na vpogled seznami podjetij za javne usluge za leto 1951. T; seznami bodo na razpolago vsem prizadetim 15 dni od 9. aprila dalje. Proti vpisu v seznam je dovoljen priziv na predsedstvo cone na kol kovanem papirju 24 lir. Pri. ziv je treba predložiti županstvu v teku 15 dni po objavi [ seznamov. industrijska po TRST. 6. (PIO) ^ roča da so bile ne olajšave za podeljeva jnj sojil srednjim in nia« ^ sirijskim podjetjem “Sjg, ameriškem področju Poseben odsek za nje posojil malim m * #7 industrijskim podjetje;^ bil ustanovljen pr1 ”!aie J zavodu «Banca Na®d ^ Ut Lavoro«, je pooblaščeni je potrebna posojila-ZVU je položila v jjr * znesek 100 mili) enak znesek je položtl ^ v zavod «Banca Nazl?h f> Lavoro«. Ta vsota h° trebi lahko še zvišana. j) ZVU jamči odseku ° odst. pri vsakem posoJ j«. Posojila posameznih1 u in jem ne smejo znašati (rt 10 milijonov lir in )inf ba vrniti najpozneje leta' Vse prošnje za treba nasloviti na P°s in A sek za posojila malim 'jA njim industrijam pri “rije F zavodu «Banca Naz1jC> Zveza trgovcev c3 * & pokrajino »poroča vse n3 K njenim trgovcem, da 1iX, nem sedežu v Ul. !■ 11 lahko ogledajo 1 0 krožnice: Razne vCstx_wO nji trgovini; zakup pšenice v državnih centrih; nov trgovinf ^jjot. zum med' Italijo in ^. va jan je začasnega * ga sporazuma nrtd Urugvajem; italij5”® ^ t i ski trgovinski ?PorfZr0Z ^ 8. decembra 1950.; Francijo Sladkor proste J0” za upokojen^ Trgovinska zbor«« n5 $ da bodo z dnem 3 ■ ^ia" ^ med upokojence ^otfjr skrbstva po 1 s )ati!ce t osebo. Upravičenci n ju jo nakazila nauradU . | prehranjevalnem gjjej* I Garibaldi 20-11.) naJ 15. t. m. j Semenska Petrolej proste cone Trgovinska zbornica obvešča vse trgovce z jestvinami in lastnike drogerij, naj dvignejo nakazila za petrolej prosite cone, ki ga bodo razdeljevali ta mesec. Nadalje opozarja, da too-db petrolej lahko prodajali naju več »o 60 lir. ------------------ V v Sta$! Zveza poljedelec ^, žu je nabavila »g j* pt seme krmeke k ^lo ^ ali pitniik). Se-meK* no. Do raste v zc’ lo, ki je zelo mo. Tudi cena nizka. Člani naj vi jo, koliko tega . ^i Ke & ra vajo kupih. ^ kanja krme m ^- r ne priporočamo* j ^imorski dnevnik V aprila 1951 Deseto Aireyevo poročilo i mmmslamo „P°.Wcdne”i telut ki smo ga » listu že obširno ko- prehajamo na pre-atf poglavij posvečenih go-Vodurstvu. Prv0 poglavje go-toh o gospodarskem položaju. ]9m so obsežena tri vpra-pomoč ERP, življenjski KTvsKi vrt'posojila Jrtoj v začetku poudarja *I, da je dobilo angloame- MMPvdrOČ'k ST° y ofc!;ir« “nfcattooeoa načrta do 31. de- ra 1350. 34,3 milijonov do- ln Se I'a Pomoč v bančnem, letu 1 950—51 zniža- ^ milijona dolarjev■, £ni ko -je bila določena na 10,5 milijonov dolarjev, je posledica sploš- 71 r« redukcija j*tto ztnanjšanja nakazil ERP Posledica sklepa, da bodo Wim?° Stran za gan- ite' m* ev'roljS,ke plačilne zve-ni ločeno včlanjen v ■ Mfco plačilno zvezo, ker je Zdo** wSIam?e-na Italija in v Pi’0/cioe> da bi črpal Pome, ki 'C* / F ?, 5i. 1 1 jjd ti soCrfLte°a P‘ir<1' V prilogah, to. . poročilu, vidimo, mo1* b!,° UVoier,ega v letu W Ja raeun Ei?p- T“di t°- « moramo ugotovit,:, da bi t^ko področje nabavljalo su-p0l^etmlci za Mtte šterlinge. ®® tega gre ogromna veči-Sn-- 0a 'P^rolejg v Italijo, saj *kihžl upni izvoz Petrolej-P^izuodov v Italijo 442 lalifcn669 t0": ta "“Žiri bi ifoni« p?dr?d?e prihranilo o-tj£. e količine dolarskih de-trelporabllo za druge po-/ L ,zdatfee- Pri uvozu tononž omenimo, tudi to lolarj"0’ ^ bž tohfc0 1.550.000 to?,,; 3 *6or so znašali pre-Hh‘^r0ski blaga ERP zaslu-fce. ase domače prevozne ti,-rd *°bir°d^e bode dolarje, ki jih iajaf, -M* v okviru uRP iz-tih ^kliucno za uvoz kruš-Ifja D 6 ‘n surovega pet-ro-!«„ r ^ 1,56,1 drugih predme-dolarjin krili' s /(prostimi Pr, nrje!J •““> ‘en «prostih do-tiiu ^ ^ 2°čne najbolj zani-Airey LLe?.a. Poročila. General Prav, da kot dopolnilo EPp lužijo za po- 'Pri tako imenovani ’■ a°I«Oi», ki ju, da na italijanslca vlada po VJJm« k. -- I? meseca marca Hite . d°I°ča, da ose tuje ^0 'rn!i3i- zasluži angloame-V nc«*r°ž’e Pripadajo Itali-\P “eWeni letu je bilo iz-}V‘' blilijcnov dolarjev za k (,n^rrazličnejših predme. r Pa vidimo, da je **?„ c,no teh dolarjev, izda-;■ Ooj surovih mineralnih 1, " VI/ X j/.0 oeneral jasno po-ve. % , riev je dala Trstu t>^kirl!. n'kjer niti sledu c J1 trm .^olik° dolarjev oziro- "to "’-a ^b,la __________________________ fjeo , m’l'jonov prostih 8 ed«tQ • "thfco ugotovimo, da l*°(e ^ 5a °gromna večina te ^ Rdli;one,Iarna .°IT1. Iti so šia rfr.,’ T0 se pravi, da ne ,'^i tip, . Pp ?a Trst, temveč Je n0 C(ia kar bi bila Ita- .!*tn .p0razumu dolžna dati to 1.798,71)0 S ~al'.h .k°l’k< l!ft valut je Italija od a- Pa tudi če vzame- V »rP)la >a znova v njene jtrua 9i stran-i pa znašajo c% „ Zaslužki Trsta brez I: poSTne usote- JVifc5'e'' v u niti najmanjšega v aPte zaslužke, medU m . *trn ‘ % ?a znaša jo na pr. sa-h*1 c amcriških okupacij-fc.-^do r nnlipnov dolarjev, j Ufii v Italijo, kot je ,(lšJe; ' nedavno odgovorni l°»roi,, nkci°nar ZVU. Piči Pio 1 Pr, EH l. .^!Jracunavanj u pr ista Vsote se naberejo 'anju pr ista-„ ^,ra n pristojbin, ki C' ^ foVn- Pričevati vse drža-fiv *to JU^° Sv°je blago pre- "mil, f.eviznh in s kat«- »u0 Užk a Bvnca d'ltalia. Pot. ko ie Za hakšne vemo da rez dvoma nekaj ne direktne do-t elJaV*ki ržladi, t con več L Vq£ ’ t 4 i HmN >n«’ .tfa Prehajajo vsi 1, Jisij.' mesta v roke 'tfifc n t,ade> Pa ne samo S,1-' 6den izmed osnovnih '"%Jt>jPfCl-ti^e za 6im bitrej-o • ** tranzitnega ''t , eni „ je, med drugim, \nu4iu,. asProtju z generale- c ■»%;,kl i0 dobimo w !a in fci pravi; strn' da je bil pri vt „ Hreritv’C,a (JoSežen res-r®kmda jetauprar biT^. lra.r ie bilo mo- Sintan2iWV'ila živlie«i^o drž1 Promet čuvanja pristaniških stroškov C SR v blagu. Drugi del ((Gospodarskega položajan je posvečen življenjskim. stroškom. O njih bomo razpravljali v zvezi s četrtim poglavjem «Delovne razmere». Tretji del ((Gospodarskega položaja» obravnava posojila. V poročilu je omenjeno, da je Zavezniška vojaška uprava občutno podprla domača podjetja ter industrijo * posojili za finančno razširitev, modernizacijo, popravilo vojnih poškodb in postavitev novih podjetij. Ta posojila; -pravi poročilo, sta dala tako -protivrednostni sklad ERP kakor proračunski sklad. V" poročilu ni nikakršnih toč-nejših podatkov, zakaj so bila porabljena sredstva protivred-nostnega sklada, niti ni nikjer podatkov, koliko je bilo izdano za podporo domačih podjetij iz proračunskega sklada. Vendar lahko izrečemo delno stxijo sodbo po poročilu, ki ga je izdala Vojaška uprava za tromesečje od 1. oktobra do 31. decembra 1950. Po njem je bilo stanje ((lirskega fonda» 31. decembra 195.0 sledeče: plačana vsota do 31. decembra 1950. za industrijo 32 milijonov, za obnovo 1-676.500 in za gradnjo ladij 10,551.200.000 lir. O vseh teh vrtoglavih milijardah lir nimamo niti v poročilu na Var-nostni svet niti v tromesečnem gospodarskem poročilu nikakih pojasnil. Vendar je dejstvo, da dostikrat ta- pojasnila ne dajejo dovolj premišljeno, brez prave gospodarske perspektive. Saj vidimo, da so na Pr. dali podjetju «GasUnirt 300 milijonov lir, kar brez dvoma ne predstavlja dobrega gospodarjenja. Pr leg tega vidimo, da 'e ogrorri ni del posojil namenjen, za gradnjo ladij. Pri tem omenjamo, na kar se bomo še povrnili, da so ta posojila 4 c-dst in da gre ogromna večina t°h ladij v Italijo. Industrija je dobila mnogo manj, naravnost mi-zema so pa posojila, ki so jih dobila tržaška mala in srednja podjetja, da o kmetijstvu ne govorimo. V poročilu je navedeno, da je bil ustanovljen 1948 leta sklad, ki naj bi podpiral mala in srednja podjetja in da so dodelili v zadnjih dveh letih vsega skupaj okoii 600 •milijonov lir posojil večjemu številu tržaških tvrdk in au je bil za podpiranje zadrug in obrtnikov napravljen poseben načrt, ki je vzporejen z novim italijanskim načrtom za take adeve. Poleg tega, da lahko dobijo obrtniki pri tukajšnjih bankah posojila po znižani obrestni meri. K, vsemu temu bi dodali pripombe ki jih je iznesel dr. Florit, predsednik Združenja malih in srednjih industrijceu na letnem zasedanju, ko je v svojem govoru poudaril te-! žak položaj male in srednje industrije in sdmo velike oblju. be s strani Vojaške uprave. Med drugim je omenil da je mala in srednja industrija dobila samo 1.1 odst. posojil, ki so jih aobili veliki industrijski kompleksi. O podpiranju zadrug in obrtnikov in o posebnem fondu za posojila po znižani obrestni meri, tudi ne bi dajali, mi komentarja. Zatekli se bomo k tromesečnemu gospodarskemu poročilu, ki pravi: «V novembru je bil ustanovljen fond posojil za zadruge, da bi pomagali registriranemu zadružništvu. Ta fond. ki ga bo upravljala neka lokalna banka-, bo dajal posojila za dobo dveh do petih let in na osnovi 7,5 odst. do 7,75 odst. interesa. Zavezniška vojaška uprava bo dala na razpolago del tega fonda in bo garantirala 70 c-dst. izgub, ki bodo nastale kot posledica teh operacij.» Pripomnili bi samo to, da je to- vprašanje v splošnem interesu, ker gre za 7.000 malih podjetij ki zaposlujejo gotovo nad polovico aktivnega prebivalstva. KAM GOSPODJE, KAM? Neka filmska družba je v časopise dala oglas, da išče starejše gospode za statiste v ateljeju, vendar morajo biti popolnoma plešasti. Oglas je imel uspeh in kakor vidimo, Plešastih kandidatov ni manjkalo KULTURNO IN UMETNIŠKO IZŽIVLJANJE ITALIJANOV V ISTRSKEM OKROŽJU Velik razmah -veliki uspelu Mislimo, da je res lep korak naprej v razvoju kulture Italijanov, če povemo, da je bilo preteklo leto kar 64 italijanskih kulturnih predstav v Istrskem okrožju. Eri teh predstavah je sodelovalo 270 igralcev, gledalcev pa je bilo nad 37 tisoč. Bilo je tudi 25 koncertov pevskih in godbenih z 147 nastopajočimi in nad 9000 poslušalci. Prava kulturna manifestacija vseh Italijanov Istrskega okrožja p.a je bil festival italijanske kulture, ki je bil v Izolj od 20. do 22. oktobra 1950. Na tem festivalu se je pokazalo, kako velike so še možnosti kulturnega razvoja. Uspeh festivala je bil velik in so bili prireditelji in organizatorji lahko upravičeno ponosni. Na festivalu je nastopalo nič manj kot 35 skupin z 2050 nastopajočimi osebami Bilo je 6 kulturnih predstav, katere je obiskalo nad 11.000 gledalcev. V tednu pred festivalom so posamezna prosvetna društva organizirala prireditve po vaseh in mestih svojega okoliša. Imela so 22 kulturnih prireditev. Te prireditve je organizira- lo 10 prosvetnih društev in je sodelovalo pri njih 34 članov igralskih skupin, Te vaške prereditve je obiskalo nad 9000 ljudi. Tu je Ireba poudariti, da je bilo od strani delavstva in ljudstva za te prireditve zelo veliko zanimanja, kar je dokaz, kako si ljudstvo želi prave in napredne nacionalne kulture s socialistično vsebino. Tudi na umetniškem polju je bilo delovanje Združenja živo. Bilo je pel osebnih slikarskih razstav in ena skupna ob priliki festivala v Izoli. Sedem slikarjev — domačinov je razstavljalo nad 400 slik, ki so prikazovale velik uspeh in še večje možnosti nadaljnjega umetniškega razvoja teh sedmih ita-lijanskik umetnikov. V literaturi, ki je temelj vsemu napredku, je Združenje napravilo prve korake. Uspehi zaenkrat niso zadovoljivi, ker se čuti pomanjkanje sodelovanja od strani intelektualcev. Ti so še vedino hlapčevsko nastrojeni in nanje vpliva CLN in druga reakcija iz Trsta. Tu so tudi vzroki, da se literarno delo Italijanov v Istrskem okrožju Spomini is Gropade ob 10. obletnici Osvobodilne fronte ENOTNOST VASI JE BILA TEMELJ PLODNEGA DELA Kraške vasice je vso debo fašističnega nasilja prevevala ena sama misel: zatiranja mora biti konec, naš narod mora postati svoboden. In kolikor bolj je naraščalo nasilje in raznarodovanje, toliko bolj je raslo v naših' kraških ljudeh hrepenenje po svobodi. Ko je izbruhnila II. svetovna vojna, so njihove težnje dobile določeno obliko. Jasen je ostal pred njimi cilj. jasna je bila pot, po kateri morajo, da bodo ta cilj dosegli. To so začutile vse naše kraške vasi, to je občutil sleherni in, se podal na skupno pot brez strahu pred a-retacijo, taboriščem, brez strahu celo pred smrtjo. In ko je septembra 1943. kapitulirala Italija, so bili naši ljudje pripravljeni. Pripravljeni so bili v Trstu, pripravljeni na Opčinah, v Nabrežini, Zgoniku, Dolini, Bazovici, Gropadi, povsod. V jeseni 1942 že ni bilo človeka, ki bi ne vedel, da je Osvobodilna fronta tista organizacija Slovencev, ki vedi borbo za popolno osvoboditev našega, toliko let zatiranega naroda. To so vedeli tudi v mali vasici Grcpadl in seme iz leta 1942 se je bolj in bolj širilo med vsemi Gropajci. v oktobru 1943 je bil tudi tu osnovan prvi odbor ,OF, v katerem, so bili 4 člani, ki so vodili delo skoro vseh vaščanov, zbirali so hrano za partizane, sanitetni material, redno vzdrževali partizansko zvezo, ki je vodila skozi vas, sprejemali borce in aktiviste ter jih skrivali pred o-kupatorji, negovali ranjence vse do. osvoboditve, pa čeprav je zaradi tega pretila cel; vasi nevarnost, da jo požgo in ljudi odpeljejo v taborišča ali ječe. Teda Gropada je šla skozi vse nevarnosti srečno, ker je bila enotna, ker v vrstah doma. činov ni bilo njtGeftega^iždti-jalca, ki so v nekaterih krajih povzročili največje zlo. italijanska šola v Vasi je s kapitulacijo izginila. Aktivisti so takoj organizirati partizansko šolo, ki je bila najprej v. šolskem poslopju,- nato pa se je morala preseliti v privatno hišo ter j,e kljub temu, da so bili v vasi Nemci, delovala nepretrgoma vse do osvoboditve. Ljudje -so bili žejni slovenskega pouka za svoje otroke in za nič na svetu ne bi svoje mlade šole ukinili: bila je prvi vidni znak narodne svobode. V februarju 1944 je prišla Tehnika je bila v dobro prikritem bunkerju v kleti hiše št. 62 medi žene v Gropado tov. Pept-ca, jih začela organizirati in tako je tudi AF2 v tem času dobila svoj odbor, v katerem šobile najpožrtvovalnejše tovarišice. Tudi mladinska organizacija je delovala že od novembra 1943. Obstajala pa je tudi pionirska družina. Zene so morale skrbetj predvsem za hrano, ki sp jo potem terenci odnašali partizanom. Danes ti hišna gospodinja v Gropadi s ponosom'pove, da, so v njenem štedilniku pekle kruh za .partizane, za veliko noč pa celo pince v obliki- zvezde. Drugje zopet: «Glejte, na tej mizi smo pripravljale testenino, da bj ne bili na»i borci lačni«. Vsi se radi’ spominjajo tistih dni. ko je grozeče bede] nad njimi fašist in nacist pa so se vendar čutili nekako varne in zaščitene, saj so bili vsi v vasi ene misli in nihče bi nikogar ne izdal. Težki trenutki so bili za Gropado tiste dni, ko so fašisti odkrili lonjerski bunker in ga napadli. Po napadu sta se v vas zatekla Danilo in Ivan, ki sta se z bombami prebila skozi sovražni obroč. Ivan je bil,ranjen v roko, ko so nacisti vsuli točo krogel za njim. Na begu si je zvinil še nogo in tako ves izmučen prišel v Gropado. Zatekel se je k tovarišici Kristini, kjer go’ zrezali obleko z ranjenega in okrvavljenega telesa in ga negovali. Ker je Kristinina hiša v sredi vasi in je bila že kompromitirana. je ranjenega Ivana, ki s,, mu je od hude vročine bledlo, sedem ljudi v poznih nočnih urah preneslo v varnejšo hišo. kjer je ležal en teden. Zaradi krogle, ki mu je ostala V roki, je močno trpel in vročina je naraščala. Morali so po zdravnika. Partizanskega ni bilo v bližini, zato so ga pripeljal] Z Opčin in ta je rešil Ivana trpljenja. Aktivisti v vasi so bili opozorjeni, da pridejo Nemci in tako je bilo treba spraviti ranjenega Ivana na varno Danilo inB Vinko, ki se je tudi rešil iz lonjerskega bunkerja in se prav tako zatekel v Gropado, sta šla naprej, Ivana Pa so spravili v bunker diva kilometra daleč iz vasi. Tja so se po- noči zatekali aktivisti, ko soldidne vojne, če hočemo doseči pričakovali, da bo, hajka. Iz va- cilj, za katerega smo se borili, si so jim na to skrivno mesto To moramo pokazati ob 10. ob- letnici OF, ki mora biti praznik vseh naših vasi in vsega našega ljudstva. To bo pokazala tudi Gropada ob spominski razstavi, ki jo pripravlja skupno s Padričamf in ki bo v prihodnjih dneh. Na njej bo pokazana vsa dejavnost obeh vasi v narodno-osvobodi 1-ni borbi. Vendar pa bo razstava dosegla svoj namen takrat, če bo ne le pogled v preteklost, temveč tudi kažipot v prihodnost, to je v skupno delo vse vesi za načela Osvobodilne fronte, z.a blagor vse vasi, za mir v svetu. NEVA LUKE2 nosili hrano in1 vsako jutro je terenec s poljskim orodjem na ram; šel počasi proti bunkerju in tako obvestil tovariše, če je bila nevarnost v vasi. Bunker je bil tako skrit med skalami, da so pozneje Nemci stali na njem in trdili, da mora biti bunker ’ v bližini, raziskovali vso okolico, pa ša vendar niso odkrili. Takrat ni bilo nikogar več v njem. Se en bunker je imela Gro-.pada in tudi ta je bil. tako dobro zamaskiran, da ga nisc megli odkriti. Pri Lovrencu so pregradili klet, za potico, kjer stoje vrči za vode pa je bil skrivni vhod. V bunkerju je bila tehnika, v njem je bil tudi spravljen propagandni material. Ko so terenci ugotovili, da je LovrenČeva hiša kompromitirana, so bunker izpraznili. Irn res je bila kmalu nato v hiši preiskava, odkrili so tudi skrivna vratca, toda Lovrenc je znal tako prepričati policijo, da so res verjeli, da je hlev pregrar di zaradi tatov in prav zaradi njih tudi zgradil skrivna vratca. Prav gotovo bi sum ne splahnel tako hitro, če bi le eden izmed vaščanov kaj namignil na tehniko, ki je bila v hiši štev. 62. Toda Gropajci so bili vsi kot eden in skrivnost enega je bila tudi skrivnost vseh. Petdeset partizanov je dala majhna' vas Gropada, 12 se jih po zlomu Hitlerjeve Nemčije ni vrnilo im padli so v borbi. Trinajst mož in žena je bilo v taborišču, trije izmed teh so umrli na tuji zemlji. Spomin nanje večno živi ne le med vaščani, temveč med vsemi, ki so se borili za svobodo, ki hrepene po njej. Tudi spomin na vsa tista težka leta je v . ljudeh neizbrisen-Tisto hotenje po svobodi, tista povezanost med ljudmi, ki jo je ustvarila prav Osvobodilna fronta je še vedno v njih in mora biti zdaj prav tako krepka kot v času narodno-osvobo- ne more razviti, /.druženje bo v ta namen posvetilo vse svoje delo tistim poštenim intelektualcem, ki ljubijo svoj narod in čutijo, da so del istega, da bodo tudi tu zrasla močna in zdrava drevesa, ki bodo dala obilno literarno žetev. Ta žetev bo izraz pridobitev delovnega ljudstva, ki se bori z.a boljše in lepše življenje. Delegati so ob zaključku sprejeli yeč važnih sklepov za delo Združenja za bodoče. Navajamo nekaj izmed važnejših. V vseh oblikah dela se bodo člani Združenja V prosvetnih društvih borili proti dekaden-tizmu nacionalne kulture, proti misticizmu in vsem negativnim pojavom, ki so v nasprotju z obstoječo socialistično stvarnostjo. Posebno skrb bo Združenje posvetilo organizacijski okrepitvi Združenja in prosvetnih društev. Skupno z ljudsko oblastjo bo organiziralo tečaje slovenskega in. hrvatskega jezika in tečaje za nepismene ter kulture na splošno. Ojačilo bo že obstoječe dramske družine, pevske zbore, orkestre, godbe, folklorne skupine, skupine ljubiteljev slikarstva, literature, gle. dališča in ustanavljalo nove. S pomočjo Ljudskega gledališča in Beke bo ustanovilo iz poklicnih in polpOklicr, ih igralcev stalno gledališko skupino igralcev. Za vzgojo igralcev bo organiziralo poseben tečaj. Vse obstoječe knjižnice prosvetnih društev bo izboljšalo in razširilo ter posifcrbelo, da bo dobra in napredna knjiga našla pot v vse družine. Tudi to leto bo Združenje organiziralo kulturni festival Italijanov in poskrbelo, da bo ta pokazal viden kulturni in umetniški napredek v primerjavi z lanskim. Prosvetna društva sama bodo organizirala množične izlete v okrožju in v Jugoslavijo, da se bodo člani lahko seznanili a zmagami delovnega ljudstva jugoslovanskih narodov. Za izmenjavo izkušenj, ki so jih delavci pridobili na kulturnem m vzgojnem polju, bodo organizirana posvetovanja udarnikov, kmetov — zadružnikov in italijanskih učiteljev. Italijani Istrskega okrožja so trdno odločeni, da bodo uresničili te naloge in tako dali svoj prispevek prj kulturnem, umetniškem in ideološkem dvigu .ljudskih množic. . Hiša v Gropadi, kjer je bila partizanska šola Obstaja možnost, da bo nekoč Prvi poskusi znanstvenikov v puščavi - Novi vidiki z razvojem uporabe atomske energije - Ali se bo posrečilo izkoristiti sončno energijo 2 21 #fl/f*ff ■ 'ttJ hi, H.ami In nobenega Vj' hspeh 36 k’3 dosežen 55 kL?kloDa ? državami, ki so >n ^hhiznia °minforTnistične- mestu: r°ža3 Tr-ta' Kc i^i držav n0 s P°" Se -,119 obeh-#,ami' kl ie po‘ hietnp prl življenju Siv?r* ii?.ZVezp in vzdr-Al4ktv°» aZlnwom gwtn V r bon,0 SSL C,'°’hetnPr^aniu tra>‘ SN;o *«> bomo r°ZPravljali ?*l\ - rV<*Vinr obravnavah ■o J.bi-irvJJhd. nemim- tej; vendar ;;a bi ^.2ecda;- . "htn, Poročil,, ‘ Kar Prizna-tu0 L razl°ga7,’ eden izmed \ l l),^1 trnrlz,l» Prišlo do pl a. V sredi brezkončne puščave Sahare, v bližini Beni Abessa, utrdbe tujske legije, je skupina znanstvenikov ustvarila iz nič čudovit vrt bujnih nasadov oranž in palm; prej ni bilo tam drugega kot sipina suhega in pustega peska. Čudež. ki so ga dosegli ti znanstveniki s skromnimi sredstvi in z neskončno potrpežljivostjo v kraju, ki je od Alžira oddaljen 40 dni potovanja z velblodom, postavlja znova v ospredje vprašanje, če človek lahko premaga puščavo ali ne. V zadnjih letih je vprašanje preobljudenosti zemlje povzročilo, da so znanstveniki in posamezne vlade imele za potrebno, da resno proučijo možnost, obširne melioracije puščav; tudi OZN proučuje trenutno d-a-lekosežen načrt, ki naj bi rešil to vprašanje. Ali je možno premagati puščavo, a-li ne bodo tozadevni upi ostoli samo u-topija,? Zdi se, da dokazujejo prvi poskusi, dia bi se lahko premagalo puščavo, vendar samo z bajnimi vsotami in z delom neskončnega števila znanstvenikov in strokovnjakov. Puščavna področja, kjer so začeli .« prvimi poskusi in ustanovili prve «centre», so klasične pokrajine Severne Afrike jn Srednjega vzhoda, Alžir, Tunis, Cirenajka, Egipt in Babilonija. Te kraje so izbrali zato, ker je tu v bolj ali manj oddaljenih časih obstajalo 15 različnih civilizacij in so tu cveteli in propadli imperiji ter bogata mesta. Obširno zgodovinsko gradivo o dogodkih v teh pokrajinah, ki ga imamo na razpolago, nam nudi možnost proučevanja tega, kaj so ti kraji bili. kaj so zdaj in kaj bodo lahko postali v bodoč-i nosti. Kako naj se vodi ta boj? Predvsem je treba napredovanje puščave ustaviti; razmeroma lahka naloga, ker zadošča primerno pogozdovanje. Ce je enkrat izvedeno pogozdovanje, je treba pridobivati meter za metrom zemlje z dovajanjem vode in namakanjem področja, določenega za melioracijo. Takoj je pa treba ustvariti ugodne prilike za naseljevanje, kajti brez stalne navzočnosti človeka bi bili vsi napori zaman. Vprašanje vode je naravno najvažnejše. Zaenkrat upajo, da bodo obnovili nekdanje vodnjake in studence ter napravili nove. Naravno se zdi ta način borbe počasen in težaven, brez odmora. Novi vidiki se odpirajo zdaj, ko se pojavlja atomska energija. Kakor govorijo o sipre minjanju polarnih ozemelj, tako- upajo tudi, da bodo lahko že v bližnji bodočnosti črpali vodo iz morja, jo čistili v ogromnih čistilnicah In jo dovajali v puščave, ki jih bodo s tem popolnoma namakali. Vse to seveda s pomočjo ogrom nega omrežja kanalov, podobnih petrolejskim vodbrp. Ko bo p,a ustvarjena podlaga za naseljevanje ljudi, bodo lahko uporabljali atomsko energijo za razvoj industrijskega gospodarstva, kar bodo omogočala neizmerna rudniška ležišča, s katerimi razpolagajo — kot ugotovljeno — ta področja. Ne-izpolnjive sanje? Upajmo, da ne, če se bodo ljudje odpovedali medsebojnemu sovraštvu in rešili opore, zaradi katerih uporabljajo danes naredi svojo energijo drug proti drugemu ter bodo lahko vsi svoje delo nosvetili miroljubnemu uporabljanju atom.-ke energije. juadaljnja energija, ki je, človeku do zdaj še ni uspelo ukro- titi in izkoriščati, ikar se pa lahko posreči v bodočnosti, je sončna energija, katere je v puščavi v izobilju. Tudi ta energija bi ob pametnem izkoriščanju pod vodstvom človeka izvršila čudeže. In kakšni bi -bili najdrago-centjši uspehi tega orjaškega podviga? To si lahko predstavljamo, če pomislimo, da bi lahko Izrael preživljal trikrat večje prebivalstvo kot zdaj; Sahara bi lahko postala neskončna žitnica za Evropo in afriško celino, Mezopotamija bi pa lahko vsaj deloma rešila pereče vprašanje prehrane indijskih ljudstev. Veličasten in srečen pogled v bodočnost, ki bi se lahko ostvaril, če bi narodi začeli sodelovati in razu meli medsebojne potrebe in če bi se človek bolj kakor v preteklosti posvetil boju proti naravi. POMLADNE VODE KARLO RUPEL Danes zvečer bo poleg operne pevke Ondine Otte nastopil na koncertu v Avditoriju tudi umetnik violinist, Karlo Rupel. SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTANOV FLRJ JE USTANOVLJEN V Zagrebu je bil zaključen ustanovni kor.-gres kulturnih in umetniških ustanov Jugoslavije. Kongres je sprejel pravila novega sindikata in resolucijo o njegovih nalogah. Se ta mesec bodo ustanovljeni odbori r.ovega sindikata v vseh ljudskih republikah. T. S. ELIOT: „C0CKTAIL Pri nas je že vse v cvetju, v gorskih dolinah pa je komaj skopnel sneg in je drevje pognalo prve popke PARTY Ricci in Eva Magni v gledališču Verdi T. S. Eliot, Nobelov nagrajenec, se anatra danes za največjega angleškega pesnika. V nekem svojem eseju jg napisal zagonetni in ne lahko umljivi stavek: «Malokaj se lahko primeri nekemu narodu, .ra-r bi bilo važnejše kot je izum neke nove pesniške oblike,» Prav tako temno in zagonetno nam ostao e jedko njegove drame »Partija cooktaila«, ki jo je sinoči uprizorila Ricci jv v a igr»l Ska skupina. V trah dejanjih (štirih slikah) nam prikaže avtor med enim in drugim sestankom pri codtota-ilu usodo četvorice ljudi, ki iščejo izhoda iz brezizhodne človeške in moralne situacije. Tej četvori-ci u iščočih« postavlja avtor nasproti trojico ljudi, Jci neopazno vodijo usodo prvih, ki so torej že ((spoznali« in našli svojo pravo -pot. Prva četvorica so vsakdanji -ljudje iz angleške družbe: zaikonca Charoiberiayne, od katerih trpi mož na tem, da ne more ljubiti, žena pa na tem, da ni ljubljena. On vzdržuje ljubezenski vezi z mlado Ce-lio. ona z mladeničem Petrcm. V ta štirikot poseže zagonetna osebnost, ki se pozneje izkaže za psihiatra Sira Harcourt-Reilleyja. Psihiater ima dv-a pomočnika. navidez klepetavo staro gospo Julijo in zunanje skoraj neopaznega Gibbsa, prijatelja Cham,berlaynovih. Ta trojica vzame neopazno usodo četvorice v svoje roke, spravi med seboj zakonca, pošlje mladega Petra v svet k resnemu delu, a Celii pokaže po avtorjevem mnenju najidealnejšo rešitev, da postane zaščitna sestra nekega reda in odide požrtvovalno v- kolonije, kjer jo domačini na grozovit način umerijo, ko noče zapustiti svo. jih bolnikov. Psihiater pmvi o njeni smrti: «Im če to ni srečna sir.rt — kaj je potem sploh srečna aroirt?« To je zgolj zunanja skica zgodbe. Teža drame je v globinskih razgovorih o »poslednjih stvareh človeka«. Tu bomo posebno pri enkratnem poslušanju težko sledili avtorju, ki je iz svojega dela napravil bolj globokoumen pesniško filozofski esej kot odrsko učinkovito dramo. Vendar te ta resnobni, protestantsko togi avtor pritegne s svojim psihološko in etično priostrenim razglabljanjem o človeški usodnosti. Izvedba tako Izrazito problematičnega dela je težavna in zahtevna. Režiser Mario Ferre. ro je skušal spretno rešiti kontrast med navide^ čisto vsakdanjimi pogovori in med filozofsko zaostrenimi dialogi z neko konverzacijsko lahkot-rjostjo. Renzo Ricci Je podal zagonetnega psihiatra kolikor moči naravno, tudi ko mu j« govoriti globokoumne filozofske sentence. Njegova stvaritev je nosila pečat neke plemenite odličnosti, tudi ko je izgovarjal navidezno cinične stavke. Celio je igrala Eva Magni z močno čustvenostjo, ki je šla večkrat celo preko tiste navidezno konvencionalne govorice, ki jo je avtor nalašč položil svojim osebam v usta. Dobro je izigrala kontraste nezadovoljene in potem v usodo vdane žene Lia Zopelli. Učinkovito je igrala staro klepetavo gosipo Julijo Mercedes Bri-gnone. Tino Bianchi in tudi drugi so zadovoljevali. Gledališče je bilo polno napeto prisluškujočega občinstva, ki mu je zadala Eliotova problematična «komedija« izredne* trd oreh. VLADIMIR BARTOLI 1 I P 4 i P Včeraj v petek je bil ob 19. uri M K P Afl P zračni pritisk 762.4, toplota 13.5 T ! V LlVSL (najvišja med dnevom 16.5, naj. nižja 10.7), vlaga 72%, nebo po. krito 2/10, morje mirno, vidljivost 10 km, toplota morja 11.6. Za danes v sobcfto predvideva vremenska napoved še naprej lepo vreme, ki ga bo motila Eekaj povečana oblačnost. V Alpah bo deževalo. STRAN 4 ZADNJA POROČILA Sl APRILA 1951 mm iii ll ■iiiiiiiiiiili; :!:i:iii IIH j® llili ■ n i | g* 5i« ti i, i' afl ![j}j:jjj liii! i mm ■ illili ■ ::::: ii:ii 'iii: Hs; i:::: i iii;: ji i ‘i:::; RADIO Najvažnejše današnje oddaje: Radio Slovenija: 13.00 Znane skladbe Chopina, Liszta ir.' Sme. tane; 18.10 Slovenske narodne poje Tone Petrovčič, spremlja Avgust Stanko. Radio jug. cone Trsita: 19.45 Partizanske melodije. 21.00 Veder sobotni večer. Trst II.: 13.40 Slavne skladbe za klavir; 19.30 Glasba iz revij in zaDa-višč. Trst I.: 22.50 Jazz Russo; 23.30 Plesna i o izraelsko ■ sirijskem sporu Izraelci so porušili tri arabske vasi ob jezeru Huleh - Egipt zahteva posredovanje velesil • Izjave Ben Guriona TEL AVIV. 6. — Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion je danes izjavil, da Izrdel nima namena zastrupiti odnosov s Sirijo in hoče, da se obdrži mir. Ben Gurion je omenil, da je bil namen ustanovitve demilitariziranega področja mirna zaposlitev na obmejnem področju Galileje. Dejal ja, da je imelo podoben namen tudi osuševanje močvirij ob jezeru He-leh, čemur so se Sirijci uprli. Izrael je moral zato zaščititi ta dela. Pozneje so se Sirijci poslušni vojaške sile in ubili 7 izraelskih policajev in tri ranili. Izrael ni mogel ostati brezbrižen zaradi te kršitve premirja. Ben Gurion je dejal da so na demilitariziranem področju tri arabske vasi. Prebivalci prve vasi so miroljubni in so jih preselili v notranjost Izraela. Prebivalci drugih dveh vasi — ena južno ad jezera Tibe-rdide, druga pa v bližini Alhammdh — pa so pomagali sirijskim četam in so pozneje pobegnili na sirijsko ozemlje. Sele potem so izraelske čete podvzele kazensko ekspedicijo.' Ben Gurion je povedal, da so hiše teh vasi razrušili zaradi varnostnih razlogov. Svojo izjavo je zaključil, rekoč, da bo po njegovem mnenju kljub temu mogoče obdržati mir. Kritike v snodnii zbornici proti Mac Arthurjevim političnim izjavam Deljena mnenja tudi v ZDA. Acheson bo dat izjavo o ciljih na Kareji? LONIJON, 6. — Zadnji spopadi na izraelskem demilitari-eiranem podkožju močvirja Hu. le h so ustvarili ponovno napetost mied Izraelom j®, Sirijo. Napetost ni prijetna za obe državi, posebno pa ne Za Izrael, ki si je uspel PO vojni izgraditi državo' in jo sedaj z naj večjo naglico im obenem z veli-ikimd uspehi tudi gospodarsko utrjuje. Kljub temu. da so Angleži prav v Izraelu doživeli KVoj prvi poraz v zgodovini, se zdi, da so to že zdavnaij pozabili. Korejska vojna in vse kar je z njo v zvezi, jih sili v njih naporih in prizadevanjih, prav tako kot vse druge zaipadne države, da bi ta spor ne prerastel v nova krvava obračunavanja, V katera bi se zlahka umiešali neposredno tudi tretji. Ze sam obstoj spcra y sedanji obliki slabša in spravlja v nevarnost njihove položaje v Iraku, ki so posebno občutljivi. Danes sta zato obiskala izraelsko zunanje ministrstvo angleški in francoski poslanik v Tel Avivu. Sprejel ju je glavni direktor departenmenta (razdelitev ministrstev imajo v Izraelu podobno kot v ZDA) Wa|Iter Eytain. Poslanika sta zahtevala pojasnil o sedanjem položaju. Zanimivo je pravzaprav, kakšen odmev so imeli torkovi incidenta v Londonu, Dobro obveščeni angleški krogi so mnenja, da si med Londonom, Parizom in Washingtonpm glede tega že izmenjavajo mnenja. Na Foreign Officeu še zaenkrat niso hoteli komentirati teh dogodkov, ker kakor pravijo, pričakujejo podrobnih poročil. Vendar pa izjavljajo londonski uradni krogi, da so prav sedanji dogodki pokazali, da je treba kar najhitreje skleniti mir med Izraelom in arabskimi državami. Vendar opozarjajo Izrael, češ da bi Egipčani prav lahko zaradi bombardiranja Ellhamme po izraelskih letalih opravičili svoje ukrepe, s katerimi so omejili prehod petrolejskih ladij .-kczi Sueški kanal. V Kairu sumijo, da ladij e dobavljajo nafto rafinerijam v Hajli. V Izraelu se je pokazala (egipčanska vojska za zelo slabo in je doživljala poraz za porazom. Pokazalo se je, da je oficirski kader kcrumpiran, san. dvor in glavni sten pa sta pokazala veliko megalomanije, ker sta poslala sploh te čete v borbo proti Izraelcem. V Egiptu je zaradi tega nastat velite odpor proti vladni hiši in sami vladi. Zadnje volitve v Egiptu, na katerih je zmagala vafdi-stična stranka, so tudi jasno pokazale to vzdušje. Ne glede na to, da je v Egiptu st daj na vodstvu vaf dosti čna stranka, Egipt še vedno kaže svoje na-sprotatvo proti Izraelu, če ne zaradi drugega še zaradi svojih nacionalističnih interesov in eeveda pripadnosti k Arabski ligi. Danes je Egipt obvestil zato Anglijo, ZDA im Francijo, da ne bo mogel ostati indiferenten zaradi sta liti h napadov V bližini sirijske meje in bo podvzel potrebne ukrepe, če se Ibo to ponavljalo. Poročilo iz urada egipčanskega ministrskega predsednika Nahas paše pa pravi, da zadnji napad Izraela proti bratski državi ogroža mir na Bližnjem vzhodu. «Egip. Čandka vlada in ljudstvo bosta podprla Sirijo v njenih naporih, da prepreči te napade. Egipčanski zunanji minister je brzojavil svojemu predstavniku v Lake Success. Mahmound Fawzy beju, naj podvzaroe vse potrebne ukrepe in stopi v stik s tamkajšnjim predstavnikom Sirije. Faresom el Khoury be-jem. Zunanji minister pa je stopil v stik z vladami treh velesil — Anglije, ZDA in Fram rije, ki so zajamčile mir na tem področju s svojo lansko tristransko izjavo. Od n/jih je zahteval, naj sttore vse, da preneha izraelski napad prej, predino se položaj poslabša*. Te dni, ko so Mac Arthurjeve čete na Koreji zopet prodrle do usodnega vzporednika, poudarjajo razni državniki in diplomatje, da je prišel psihološki trenutek, ko se lahko končajo boji na Koreji. Predstavniki dvanajstih arabsko-azijških držav so se ponovno sestali, da skušajo najti rešitev, ki naj korejsko ljudstvo končno reši vojnih grozot, ki jih je zakrivila sovjetska napadalna politika. radijski zvezi z glavnim tajnikom OZN Trygve Liejem. Izraelski predstavnik v mešani izraelsko-sirijski komisiji je grajal obnašanje predstavnikov OZN. Dejal je, da so izgubili vsak pregled nad položajem in zato ne morejo izvajati svoje oblasti na demilitariziranem področju. Z njimi so izraelski predstavniki izgubili vsako zvezo. dnSsS Po zadnjih vesteh iz Londona je danes ponoči izjavil tamkajšnji sirijski poslanik Ed- Predgtavmifci OZN v Jeruza-1 mond Homsy, da bo Indija pri lemu. so danes zapustili mesto j Varnostnem svetu v najkraj- in odpotovali v Damask ter na | področje pri jtezeru Huleh. Predstavniki OZN so stalno v. šem času postavila vprašanje incidenta do katerega je prišlo v bližini Jezera Tiberiade. Po- slanik je dodal, da je prejel glede tega navodila od svoje vlade. Čiščenje v KP Palestine? TEL AVIV, 6. — V dobro obveščenih političnih krogih trdi. jo, da je Komdnform zahteval obširno čiščenje v KP Palestine in obtožil nekatere vidne člane in voditelje «titoizma». Isti krogi pravijo, tfe bo voditelj partije Samuel Mikunis eden izmed prvih, ki jih bodo obtožili nacionalizma. Transportno letalo se je razbilo ob skalah LAS CRUCES, 6. — Vojaško transportno letalo tipa C. 45 je strmoglavilo na hribovitem ozemlju države Oregon med poletom z letalske baze Kirk-laind na bazo Albuquerque v Novi Mehikli. Prebivalci mesta Las Gruces pravijo, dd so slišali močno eksplozijo. Ne vedo še, ali ae je letalo razletelo že v zraku ali pa šele, ko j;e treščilo ob skalo. Začeli so z iskanjem ponesrečenega letala. Iskanj® je bilo doslej brezuspešno in le malo upanja je, da bi našli živega še koga od sedmih mož posadke. WASHINGTON, 6. — Včeraj je v ameriški predstavniški zbornici republikanec Josiph Martin (Massachussets) prebral pismo, ki mu ga je poslal Mac Arthur 20. marca. V pismu je Mac Arthur izjavil, da sprejema mnenje Martina, da bi uporabili kitajske nacionalistične čete s Formoze z namenom, da bi pričeli v Aziji z no. vo fronto proti LR Kitajski. S tem je nastal zopet nov incident med Belo hišo in Mac Arthurjevim glavnim stanom v Tokiu. Sicer pravijo v ameriških dobro obveščenih krogih, da je Mac Arthur napisal to pismo prej', kot je dobil navodila iz Washingtona, po katerih bi se moral preje pogoditi z Belo hišo če bi hotel dati kakšne nove politične izjave, vendar s tem ne morejo zabrisati slabega vtisa in seveda tudi od. meva, ki ga bo še imelo pismo. Samo stališče Washingtor.'a glede Formoze in tamkajšnjih Cangkajškovih čet je bilo že večkrat objavljeno. Washington smatra, da so nacionalistične čete potrebne na Formozi za zaščito otoka. Zlasti se, kot se zdi v Washir_'gtonu bojijo, da bi prišlo do razširjenja sedanjega korejskega spora in se s. tem pričela nova svetovna vojna, do česar bi prišlo, če bi v sedanjem trenutku uporabili Cangkajškove čete. V ameriških dobro obveščenih krogih menijo, da bi to pismo Mac Arthurja lahko imelo težke posledice. Drugi predstavniki Vlade pa so prepričani, da se je hotel Mac Arthur s tem pis- LONDON, 6. — Danes je v angleškemu parlamentu predložil laburistični poslanec Will Nally, član zmernega krila, resolucijo, ki izraža nezaupanje angleškega parlamenta proti Mac Arthurju, kot vrhovnemu poveljniku sil OZN na Koreji. Resolucija pravi, da je angleška zbornica prepričana o pravičnosti ciljev OZN na Koreji in se zaveda velikih žrtev, zlasti ZDA, za njih dosego. Zbornica obžaluje ponovne zavrnitve Mac Arthurja, da bi ne dajal neodgovornih in neprevidnih nasvetov s čemer pomaga povečati politična nasprotja. Te izjave, za katere Mac Arthur ni pooblaščen, povzročajo zmedo v Združenih narodih. eKljub temu, da zbornica popolnoma priznava druge dobre lastnosti generala, mora žal potrditi, da mu ne more več zaupati kot vrhovnemu poveljniku vojaških sil, ki sodelujejo v operacijah na Korejis. V londonskih vladnih krogih so mnenja, da morda resolucije ne bodo dali na glasovanje, če bi pa do tega prišlo, bi najbrže ne bila sprejeta. Vendar pa pravijo, da delijo z NaUyjem mnenje tudi številni laburisti v zbornici, zlasti tisti, ki pripadajo levemu krilu. mom obrniti na ameriško ljudstvo — mimo Trumana. Danes so novinarji y Wa-shingtonu kar oblegali novega Trumanovega tiskovnega tajnika Josepha Shorta. Short jim je povedal, da je politika ZDA glede Cangkajškovih čet na Daljnem vzhodu ostala nespremenjena. Kakor je on obveščen, ni pričakovati spremembe. Short ni hotel komentirati Mac Arthurjevih izjav. Danes je ameriška vilada pod predsedstvom Trumana raz. pravljala o korejski vojni. Vod. ja glavnega stana Omar Brad-ley je poročal ministrom o tamkajšnjem položaju. Po seji je dejal pravni minister J. Ho-ward Mac Grath, da so govorili tudi o zbiranju čet v Mandžuriji, in je mogoče sklepati, da so tam tudi sovjetske čete. Kakor se je danes izvedelo v Washingtonu, je ameriška ŠPORTNI DNEVNIK Jutri v Planici skakalne tekme Sodelujejo Avstrijci, Nemci, Italijani in morda tudi Švicarji Ta slika je zgodovinska. Fotoreporter je vjel Brad-la v prvem skoku, ki je bil daljši od sto metrov. Prvič na svetu si je človek drznil kaj takega; in to v jugoslovanski Planici! (Po telefonu od našega dopisnika) Prvi inozemci, ki bodo nastopili na veliki planiški tekmi v smučarskih skokih so prispeli davi v Jugoslavijo. Najprej je dopotovala skupina Avstrijcev, v kateri so znani skakalci: Steinegger, Dietrich, Hardwi. ger, Moser, Bildstein, Dovjak ter Leo Doltar. Jutri pride za njimi še znani Edder. Prav tako so v Planici tudi že Italijani Caneva, Trivella, Penacchio in Rizzi. Nemci so na poti, tekmovali pa bodo v svoji najmočnejši postavi, z izjemo Wei-lerja, ki je službeno zadržan. Imena reprezentantov: Klopter, Goering, Hohenleitner ter Brut-cher. 80-metrska skakalnica je v dobrem stanju, zaradi neprimernega vremena pa zaenkrat še ne bodo skakali na Bloudkovi letalnici, ki dopušča do ISO metrov dolge skoke. Danes so jugoslovanski in inozemski skakalci, ki so že prispeli v Planico, izvedli nekaj poskusnih skokov, po katerih se da sklepati, da bo borba za boljša me. Sta do skrajnosti napeta. S.-V. Zadnja letošnja planiška pri. reditev, ki bo pa obenem tudi največja, je končno doživela svoj predvečer. Jutri bodo posebni vlaki pripeljali na tisoče in tisoče jugoslovanskih šport. nikcv, ki se ne bodo ustrašili napornih in dolgih potovanj (en vlak pride celo iz Beogra. da!) zaito, da bi lahko preživeli dan med planiškimi junaki. Deloma Pa bodo razočaram: največje atrakcije, 150-metrske letalnice, ki bi jo morali otvo-riti jutri, zaenkrat še ne bodo spravili v promet. Tako nič no. vih svetovnih rekordov, niti devetstolpčnih naslovov v časopisih, ki bi peli hozano novi senzaciji. In razočaranj s tem še ni konec; drugo je sicer manjše, a je vendar še vedno razočaranje. Ne bo nastopil Bradi, ki mu je ljudska fantazija dala na tej tekmi posebno vlogo. On je bil prvi na svetu, ki je skočil preko sto metrov, in to je bilo v Planici. Naj torej on postavi na skakalnici istega konstruktorja tudi novi svetovni rekord, so si mislili, a ne bo ne Bradla. ne letalnice, ne rekordov. Pa drugič. Angleška nogometaa reprezentanca Za tekmo proti Škotski, ki bo 14. aprila na wembleyskem sta. dionu, je pripravila angleška nogometna federacija tole reprezentanco: Williams (Wolverhampton) -Ramsey (Tottenham) - Eckera-ley (Blackburn) . Johnston (Blackpool) - Froggatt (Portsmouth) - Wright (Wolverhamp-ton) - Matthevvs (Blackpool) -Manmion (Middlesbrough) Mortensen (Blackpool) - Has-sell (Huddersfield) - Finr»ey (Preston). Mitič tesno izgubil proti Bergelinu NIZ ZA, 6. — Rezultati četrtfinalnih tekem teniškega turnirja v Nizzi: Davidsson (Švedska) - Al Burrows (ZDA) 3:6, 6:3, 6:3. V drugi igri četrtfinala je Lennart Bergelin premagal Jugoslovana Dragotina Mitiča z 6:3, 6:8, 7:5. Igra je bila izenačena in lepa. Jaroslav Drob-r.y je eliminiral Šveda Aksels-sona za 6:2, 6:1. Straight Clark (ZDA) pa Vladimirja Cernika z 6:3, 8:6. V jutrišnjih polfinalnih igrah se bodo sestali tile pari: Clark proti Bergelinu, Drcbny proti Davidssonu. LIZBONA, 6. — Po vesteh iz dobro informiranih virov, bo izgledala portugalska reprezentanca, ki bo igrala v nedeljo proti Italiji takole: Capela; Virgi-lio, Carvalho; Canario, Felix, Serafim; Jesus Correia, Vas-ques, Patalino, Travassos, Al-bano. BOKS Evropa :Washington 5:3 Šovljanski nadmočno zmagal WASHINGTON, 6. — Evropska boksarska reprezentanca je premagala vvashingtonsko z rezultatom 5 :3. Občinstvo je bilo razočarano ker je Sved Johansson zaradi poškodbe na roki predal match Norvalu Leeu, ameriškemu prvaku težke kategorije. V mušji teži je Finec Hamaleinen z lahkoto premagal Raya Axta, zahvaljujoč se svojim divnim levim hookom. Holandec Van der Zee je bil danes nenavadno agresiven in je premagal kljub odličnemu odporu črnca Oliverja Jamesa. Francoz D umesim (petelina teža) je bil nad-močen Georgeju Coleju; prekašal ga je i po hitrosti i po v Se en Marshallov nepriznan rekord COLOMBUS, 6. — John Marshall je danes zopet poboljšal svetovni rekord na progi 1500 metrov prosto. Cas 18’10”8 ne bo mogel biti priznan za svetovni rekord, ker je bil postavljen v bazenu, dolgem samo 25 yar-dov. Ta sijajni rezultat, ki je prišel za vrsto drugih, piavtako neverjetnih, je bil dosežen na ameriškem plavalnem prvenstvu v Colombusu (Ohio). FRANKFURT, 6. — Igra nemške teniške reprezentance, ki bo konec tedna igrala v Veroni proti Italiji, bo nekakšno merilo za trenutno moč nemških igralcev tenisa, ki bodo letos prvič po vojnj igrali v tekmo- vanju za (Davisov pokala. Na čelu nemške reprezentance je «športni ambasador* baron Gottfried von Cramm. Šahovska simultanka v Piranu Danes zvečer 7. aprila ob 20. uri bo šahovska simultanka na 40 deskah proti šahovskemu mojstru inženirju Milanu Vidmarju mlajšemu. Odhod za koprske šahiste bo točno ob 19. uri izpred avtobusne postaje. Kdor se želi udeležiti, naj bo točno ob uri na določenem mestu. svoji tehniki. V peresni kategoriji je bila prva runda med Fergusonom in Fincem. Dufvom docela izenačena, v drugi pa Evropejec ni bil dorasel nasprotnikovi agresivnosti in je zato sodnik prekinili match po eni sami minuti in pol borbe. Kapitan evropske reprezentance, Jugoslovan Pavle Sov-Ijanski je premagal na točke Bobbya Leperja iz Wavshingto-na, ki je v zadnjem trenutku nadomestil Wallaceja. Leper ni bil niti sekundo nevaren nasprotnik Jugoslovanu. V welter teži je Willie Davis iz Washing'-tona premagal v drugi rundi z k. o. Irca Crottya. Končno je v srednji kategorji Sved Stig Sjoelin postavil dokončno stanje v točkah s svojo zmago nad Thompsonom v matchu, ki se je odlikoval po mnogih napetih prizorih. Ray «Sugar» Robinson komaj zmagal MIAMI (Florida), 6. — Ray «Sugar» Robinson se je danes prvič pojavil na ringu, odkar je pred meseci osvojil svetovno pivenstvo srednje kategorije. Ob koncu matcha, ko ga je sodnik proglasil za zmagovalca nad mladim Hollyem Mimsom je vseh 6.000 gledalcev burno protestiralo. 23-letn.i Mims je namreč bil stalno v napadu, ni bil nikoli v zadregi pred reno-mirandm nasprotnikom in, mu je dal tudi nekaj močnih udarcev. Robinson je moral privleči na dan vse svoje rezerve, da je privlekel match srečno do konca. vlada znova zavzela stališče, po katerem bi moral Dean Ache-sorj v kratkem dati važno izjavo glede korejske vojne. Do tega prepričanja so prišli ko se v pogajanjih z Londona niso mogli popolnoma sporazumeti o bližnji politični izjavi Trumana, ki bi veljala tudi za stališče držav Commonwea-ltha, ki se bore na Koreji ZDA so zato pred tremi tedni poslale trinajstim državam, ki imajo tam svoje čete novo politično izjavo o tem vprašanju Vendar se zdi, da je Anglija bolj od ZDA naklonjena izjavi, ki bi potrdila željo po končanju te vojne, medtem ko bi ZDA rajši čakale/da bi videle, če mislijo Kitajci in Severnokorejci pričeti z novo ofenzivo. Zankrat še niso javili, kdaj bo Acheson dal te izjave. Ameriški vladni krogi samo pravijo, da v Washingtonu proučujejo celotno vprašanje. Medtem pa republikanci zahtevajo, naj bi dali Mac Arthurju večjo oblast in dovolj sredstev, da bi nadaljeval vojno na Koreji. Oglašajo se tudi demokratski zastopniki in zahtevajo, naj bi Mac Arthurju enkrat za vselej »zvezali roke*. Proslava prijateljstva Chester-Kumrovec NEW YORK, 6. — Preteklo hoč so v Chesterju praznovali dan prijateljstva med vasjo Chesiter v New Jerseyu jn jugo. slovansko vasjo Kumrovec, ki je Titova rojstna vas. Odslej bod.0 vsako leto praznovali ta dan. Pobudo za uvedbo prisrčnih odnosov med obema vasema so dali prebivalci Chesterja v znak prijateljstva do Jugoslavije. Proslava je bila v navzočnosti jugoslovanskega konzula v New Yorku Markoviča in večjega števila Amerikancev jugosiovan. skega porekla, ki so prišlj iz bližnjih mest. Na velikem zborovanju so prebivalci vasi izrazili upanje, da se bodo njihove vezi z jugoslovansko vasjo Kumarovec stalno utrjevale in da bodo te vezi v interesu jugoslovanskega in ameriškega ljudstva. Nehrujeve izjave o francoskih posestvih v Indiji NOVI DELHI. 6. —Nehru je danes v parlamentu izjavil, da indijska vlada ni vezana na sprejem sklepov, ki bi sledili obisku nevtralnih opazovalcev na francoskih posestvih v Indiji. Ti opazovalci so prišli, da proučijo položaj na teh posestvih, in da ugotovijo pogoje za razpis referenduma, Nehru je izjavil, da je francoska vlada to sklonila enostransko in je zaradi tega sama odgovorna za to dejanje. Pripomnil je, da je indijska vlada sprejela razpis referenduma pod nadzorstvom skupine tujih opazovalcev, ki bi jih imenoval predsednik mednarodnega sodišča; v skupini pa na,j bi bila vsaj dva azijska o-pazovalca. Sedanja skupina o-paizovalcev pa prihaja v Indijo samo na zahtevo francoske vlade. KINO Ffr V TRSTU Rossetti. 16.00: «Krokodil ra vi», Vili Vitale. F. Lalkno -Excelsior. «V vrtincu*, Clark « ble, Vivien Lelgn. ble, Vivien neigu. . -tj. predstavi ob 15.30 in 30.30 gajna 14.30 in 19.30). Nazionale. 16.00: «Nekončam Margaret 0’Brien, Cyd Cn ^ Arcobaleno. 14.30:, ža», Maureen, nald Carey. s tat Fenice. 16.30: «Zaseda», K* ™ lor, John Hodiak. Filodrammatico. 16.l>u: “(mi;, življenja*, B. 'Crosby, Lupiti Alabarda 15.30: »Trije ji», Lana Turner. mi Armonia. 15.30: «V življenju*. B. Davis, O. , Garibaldi. 14.30: «Vrag V M** gSt B. Stanvvick, R. MiUaod. ^ Impero. 16.00, 18.00, 20 00, 3^ «Razpotje», Raf Vallone, les Vanel. varfavA Itaiia. 16.00: «Bombe na vam Ida Lupino, P. Henreid. Kino ob morju. 15-10:. ^Hno-z< tarni sovjetski polju®10-' stvenl filmi. ... „___ Savona. 15.00: «Velika n«-aVj( Mickey Rooney, Elizabetn Viale. 16.001 «Razdrta C. Colbert. „ videni Vittorio Veneto. 16.00: “LjL. duše*, M. Morgan, H. vw ^ Azzurro. 16.00: «Romeo in Taj poro**" nje"* utuiru, io.w. — - N. Shearer. L. Howard. . lelvedere. 16.00: «ArS _no£i»,_ Don_ Ame0Jj°ja jiavaJ5^ n*# Marconi. 15.30: sirena*, B. Grable. Massimo. 16,00: «PotepUh v vem mestu*, R. Young. ,p»i# Novo Cine. 16.00: «NeP»|rnjni. 12», W. Chiari, S. Pa»P|,naVaimerl j, na glasba. 18.00: Glas -rt S1',* 18.15: Beethoven: Kont pe*1^ 18.51: Veseli ritmi, n., reVO glasba. 19.30: Glasba 12 zabavišč. 20.00: Športna 0: e 20..10: Vesela glasba. _ 2°' ^ J, mentar vojnega pol°žaLa reji. 20.45: Dunajska v,ri|S glasba. 21.00: Sobotn1^. nato valčki in polke. 22- a, p glasba. 22.30: Plesna Polnočna glasba do L*- trst *• 13.0°’ ob 7.30. .3° ll- Po ročila in 23.10. 7.15: Jutranja ‘'iti 12.00: Odmevi iz NeaP1fj-1 Operna glasba. 13.«^ c —ticU ... 13.45-’ et C‘ pesmi. 14.30: Poje kvar p0n^j« 19.00: Melodična glasb a ^ Victoria de Los - glasod" . ‘"‘jev °r 22-2Lj> zborov. f ((Cik-cak* - ,te,. 21.30: Angelinijev__orkes22j5:/ Koncert dveh Černe melodije. 22.50: 23.30: Plesna glasba ao iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»»iiiiiiiiiiil»>»i»«i»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<»»iiiiiiiiil>iiiiiiiii(iiiiiii|i|ii||l|i|llll,IAMAUll>LHl.lll»»*»«(»»*»«»i<»ii»»‘*i<»»i'»'(<»’‘‘‘<<’»'l<('*.U*'»'M1.tlU.?U.»l»'''nivojni 124. f ‘HBVEBEIi FBOr. 1, li A T It ■ II A I, I* K. OB. l'BA« K O B E K T BBIDi« H E A V A T T Ko je polkovnik Schrttder poklical na konferenco vse častnike marSbataljona, je storil to zopet predvsem zato, da bi se mogel razgovoriti. Razen tega je bilo treba nekaj skleniti v aferi enoletnega prostovoljca Marka, ki ni hotel snažiti Stranišč in ga je zaradi upora poslal polkovnik Schroder k divizijskemu sodisču. Od divizijskega sodišča je prišel vprav sinoči na chaupt-wacho»," kjer so ga zadržali pod stražo. Hkrati z njim je bil predan v polkovno pisarno dopis divizijskega sodišča, strašno zmeden, v katerem se poudarja, da v tem primeru ne gre za upor, ker enoletni prostovoljci ne smejo snažiti stranišč, da pa gre za kršitev subordinacije, ki pa se mu lahko izpregleda zaradi dobrega vedenja na bojišču Iz teh razlogov se obtoženi enoletni prostovoljec Marek pošilja nazaj k svojemu polku in se preiskava proti njemu ustavlja do konca vojne in bo obnov- * Glavna stražnica. Ijena pri prvem prestopku, ki ga zagreši enoletni prostovoljec Marek. Potem je bil še neki drug primer. Istočasno z enoletnim prostovoljcem Markom je poslalo divizijsko sodišče na haupt-vvacho tudi «ponarejenega» četovodjo Tevelesa, ki se je nedavno pojavil pri polku, kamor je bil poslan iz bolnice v Zagrebu. Imel je veliko srebrno svetinjo, znake enoletnega prostovoljca in tri zvezdice. Pripovedoval je o junaštvih šeste marškompanije v Sjrbiji in da je od nje ostal samo on. Preiskava je dognala, da je s šesto marškompanijo v začetku vojne res odšel neki Teveles, ki pa ni imel pravice enoletnega prostovoljca. Zahtevalo se je poročilo od brigade, kateri je bila šesta marškompanija prideljena, in dognalo se je, da v seznamu tistih, ki so bili predloženi ali odlikovani s srebrnimi svetinjami, ni nobenega Tevelesa. Ali pa je bil infanterist Teveles povišan v beograjski kompaniji v četovodjo, se nikakor ni dalo ugotoviti, ker se je cela šesta marškompanija zgubila pri cerkvi sv. Save v Beogradu s Častniki vred. Pri divizijskem sodišču se je Teveles zagovarjal, da mu je bila resnično obljubljena velika srebrna svetinja in da si jo je zaradi tega kupil od nekega Bošnjaka. Kar se tiče znakov enoletnega prostovoljca, je rekel, da si jih je prišil v pijanosti in jih je Se naprej nosil zato, ker je bil neprenehoma pijan, kajti njegov organizem je oslabila griza. Ko je torej polkovnik Schroder pričel razgovor pred obravnavo teh dveh primerov, je sporočil, da se Je treba češče shajati pred odhodom, ki ga je pričakovati vsak čas. Brigada mu je javila, da pričakuje povelj od divizije. Moštvo bodi pripravljeno in komandanti stotnij naj skrbe, da ne bo nihče manjkal. Nato je še enkrat ponovil vse, kar je bil včeraj govoril. Podal je spet pregled vojnih dogodkov in rekel, da ne sme nič zadušiti bojevitost med vojaštvom." Na mizi pred njim je bila pritrjena mapa bojišča z zastavicami na bucikah, toda zastavice so bile premetane in fronte premaknjene. Izdrte bucike z zastavicami so ležale pod mizo. Vse bojišče je ponoči strašno opustošil maček, ki so ga imeli pisarji v polkovni pisarni in ki je hotel vselej, kadar se je ponoči podelal na avstrijsko-ogrsko bojišče, svoje blato zagrebsti, zato je izdiiral zastavice in razmazal blato po vseh pozicijah. Polkovnik Schrdder je bil zelo kratkoviden. Častniki maršbataljona so z zanimanjem gledali, kako se prst polkovnika Schroderja bliža kupčkom mačjega dreka. «Od tod, gospodje, k Sokolu na Bug,» je preroško rekel polkovnik Schroder in pomikal kazalec kar po spominu proti Karpatom; pri tem ga je potlačil v enega izmed teh kupčkov, s katerimi je hotel maček napraviti mapo bojišča plastično. «Wahrscheinlich, Katzendreck, Herr Oberst»,* je odgovoril za vse druge stotnik Sagner. Polkovnik Schroder je skočil v sosedno pisarno, od koder je bilo slišati strašno grmenje in razsajanje z grožnjo, da Jim bo dal vse tisto po mačku lizati. Zasliševanje je bilo kratko. Ugotovilo se je, da je mačka pred Štirinajstimi dnevi privlekel v pisarno najmlajši pisar Zwiebel-fisch. Po tej ugotovitvi je odvedel Zvviebelfischa starejši pisar na hauptwacho, kjer bo sedel do nadaljnjega ukaza gospoda polkovnika. S tem je bila konferenca končana. OOI*' 9 se je P 0r» Schrbder vrnil, je bil ves rdeč v obraz; pozabil je, da ^ # odločiti o usodi enoletnega prostovoljca Marka in lažneg , vodje Tevelesa. V* Rekel je prav kratko: «Prosim gospode oficirje, ^ bodo pripravljeni in naj počakajo na moje nadaljnje u , navodila.* ^aPLj In tako sta ostala enoletni prostovoljec in Teveles jjffl pod stražo na hauptwachi; in ko se jima je pozneje P Zwiebelfi'sch, so lahko igrali marjaš. °d Potem so k njim porinili še frajtarja Peroutko - ^ ko se je po taboriš n®1 «1» ».!? I marškompanije, ki se je včeraj, ______ vest, da se bo šlo na fronto, izgubil in ga je zjutraj trulja «Pri beli roži* v Brucku. Izgovarjal se Je, da s'aC}ja p pred odhodom ogledati znani rastlinjak grofa fIar,utraJ JI 1 Brucku in je na povratku zašel, tako da je 'sele utrujen prišel k «Beli roži*. (V resnici je spal z K «Bele rože»). . <1 Situacija Je bila še vedno nepojasnjena. Ali se .^ff°piaU|s£,1F ali se ne bodo? Svejk pri telefonu v pisarni enajste Appe ptin11® la jjpi panije je slišal najrazličnejše pesimistične in oP“"ja je zore. Dvanajsta marškompanija je telefonirala, češ s iz pisarne slišal, da se bo čakalo na vaje v streli trioa f. "»me ouoai( Ud oc UU (-dltd^U Ilci VaJC v Viliji i mičnimi figurami. Tega optimističnega mnenja ni D vrriii p d*1 ki je telefonirala, da se je PraV5aria‘ Najibrže mačji drek, gospod polkovnik. marškompanija, . _ poral Havlik iz mesta in je slišal od nekega železni' vagoni že na postaji. „ s^1’ (Nadalje UREDNIŠTVU: ULICA MUNTEC CH1, St. tt, 111, »a°. ~ Telefon Itev 93-SU* In S4-6JS. — PoStnt predal 592 — URKAVA ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 Tel. 73-38 Cene ogla&ov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak min širine l stol nca za v*e vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Pod ruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 • Koper U!. Battlsti 301a-l, Tel. 70. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: izvod 4.50. tneSeC'a (***% Poštni tekoči račun za STO-ZVU- Zalo*nlSt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoz®nsK_ ^ OŠ it* Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.Z°'