Poštnina plačana v gotovin Sped. in abbon. post. • II Gruppo Katoliški j Ujedništvo in uprava: C p n a : Posamezna štev. h 25 : I Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 110 | Poštno ček. račun; štey. 9rl2410 | Za inozemstvo: Mesečno L 190 g ws Leto IV. - Štev. 21 Gorica - 22. maja 1952 - Trst Izhaja vsak četrtek VSI TRŽAŠKI SLOVENCI NA VOLIŠČE! Kdor ostane doma ali voli za komuniste ali iredentiste, izdaja vero in dom! Tržaški Slovenci! Ura je prišla! Pišemo veliko stran naše povesti! To nedeljo bomo pokazali vsemu svetu, kaj smo in kako mislimo. Da, vsemu svetu! Vedite, tržaški volivci, da se svet vedno bolj zanima za „kraške pastirje in mlekarje", kakor nas kulturne Slovence sramotilno imenujejo razni italijanski govorniki in časopisi vseh vrst in imen. Sedaj po londonski konferenci veliki svet vedno bolj spoznava nas tržaške Slovence. Čeprav so nas na konferenci udarili v obraz in nas opljuvali kakor črnce v Afriki, smo vendar skupno že dopovedali dovolj glasno vsemu svetu, da smo člani tistega naroda, ki je bil stalno na strani zaveznikov med zadnjo vojsko in je prinesel k skupni zmagi nad fašizmom in nacizmom svoj izredno visok krvni davek! Radi naših stalnih protestov proti londonski „pojedini“ so sedaj anglo-amerikanski govorniki kar čez noč kupili od Italijanov pocestno popevko, da smo tržaški Slovenci neznosni nacijo-nalisti. Hvala lepa za novo zgodovinsko klofuto! Ena več v celi vrsti krivic px*oti Slovencem na Tržaškem! Prav zato, ker hočete, londonski barantači, iz našega Primorja napraviti novo Abesinijo, prav zato stopamo tržaški Slovenci enotni na okope! Ponosno gremo v obrambo svojih narodnih in božjih pravic! Vsemogočni Bog nam je dal lastno slovensko govorico. Določil nam je pod soncem lep košček zemlje za naš dom. Nad tisoč let nas čudežno drži na tem strahotnem prepihu ob jadranskem prehodu na Balkan. Tu so živeli in svojemu Bogu služili naši verni pradedje! Tu je naša hiša, tu je naša zemlja, tu naše pravo! To in samo to bomo ponosno kot svobodni ljudje povedali sebi, Italiji in vsemu svetu! Te svoje in božje pravice bomo s svojim glasom branili na to zgodovinsko nedeljo! NASA NAVODILA Ali je po tem jasnem pozivu »Katoliški glas« sploh dolžan ponoviti znana navodila, ki jih daje katoličanom sveta Cerkev? Ne, nismo dolžni, a storimo kljub lemu, ker je med nami preveč nepoučenih in še več napačno samozavestnih! INavodila Cerkve katoličanom so: a: Vsak katoličan se mora udeležiti volitev! Kdor se jih ne udeleži, pomaga s svojo abstinenco brezbožnikom do zmage in zato težko greši. h: Katoličan ne sme dati svojega glasa taki stranki, ki je po svojem materialističnem nauku proti Bogu in proti Cerkvi. Kdor to stori, težko greši. Tako. tržaški volivci, stvar je popolnoma jasna! Zelo vabimo vse dobro misleče tako v mestu kakor na deželi, pokažite nepoučenim, kako in kateri znak naj pravilno prekrižajo. To pokažite nepoučenemu 8 papirjem in svinčnikom v roki. V neki vasi so kominformisti leta 1949 tako zvabili stare zelo katoliške ljudi, da so jim naročili in pokazali, da je treba prekrižati srp in kladivo, ker so proti komunizmu. Zato opozarjamo prav vse, pomagajte z najboljšo voljo, da bodo vsi naši stari nepoučeni ljudje prav volili! Vsak pošten Slovenec voli v tržaški občini slovensko narodno listo, ki ima znak lipovo vejico. Vsak pošten Slovenec v podeželskih slovenskih občinah voli listo slovenske skupnosti, ki ima znak kolo s klasjem ! Vse druge liste in znaki so nam nasprotni in zato jih ne bomo Volili! O listi »Democrazia cristiana« povemo, da je pravična in krščanska samo do Italijanov, zato je Slovenec ne ho volil! O listi »Ljudska fronta« povemo, da je komunistična, zalo je katoliški Slovenec ne bo volil! C) listi »Neodvisnih« v Dolini in v Nabrežini povemo, da je izrecno italijanska in iredentistična v korist kominformizma, zalo je katoliški Slovenec ne bo volil! TRŽAŠKI SLOVENCI! Naša kri ni voda! Naša vera ni moda! Naša govorica ni stvar na prodaj! Zato v nedeljo vsi na volišče! Zato v nedeljo izpovejmo svojo misel, svojo voljo vsemu svetu! Bog in narod pričakujeta, da se skažemo vredni te velike zgodovinske ure! Naša usoda je v naših rokah! Vsak naš glas naj služi za dokaz vsem narodom sveta, da smo Slovenci tu doma! & ++4J.*** rit It *+*****': itiitttt?4. - *■$******* I PllEKERENZA 2 Slovenci, tako volite v Trstu! Prečrtajte lipovo vejico s helebardo! Volilni znak Slovenske narodne liste za mesto TRST Stran 2. KATOLIŠKI GLAS TRŽAŠKI OKOLIČANI TAKO VOLITE DA TOČNO PREČRTATE VOLILNI ZNAK SLOVENSKE dolina repentabor 10STINA Emo BERNETIC Mario .STURM AN Vladislio MICALI £li» OASD1 Hi ele OTA LOVHI1U vzsca; PETTlROSSiO KodoUo jNTAG.NA SUrtUv IGER L’ Giuseppe SLAVEC Aaiocto STURM.AN Aadre* ŽERJALI Giusepp« ZAHAR Mario ZER1AL Federico SKUPNOSTI V OBČINAH : ZGONIK LAZAR r ŠKABAR Alfonso ŠKABAR Carlo fu Anloaio ŠKABAR Silvestro GUŠTIN Emilio •&ABAR Leopoldo PURIC Gšovaoi ŠKABAR Giuseppe SKi TAVČAR Mario RAVBAR Viltorio lilio GUŠTIN Milano di F.co SEMOLIČ Carlo 1AK Giuseppe GUŠTIN Milano di Rodollo' PURIC Milano di ijelo GUŠTIN Lodovico GUŠTIN Alfonso ZLOBEC Agostino PIRC Luici BRISC1K Slanlslao FURLAN Giovacai CIBIC Vladimiro - MILIC Daniele GHERL.VNSSSteovanai HROVATIN Albina RLAN1 A! GRUDEN Angelo MILIC Slanisiao IC Giuseppe MILIC Antonie ii □ CERMAVA Francema MILIC Emilio Viltorio OBAD Vladimiro MILIC Ermr.ano RUSTLA Giovanni VERGINELA Giuseppe TEF.S^ii^ ,tffe|KVanni VODOPIVEC Giusto MILIC Egidio ŽIGON Mi.-cslao' Federico V nedeljo, 18. maja, je bil Štandrež priča, da v našem ljudstvu še živi vera in ljubezen naših pradedov, ki nam je bila oznanjevana v imenu Jezusovem najprej iz Ogleja. Kakšna druga sila naj bi bila privedla vse te tisoče vernikov iz dekanata v slavnostno okinčauo cerkev sv. Andreja? Nihče jim ni ukazoval in nihče grozil s hudimi posledicami, ako se ne odzovejo vabilu svojih dušnih pastirjev na kongres. Bil je edinole Gospod, ki jih je vabil: »Pridite k meni vsi trudni in obteženi!« -Prišli so od blizu in daleč, marsikdo z žrtvami in nemalimi stroški; prišli so kljub negotovemu vremenu, saj nas je še v soboto popoldne neusmiljeno močilo in oviralo pri slavnostnih pripravah. Zgrnili so se okolu sv. Hostije in izpričali: Kristusa še vedno ljubimo, v krščanski veri hočemo živeti in umreti. Koliko jih je bilo ? Predpoldne manj. Imeli so pač po duhovnijah svoje bogoslužje. Tisti, ki so pa bili navzoči pri dekanovi pontifikalni sv. maši, so imeli dvojni užitek. Združeni cerkveni pevski zbori so pod vodstvom prof. č. g. Mirka Fileja mojstrsko izvajali latinsko peto mašo, č. g-župnik Stanič pa jim je v izklesanem govoru predočil najvišjo vrednost Jezusove zapuščine nam zemljanom, namreč vrednost Njegovega nauka, ki ga še danes oznanjuje sv. Cerkev in nedopovedljivo skrivnost presv. Evharistije, v kateri je samega sebe zapustil ubogim, izgnanim Adamovim otrokom, da ostane pri njih do konca sveta. Prve popoldanske ure pa so napolnile vse trge in ulice v predmestju. Prihajali so z vlaki, (Tržačani), z avtobusi, kolesi in bližnji tudi peš, prihajali so vsi, ki so le mogli od doma, od otrok do postavnih mož, od mladih deklet do starih ženic. Naša županstva, goriško, števerjansko. so-vodenjsko in doberdobsko; naše organizacije, domekratska zveza in kmetsko delavska zveza in seveda vse verske organizacije in cerkvena udruženja z banderi in zastavami, simboli in napisi v čast evharističnemu Kralju, belooblečena dekleta s palmovimi vejami v rokah, pevski zbori iz vseh naših vasi, godba iz Doberdoba — kdo naj vse našteje? — vsi so se zgrinjali okrog svojega Boga. Ob 15.30 je prišel naš prevzvišeni g. nadškof, ki ga je pred vhodom v kongresno cerkev pričakovalo nešteto ljudstva in nad 40 duhovnikov iz goriške, tržaške in videmske škofije. Vseh udeležencev ni bilo manj kot 8 tisoč, raje kaj več. Naj omenimo, da se je vsled dobre organizacije takoj po prihodu nadškofovemu začela pomikati procesija po lepo okrašenih ulicah in med hišami predmestja, ki so po večini brez izjeme razsvetljile okna in jih ozaljšale z zelenjem in preprogami. Čast štandreškim vernikom! V procesiji, ki je bilk približno 1 km dolga, so stopali udeleženci v šesterostopu, in sta vladala vzoren red — ter resna pobožnost. Skupine so molile, prepevale, godba je igrala, in vsa ta množica se je pomikala skozi slavoloke, ki so jih postavili fantje iz Sovodenj, Gabrij, Štandreža in Štever-jana, okrasila pa tamkajšnja dekleta. Prav verno lepo se je izkazala tudi naša slovenska inteligenca. Štirje akademično izobra-ženi gg. doktorji so nosili nebo nad Najsvetejšim, v pomoč so jim bili štirje mladi visokošolci in akademiki, za nebom pa so korakali poleg drugih tudi zastopniki profesorskih zborov slovenskih srednjih šol in drugih prostih poklicev. Tako, da je ves naš narod tostran meje izkazal čast svojemu v sv. Hostiji skritemu Zveličarju. Dobro uro se je vila procesija po vasi in se končno ustavila pri provizoričnem oltarju pred cerkvenim pročeljem. Množica je napolnila veliki trg sv. Andreja. G. Nadškof je tu nagovoril vernike najprej s slovenskim pozdravom, nato pa je nadaljeval v italijanščini. Priporočal nam je medsebojno ljubezen vseh, ki izpovedujemo isto vero. Ta naj nas vse druži v Kristusu. Za njim je vpričo izpostavljenega Najsvetejšega msgr. dr. Močnik poudaril naše krščan- Slovenski del nagovora prevzv. nadškofa Predragi v Kristusu! — Jezusu Kristusu, prebivajočemu v presveti Evharistiji, bi hotel v slovenskem jeziku zupeti himno proslave in zahvale: »Bodi polna, bodi glasna — bodi mila, bodi jasna — vernih hvala in radost!«. Toda razliki v jeziku naj opomore edinost v veri in edinost v ljubezni! Zelo sem se vsradostil, ko sem slišal vaše prelepo petje in bil priča veličastnemu prizoru žive ljubezni, katero ste izkazovali Jezusu v teh evharističnih dneh, zlasti pa ob zmagoslavnem sklepu evharističnega kongresa. Prepričal sem se, in to mi je v neskončno tolažbo, kako so moji slovenski sinovi in hčere verni in vdani katoliški Cerkvi. Uprizoritev »PASIJONA" V zvezi z evharistično proslavo je dekanijski odbor hotel nuditi kongresistom tudi umetniško uprizoritev Gospodovega trpljenja in Zadnje večerje, saj je Gospod sam apostolom povedal, da naj jim bo sv. Evharistija spomin na njegovo trpljenje. »Kolikorkrat boste namreč jedli ta kruh in pili od lega keliha, boste oznanjevali smrt Gospodovo, dokler ne pride. Kdorkoli bo torej nevredno jedel ta kruh ali pil kelih Gospodov, bo grešil nad Gospodovim telesom in njegovo krvjo.« (I. Kor. 11-26,27). Trpljenje Jezusovo in Evharistija sta najtesneje povezana. Zato je po primernem odmoru sledila evharistični procesiji na ograjenem prostoru tik cerkve uprizoritev »Pasijona« po besedilu kapucinskega očeta ltomualda, ki je bil doma iz šandreža, a je služboval v Škofji Loki na Gorenjskem, kjer je tudi sam uprizoril v letu 1721 s pomočjo ta- kratnih meščanov to versko dramo, največjo vse človeške zgodovine. Na splošno moramo reči, da se je uprizoritev dobro posrečila. Posebnost pri njej je ta, da je vse petje za odrom samo razlaga prizorov, ki so se vršili na odru. Sodelovalo je nič manj ko 12 pevskih zborov s skupno 234 pevci in 6 organistov z istn-tolikimi harmoniji. Vloge igralcev so bile posrečeno razdeljenje, a ker so morali v zadnjem trenutku zaradi nepremostljivih ovir nekaj oseb nadomestiti z drugimi, moramo tudi to dejstvo upoštevati poleg onega, da sta zvočnika v začetku odpovedala in so le najbližje sedeči nekaj slišali ter so drugi postali nestrpni. Po odpravi tehnične napake je pa uprizoritev gladko potekala in so solze polile lica mnogih gledalcev. Še bolj bi gledale?*dojeli to, kar se je na odru in izza njega videlo in slišalo, ako bi oli začetku igre nekdo pe- ske dolžnosti do evharističnega Jezusa in pozval navzoče k verski povezanosti v krščanskih organizacijah. Med procesijo je že začelo rositi in s strahom smo se ozirali proti oblakom. Gospod je naše molitve uslišal, nič več nas tisti večer ni nadlegoval dež. Zato je toliko hojj iz srca .prihajala ,slov£snd_zahvala. ko je g. nadškof zapel Te Deuin in je zahvalna pesem »Hvala večnemu Bogu«, ki jo je pela vsa tisočglava innožiPa na trgu združena z pevskimi zbori tam ob oltarju, orila proti nebu, da je bilo slišati tja do goriškega mesta. -— Sledil je nato Jezusov blagoslov nad klečečimi božjimi otroci, ki naj jih spremlja po vseh njih potih in pri vsem njih delu. Res lep in veličasten je bil sklepni dan našega evharističnega kongresa. Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj! — Naj pa tudi On stotero poplača s svojimi milostmi vsem tistim, skritim in do skrajnosti požrtvovalnim našim pomočnikom pri vseh velikih in zamudnih delih, ki so jih opravili za pripravo na naš kongres! •> DEVIN . NABREŽINA Comun« di DUINO • AURISINA ELEZ10HI COMUNALI - ANNO 1952 CON5lGil£Ri COmUNAU Da UfGGEIf N 20 Občina DIVIN • NABREŽINA OBČINSKE VOLITVE - LETA 1952 žf!: & □ TtKCON GMur □ hiuc r.u s LCNABDUZU Krm«* 0 MABBOVIC Lald [J MAKANGOH RoUtito 0 MISSERONI Lal0 0 MOBOI.E □ □ nzzut 0 F Ali OB LCGIIISSA GtuMMt VABISCO Gunu Q muc □ riiai A tuli« M vuk lak Q ZID ABIC 0 FONU! Giuseppe rOBDI GtM jasnil cel ustroj te izredne verske igre. Gotovo bi bilo odpadlo vsako ploskanje, ki nikakor ni bilo na mestu. — Gledalcev je bilo vsaj tri tisoč in igra je trajala od sedme do skoro devete zvečer. Kristusa pri Zadnji večerji in potem na križu visečega pač ljudje še dolgo ne bodo pozabili. Judeža, ki z Judi baranta za ceno krvi. ki jo misli izdati grešnikom v roke, Pilata, ki sam ne ve kako bi se nikomur ne zameril, vojakov, ki Jezusa bičajo, s trnjem kronajo in zasmehujejo, pa še satana, ki se krohota nad pogubljenjem ljudi, kdo bi mogel pozabiti? Ne moremo vsega sodelujočega osebja omeniti, hi nastalo predolgo. Le to naj še poudarimo, da bi želeli še kdaj videti ta »Pasijon« v kakem zaprtem prostoru z večjim o-drom. Hvala in čast g. režiserju, vsem na-stopivšim in mogočnemu pevskemu zboru ter njega voditelju. Potrudili so se in storili, kar je bilo v njih moči. Sklepni govor msgr. dr. Močnika Zdi se mi, da se danes po 200 letih obnavlja na naši zemlji prizor oljčne nedelje. Bil je to dan — kot je današnji — dvojnega zmagoslavja: Kristusovega, ko je slovesno šel v Jeruzalem — in ljudstvo, ki je Jezusa ljubilo in mu je hotelo javno izkazati svojo hvaležnost in ljubezen. Le ta razlika je, da je takrat Kristus šele nastopal pot zmage nad grehom, danes pa je ta zmaga že dovršena, odrešenje človeškega rodu že dopolnjeno. Tudi mi imamo med seboj živega Kristusa, čeprav skritega pod podobo belega kruha; Kristusa, ki ni odrešil svet s prelivanjem krvi drugih, pač pa s prelitvijo svoje lastne krvi in samo svoje krvi, da je spravil z Očetom vsa ljudstva vseh rodov in vseh časov, ki bodo romala skozi to solzno dolino. Zato pa mora tudi iz naših src zadoneti: Hozana Sinu Davidovemu in Kralju vesoljstva. Toda vse naše slavje bi bilo le prazno, če bi ne izhajalo iz trdne in neomajne vere. Eden izmed najlepših prizorov, ki sem jih videl v življenju je bila javna izpoved vere okrog 300.000 funtov na trgu sv. Petra v Rimu. V južni septemberski noči so z gorečimi bakljami v rokah peli apostolsko vero. 300.000 gorečih bukelj. 300.000 mladih fantovskih src, ki so izpovedovala vero Boga Očeta. Sina, sv. Duha, vero v eno in sveto katoliško Cerkev. 7 a prizor se mora ponoviti danes tu pri nas na evharističnem kongresu. Iz vseh naših src mora privreti izpoved: Ti si Kristus sin živega Boga, Ti si naš Bog in naš Kralj, naš Odrešenik in bodoči Sodnik. Seveda pa ne sme ostati le pri ut>-ri v srcu in v besedi. Naš evharistični kongres mora poseči globoko v naše vsakdanje življenje. Biti mora kot mogočen kres, ki je zagorel na naši zemlji, da s svojim žarom obsije vsako duhovnijo. vsako družino, vsako dušo in jo vzge in navduši za Kristusa. A da se bo to zgodilo je predvsem potrebna molitev. Molitev je vez, ki nas veže z Bogom Očetom, našim največjim dobrotnikom. Zato pn molitev v vsako dušo! Pa ne le zasebna molitev, tudi skupna družinska molitev. Ta veže z Bogom in z nevidnimi božjimi vezmi tudi družinske člane med seboj. Očetje in matere v Kristusu! Vrnite družinam skupno molitev. Kongres naj bo v tem oziru nov mejnik med našim ljudst vom. Kongres mora prinesti tudi več vestnosti v posvečevanju Gospodovih dni. Nedelja in praznik bodita dneva, ko človek dvigne svoj pogled od vsakdanjih skrbi proti nebu. Le preveč se skrunijo ti dnevi s težkim delom, z opuščanjem sv. maše. z grešno zabavo! In vendar je sonce Gospodovih dni sv. maša, ko se župnijska družina zbere v skupnem domu k skup- Iz življenja Cerkve ni daritvi, da izprosi iz neba usmiljenja božjega in božjega blagoslova. Zato mora redna nedeljska sv. maša zopet na program našega šiv-l jen ja. In tudi nedeljski počitek. Človek ni stroj, zato mora na za to od Boga določene dneve prenehati z delom. In to ne le ker je božja zapoved, ampak ker je tudi v časno srečo človeku. Nikdar ne smemo pozabiti na opomin sv. Janeza Vianeja: dve poti sta, ki vodila v gospodarsko propast posestev in družin: prisvojitev tujega blaga in pa nedeljsko delo. Posvečujmo nedelje in praznike! Ne skrunimo jih! Ne spreminjaj, slasti ti mladina popoldneve in večere —• Gospodove dni v delavnike hudega duha! A Bog hoče še nekaj od nas v teh zgodovinskih časih. Danes se vse organizira, zato je treba, da povežemo tudi mi svoje sile. Cerkev to ukazuje po svojem vrhovnem predstojniku papežu in po škofih, kot ste pravkar slišali is ust našega prevzv. g. nadškofa — in ker je ukaz' Cerkve, je to ukaz Kristusov. V naši deželi morajo vzcveteti organizacije, ker le te ohranijo kristjana odpornega proti hudemu, to ga vzgaja za skupnost, da čuti s Cerkvijo in je deležen v veliki meri njenega blagoslova. Otroci morajo (pod) Marijino varstvo v njene vrtce. Časi so težki! Vzgoja otrok nad vse odgovorna in težka stvar. Starši, ali ji boste sami kos? Dvomim. Izročite otroke Njej v varstvo, saj je najlepši vzor mladim srcem. Ona vam bo pomagala. Iz svetega evangelija po Janezu (15, 26.27; 16,1-4) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kadar pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja iz Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izob-čevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da Bogu služi. In to vam bodo storili, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. A to sem vam rekel, da se boste, ko pride ura, za to, spominjali, da sem vam jaz povedal.« * PRIČEVANJE 0 KRISTUSU Apostoli so po svetem Duhu, ki je Duh resnice, poklicani, da pričajo o Jezusu Kristusu; je to velika odlika, pa težka dolžnost. Kdor količkaj pozna življenjsko pol apostolov, more videti, da so bili zvesti tej nalogi, saj so pričevali o Kristusu z besedo, s svojimi deli, s svojo krvjo. Nihče jih ni mogel prisiliti k molku, da bi te naloge ne vršili, da ne bi oznanjali Kristusa, Sina božjega vsem, s katerimi so se srečali, zakaj tudi njihova smrt je bila oznanjevanje Kristusa in njegovega nauka. Vsak in vsi kristjani smo poklicani k istemu delu: pričevati o Kristusu! Ni nam danes nekaj tujega ta izraz, kakor nam je morda bil pred nekaj desetletij. Danes smo videli čudovite pričevalce o Kristusu v Mehiki, Španiji, v Sloveniji! Kaj pa pomeni: Pričevati o Kristusu ? Pomeni baviti se s Kristusom. svojim zadnjim ciljem naših dejanj. misliti na njegovo slavo in čast, širiti njegov nauk in ga braniti pred napadanjem. Še več: živeti ta nauk natančno, brez kakega oklevanja in omahovanja radi človeškega strahu. In še dalje vodili k Njemu z besedo in deli duše, katere nad vse ljubi. Biti apostol! In to vedno, povsod in pri vseh! In konec tega pričevanja za Kristusa je: znati Zanj tudi umreti! Smo apostoli? Pripravljeni delati za Kristusa? Zanj tudi umreti? Mnoge moti in straši preganjanje, ki navadno spremlja pričevanje za da bodo otroci krona vaša in vaše veselje, ne pa bič, s katerim Bog tepe starše, ki mu otroške duše izmikajo, kot bi bili oni sami nad njimi absolutni gospodarji. Fantje, dekleta, tudi vi v Marijine kongregacije ali pa v fantovske in dekliške krožke, karkoli že, le organizacij je treba, kjer se dobre sile utrjujejo in množijo. Prav tako naj se povežejo možje, žene, saj Cerkev tako priporoča razna udru-ženja tudi zanje. A, da bo delo uspešno mora s skupnimi močmi zrasti v mestu nov katoliški dom, ki bo središče vseh verskih in katoliških organizacij, žarišče vsega našega dela. To so nujni pogoji za rast katoliškega življenja nas goriških Slovencev in da bomo ostali zvesti veri naših prednikov, da bomo ostali zvesti Kristusu. Iz Evharistije črpajmo moč za to zvestobo, iz sv. maše, iz pogostnega sv. obhajila! Na tem kongresu si ob Jezusu ogrejmo srca, da bo nov val ljubezni do Boga zajel našo deželo. Ta božji ogenj nesite na svoje domove in pokažimo svetu, da smo narod Jezusov, in narod Marijin. Iz Štandreža naj odjekne naša želja do bratov onkraj meje, do naroda, s katerim živimo povezani v isti državi, naj odjekne v ves širni svet, želja kot izraža naša kongresna pesem: En sam naj gre klic do vseh ljudstev in dalj, Ti vladaj nam v vek Evharistični Kralj! Kristusa. Pa je Gospod preganjanje tudi napovedal: apostoli bodo izobčeni iz občestva ljudi, vrženi iz shodnic, iskali jih bodo, da bi jih pomorili in pobiti bodo kot prekli-njevalci in skrunitelji božjega imena! Kaj vsega so bili deležni apostoli in pravi pričevalci do današnjega dne! Preganjanje — nujen delež zvestih — je samo znak pravega krščanstva. Po trpljenju preganjanja postanemo najbolj podobni Gospodu, Učeniku! Zgodovina apostolov je tudi zgodovina slehernega kristjana: »In vsi, kateri hočejo v Kristusu Jezusu pobožno živeti, bodo preganjani« (2 Tim 3,12). Če ni preganjanje krvavo, gotovo ne manjka zaničevanj, zasmehovanj, nezaupanja prav radi zvestobe Kristusovemu nauku, izvajanemu v življenju v poštenosti, čistosti, pravi krščanski ljubezni. Vse preganjanje nas ne sme žalostiti, začuditi, zakaj tako more, biti! Ni možno hoditi po rožnati in široki poti za Učenikom, ki nosi trnjevo krono na svoji glavi. Vse je naprej napovedal Gospod: »To sem vam povedal, da se ne pohujšate!« Veselimo se pravega znaka kristjana, preganjanja. Slovenija trpi, znamenje božje ljubezni do našega naroda, znamenje, da je bilo naše krščanstvo vredno te krone mučeniš-tva. K splošnemu trpljenju pridajmo še naše osebno trpljenje. Naše življenje pa naj bo vedno in povsod odkrito, junaško, močno pričevanje za Kristusa, ki je pripravljeno dati tudi življenje. Ni težko biti junak v gotovih trenutkih in težavah. Težko pa je biti junak v vsakem trenutku življenja! Zvestoba v vsem življenju je poplačana bogato! Pater Bogo Bren generalni definitor Zvedeli smo, da je bil prečastiti gospod dekan p. Hugo Hren pred nekaj dnevi imenovan za generalnega definitorja za slovanske jezike. K visokemu imenovanju našemu vsepovsod izredno priljubljenemu gospodu definitorju iskreno častitamo. P. Hugo Bren je profesor in dekan na frančiškanski bogoslovni fakulteti v Rimu. Marijanski kongres v Južni Afriki V Marijinem mesecu maju se je vršil v mestu Durban kongres tamkajšnjih črnih katoličanov v čast Marije Device in v spomin lOOletnice odkar so prišli v njih deželo misijonarji »Oblati Marije Brezmadežne«. Kongresa se je udeležilo vsaj 30.000 črncev z zastavami, 6 škofov in več prelatov, 210 duhovnikov in 480 redovnic —• misijonark. Ob koncu slovesne procesije je msgr. Hurley, nadškof v Durbanu in za to priliko apostolski delegat na kongresu, prečita! v treh jezikih: angleškem, afrikanskem in žulit, pismo sv. očeta, s katerim je določil Marijo v nebesa vzeto kot varuhinjo Južnoafriške Unije. Nato so zborovalci pazno poslušali po radiu še nagovor sv. očeta. Ena izmed zelo privlačnih točk tega kongresa se je izvajala na tamkajšnjem stadionu, ko so uprizarjali otroci vseh 15 skrivnosti sv. rožnega venca, odrasli pa nekoliko skrajšani Pasijon iz Oberammergau-a, kakor ga uprizarjajo vsako 10. leto na Bavarskem. Družinski sv. rožni venec Te dni (13. 5.) smo obhajali 35 letnico prvega prikazanja Matere božje v Fatimi, kjer so pastirčki Lucija, Francelj in Hia-cinta prvič videli Marijo. Že pri tem in vseh naslednjih videnjih je nebeška Gospa z vsem poudarkom naročala svetu molitev sv. rožnega venca in vršenje spokornih del. ako se hočejo ljudje rešiti še hujših kazni kot je bila prva svetovna vojna, ki je takrat divjala. Portugalski je bilo takrat in tudi v drugi svetovni \*ojijw!|>!'izaneseno, medtem ko je po vsem svetu'divjala nato še' druga svetovna vojna. — Ameriški redovnik pater Patrick Peyton si je nadel nalogo, da bi vsaj prvi del Marijinega naročila, molitev sv. rožnega venca, prišel do vsakdanje rabe po amerikanskih katoliških družinah. Zato je začel v zadnjih letih pravi križarski pohod po mestih Severne Amerike v ta namen s svojim pridigova-njem z lece in potom radia. Tako v K.i- Če se vršički sušijo Večkrat opazimo na sadnem drevju, da se vršički sušijo. Sušijo pa se mladi, to je letošnji brsti, pa tudi starejši. Kaj je vzrok temu sušenju? Odgovor na to vprašanje je različen. Sušenje mladih vršičkov na breskvah povzroča gosenica breskovega zavijača, to je onega škodljivca, ki se pri nas vedno bolj širi in ki povzroča, da je vedno več breskev črvivih. O zavijačih smo govorili v članku o piškavosti sadja in naznačili, kako jih uničujemo. — Tu pripomnimo le to, da moramo večkrat pregledati breskova drevesa. Če opazimo kje osušen ali le malo ovel vršiček letošnjega poganjka, moramo istega odrezati do zdravega dela in vse odrezano sežgati, ker v marsikaterem teh o-velih vršičkov se nahaja gosenica zavijača. Kar velja glede breskovega zavijača, velja tudi glede hruškovega. nadi kakor v Združenih državah je njegovo seme obrodilo veliko sadu. Neštete so družine, v katerih danes molijo vsak večer to molitev. — Letos je svoj delokrog prenesel tudi v Evropo, najprej na Angleško. Povabili so ga v ta namen angleški škofje. Začel je v obrežnem mestu IIull in bo skozi 15 tednov oznanjeval Marijino naročilo vimo se sami in čimprej Marijinemu svarilu, da pomagamo pri rešitvi sveta od novih nadlog! Sv. Štefan na Dunaju zopet posvečen 26. aprila so se pričele slovesnosti ob priliki izvršene obnove katedrale sv. Štefana na Dunaju, ki je bila skoro povsem porušena v bojih 1. 1945. Povsečen je bil oltar za kor in blagoslovljen v Sehoenbrunnu veliki zvon Pummerin, ki tehta 22 ton in je bil vlit 1. 1711 z bronom topov, ki so bili vzeti Turkom po bitki 1. 1688. Zvon je leta 1945 padel na tla in je bil ponovno vlit v Linzu. Zvon je blagoslovil dunajski nadškof kardinal Innitzer v navzočnosti predsednika avstrijske republike Figla, članov vlade in angleškega, ameriškega, francoskega ter sovjetskega visokega komisarja. Sveti oče je naslovil na dunajske katoličane ob tej priliki posebno poslanico, v kateri izreka priznanje vsem, duhovščini in oblastem, zlasti pa vernikom, ki so z velikimi žrtvami spet dvignili stolnico sv. Štefana na prvotno veličino. Stolnica je simbol mesta Dunaja, znamenje vere, ki naj se dviga v bodoče nad vsem narodom. Dunaj je v preteklosti preživel mnogo velikih nevarnosti. Zlasti ono leta 1683 ko je bil tik pred poruše-njem. Toda tisti dan je postal za Dunaj dan največje zmage. Ni bila to samo zmaga orožja; mnogo bolj je bila zmaga krščanskih idej. Sploh, kjer le opazimo posušene ali ove-le vršičke letošnjih poganjkov, moramo te dele odrezati in sežgati. Ne metati na tla ali v gnoj! Mnogo večjo škodo pa dela sadnemu drevju Vrbar Ta nam uniči pa polno dreves. Ne živi pa samo na vrbi, od katere ima ime. temveč nam dela največjo škodo na jablanih in hruškah, posebno na mladih drevescih. Gosenice vrtajo po deblu, po vejicah, ki se osušijo. Kdor sedaj skrbno opazuje svoje mlado sadno drevje, bo kmalu opazil, je li napadeno od vrbarja ali ne. Če kje opazi kakšno luknjo ali pa ob deblu ali vejicah natreseno drobno žaganje (izvrtina), potem se mora zavedati, da je na delu vrbarjeva gosenica. Vrbar je metulj, ki odlaga na deblo jajčeca v kupčkih, iz teh pa izlezejo gosenice, ki se zarijejo v les. Če opazimo vrbarja v drobni - kot prst debeli ali malo debelejši veji, je najbolje, da jo kar odrežemo in vržemo v ogenj, ker dotična veja se bo gotovo posušila. Večkrat najdemo take veje že ovele. Če pa je vrbar v debelejšem deblu ali debelejši veji, potem se izplača, da ga uničimo. Najprej poskusimo z vpogljivo žico, katero vtaknemo v luknjo, dokler seže. Če je žica na koncu mokra, ko jo potegnemo iz luknje, je to znak, da smo gosenico prebodli. V tem slučaju zamašimo vhod v luknjo. Če vporabiti drugo sredstvo. V tem slučaju zlijemo v luknjo nekoliko ogljikovega žve-plenca (solfuro di carbonio) ali pa vpihne-mo v rov nekoliko DDT in luknjo zamašimo z ilovico ali cepilno smolo. Če pa opazimo na. istem drevesu več lukenj, potem je to znak, da je celo drevo okuženo in da je v drevesu še več neodkritih gosenic. Tako drevo kaže kratko-malo posekati in sežgati, ker drugače bo to drevo izhodišče za okužbo celega sadovnjaka, vse okolice. Tudi češnjam se sušijo vršiči Mnogi so opazili, da se češnjam, pa tudi marelicam in slivam, sploh koščičarjem, sušijo vršički. Podrobna opazovanja niso tu odkrila nobenega zavijaču ali vrbarju podobnega škodljivca in sploh nobenega živalskega mrčesa. Torej mora biti vzrok drugi. Opaziti je, da se vršiček začne sušiti na mestu, kjer se je pojavilo nekoliko smolike. Očividno je torej neka glivična bolezen, proti kateri pa še ne poznamo Jeka, ker tudi bistva bolezni še ne poznamo. Večkrat pa se sušijo lanski vršički tudi zato, ker niso lani poganjki pravilno dozoreli, ker so še pozno prebujno rastli. To se zgodi tam, kjer ima drevo še sredi poletja na razpolago dušičnato gnojenje, največkrat, ker je bilo prepozno zalito z gnojnico. — Iz tega sledi nauk, da smemo sadno drevje zalivati z gnojnico samo v prav zgodnji spomladi in ne pozneje. Kjer opaziš, da se vršički sušijo, skušaj na vsak način ugotoviti vzrok. Kedaj sejemo cvetačo (karfijolo) in brokole Cvetač je vse polno sort, a v naših krajih je najbolj priljubljena toskanska zgodnja sorta. Ta napravi okrogle, bele in trde glave v dobi od srede oktobra do začetka decembra. Stebla so bolj nizka, listi jajčaste oblike in razprti. Od le cvetače je znana samo ena sorta, in sicer zgodnja, ki ima ustaljene dedne lastnosti. Vrtnarji pa želijo tudi malo bolj pozno cvetačo iste sorte, ki pa še ni popolnoma vzgojena s stalnimi dednimi lastnostmi. Zato je najbolje, da si pomagamo s tem, da sejemo seme iste sorte v dveh obrokih, prej in pozneje. Toskansko zgodnjo cvetačo sejemo v dobi od sv. Marka do sv. Antona, to je od 25. aprila do 15. junija (sv. Anton 13. junija). Kdor jo poseje prej, jo bo imel tudi prej godno. Tudi brokolov je mnogo sort in naši vrt-narji jih želijo imeti godne od januarja meseca pa vse do konca aprila. Januarske smatramo za zgodnje, februarske za sred-njezgodnje, marčne srednjepozne, aprilove pa pozne. Sejemo jih pa vse več ali manj istočasno, in sicer od srede maja in še celi junij. PIERRE L’ERMITE: NESPAMETNI Roman iz druge svetovne vojne »Zdi se mi, da se bom zelo bala.« »Bala koga?.. Bala česa?. Če smo mi z vami!« Raoul je sicer nekaj ugovarjal. Toda eden od drugih dveh je hitro odločil. Ukazal je šoferju: »K tržnicam!« Plašni Raoul si ni upal več ugovarjati. Sicer pa šofer Jean že vajen takih reči. To je molčeč modrijan, ki se ničemur na svetu več ne čudi. Po širokih praznih cestah je avto mimo temne gmote cerkve sv. Evstahija hitro dospel do močno razsvetljenih tržnic. Tu je Arlette resnično presenečena ob pogledu na neskončne vrste voz, ki so tekli mimo brez šuma kot reka od ulice Rivoli sem in dovažali glavnemu mestu cele gore sadežev, zelenjave, mesa in rib. To jo je tako zanimalo, da je vprašala: »Ali smem izstopiti?« »Zakaj pa ne? Vreme je sijajno.« »Mislim tako, v plesni obleki.? Vi pa v frakih?« »Gotovo ne slutite, da je ob tej uri tukaj več sto ljudi, ki delajo isto kot mi in ki pojdejo vrhu tega na okusno vročo juho iz sira, da se ogrejejo.« »Juho iz sira?« je ponovila Arlette začudeno, »te pa še nikoli nisem jedla.« »Potem pa res nič ne veste,« je vzkliknil eden bratrancev. »Prilika je edinstvena . . . Samo nekaj korakov od tukaj je nočni lokal, kjer kuhajo juho, o kateri nimate niti pojma.« »Ali lahko gre noter tudi mlado dekle?« »Gotovo!« »In ali ni tam . . . kako naj rečem . . . potepuhov?« »Potepuhov?.. Toda, Arlette, vi ste pa res iz drugega stoletja. Saj vendar ne more biti potepuhov v lokalu, kjer stane krožnik juhe sto petdeset frankov.« In res, samo nekaj korakov naprej v neki stranski ulici zasluti človek lahko za težkimi, skrbno zaprtimi zastori nekega nočnega lokala morje svetlobe. Mladeniči so odrinili vrata in vsi so vstopili v dvorano; skoraj vse mize so bile že zasedene. Natakar z dostojanstvenim, neprodirnim obrazom jim je s precejšnjim trudom preskrbel prostore in predlagal jedi; o prosim, zelo preproste: majhen, primerno začinjen prigrizek kot predjed; juha iz sira in šampanjec. Arlette je s težavo zlezla med mizo in grobo hrastovo klopjo. Bila je malo vznemirjena, ker je prišla v pozni noči nepričakovano in daleč od matere v tak lokal. »Če bi me mama sedaj videla!« »Saj ne bo nikoli zvedela o tem. Sicer pa je v vaših letih gotovo že sama prišla sem ... in ne samo enkrat!« »Mislite?« Bratranci so se silno zabavali, ker je deklica začudeno gledala, ker se je obotavljala ob čudnem kaviarju in ker je nezaupno opazovala kadečo se trebušnato skledo za juho, v kateri so ploščice čebule plavale kot srebrne luskine po neki rumeni, neznani tekočini. Poleg tega je ozračje polno elektrike . . . skupine gostov so videti zelo razpoložene. Po kotih se slišijo popevke . . . skoraj povsod pokajo zamaški šampanjk. Tedaj je Arlette začela popuščati. Najprej je za poskus naročila pol krožnika juhe. (Nadaljevan je ) 'ttpcdardojti Nedelja v osmini Vnebohoda G OIS!P OID AIRISITIVIO po vseh katoliških škofijah, Birmingham, Nottingham, Shrewsbury, Westminster, Brentwood in Southwark. — Tudi pri nas je skupna molitev sv. rožnega venca po družinah po lej zadnji vojni prišla precej iz navade. Ne čakajmo p. Peytona, odzo- pa je rov v deblu zavit, potem ne moremo priti z žico do gosenice in moramo zato Z GORIŠKEGA Vabilo v Doberdob V nedeljo 25. maja priredi pevski cerkveni zbor v Doberdobu veseloigro »Divji in nedeljski lovci« ob 4.30 popoldan. Za uvod in zaključek nekaj narodnih pesmi. Pridite torej na okusno srno in gamsovo pečenko naših divjih in nedeljskih lovcev in na kapljico domačega. Večeri za slov. izobražence V okviru priprav na evharistični kongres v Štandrežu so bili zadnji na vrsti večeri za slov. izobražence. Pobuda za te večere je izšla iz vrst naših inteligentov samih; zato je bilo pričakovati, da bodo našli odziv med goriškim izobraženstvom, čeprav je bila to prva iniciativa te vrste. In res smo z njihovim uspehom lahko kar zadovoljni, če upoštevamo svetovnonazorsko opredeljenost, oziroma neopredeljenost goriških slovenskih izobražencev. Saj jih je prišlo vsak večer do 70. Govorniki, dr. Klinec, prof. M. Kranner in dr. S. Brajša, so se potrudili, da so vsak po svoje podali nekaj pogledov na sodobna vprašanja, ki zadevajo katol. izobraženca. Tudi ti večeri upamo, da so prispevali svoje k lepemu uspehu evhar. kongresa in da bodo služili kot pobuda za kake druge slične iniciative v bodočnosti. »Mlini pod zemljo* Mladeniška Marijina kongregacija v Gorici ponovi na praznik Kristusovega Vnebohoda dne 22. maja ob 5. uri popoldne v Marijinem domu na Placuti igro v petih dejanjih »Mlini pod zemljo«. Vstop samo z vabilom, ki ga lahko dobite v Ko-šičevi trgovini čevljev v začetku Raštela ali pa pri Travniškem kaplanu g. Mirku Mazori. Sprejem v M. M. K. Zadnjo nedeljo v maju dne 2S. t. m., se ho v cerkvi sv. Ignacija na Tramiko Tršil slovesen sprejem nekaterih fantov - kandidatov v Mladeniško Marijino kongregacijo. Začetek slovesnosti točno ob 3h popoldne, ko bo nastopil na prižnici priznan govornik. Slovesnost se zaključi s Te Deumom in blagoslovom z Najsvetejšim ob navzočnosti številnih duhovnikov. Pridite vsi k tej lepi in redki slovesnosti, in prepričali se boste, da naši fantje se ne sramujejo tudi javno izpričati svojo vero in ljubezen do Brezmadežne Gospe. Fotografije z Evharističnega kongresa v Štandrežu so na ogledu pri g. fotografu Kleindienstu na Travniku, pri katerem jih lahko naročite. Oslavje - Pevma Iz gotovega vira in tudi iz časopisov vemo, da je naš neutrudljivi občinski svetnik R. Bratuž naslovil na goriškega župana vlogo v naslednjih zadevah: 1. Da se nujno uredi pokopališče v Pev-mi. Dosedanje je premajhnp in za razširitev določeni prostor vlažen. Naj pride na lice mesta posebna komisija, ki naj zadevo uredi — kot smatra za prav — a tako, da ostane pokopališče v Pevmi. 2. Oslavje je glede vode reva. Ce ni zmeraj dežja bi rekli -— mora hoditi v Pevmo po vodo za se, za živino in go- spodarstvo. To pa je zelo zamudno in utrudljivo. Nujno je potrebna napeljava vode na Oslavje, kjer naj se postavijo zbiralniki iste in odprejo pipe. 3. Pevma je brez vsake telefonske in brzojavne zveze z mestom, kamor spada. Naj se postavi v Pevmi telefonsko zvezo z mestom rml i nujnih potreb prebivalcev Pevme, kot tudi Oslavja in Šimavra. Sovodnje Z ozirom na pisanje »P. D.« in »Soče«, svetujemo našim frontašem, naj se ne vtikajo v kaplanov cerkveni delokrog, ker to je njegova zadeva. Goriškemu uredništvu »P. D« priporočamo, naj ne posluša vsake babje čenče ter naj jih prej dobro pretehta, predno jih pošlje v tisk. Bodite stvarni in resni, pišite rajši o gospodarskih problemih vasi in dežele, ki so danes tako pereči, ko imamo gospodarsko krizo na vratih. Sovoden jci Iz Beneške Slovenije Dolenji Barnas Preteklo nedeljo smo imeli običajno zaobljubno procesijo cele Šempetarske fare. Ta zaobljubna procesija je zelo starodavna. Vpeljali so jo kot nadomestilo za romanje k Materi božji »delle Grazie« v Vidmu, tedaj, ko še ni bilo mosta na reki Ter, in sicer zato, ker romarji, ko je po Teru pridrlo silno vode, niso mogli do Vidma, in tudi ker 9e je pripetilo, da so morali čakati v Vidmu cele dneve, ko jih je voda zaprla. Ko naša velika župnija s 14 podružnicami ni bila še razdeljena, je priromalo ta dan k Mariji na tisoče ljudi; zdaj pa jih, žalibog, pride veliko manj. Letos pa se je je udeležilo precej romarjev. Hvalevredna je bila udeležba kakih 300 študentov šempeterskega učiteljišča. Prišli so, da se priporočijo Mariji za srečen izid svojih študiji. Vsem je bila razdeljena podobica Tolažnice Žalostnih, s posebno molitvico za ta namen. Želimo, da bi ta zgled posnemali tudi drugi študentje in organizirali pred zaključkom šolskega leta tako zgledna romanja. Po dekretu papeža Pija XII. na prošnjo prevzvišenega nadškofa v Vidmu ob priliki slovesnega kronanja neheške Tolažnice, ki se je izvršilo 3. avgusta 1950, praznujemo tisto nedeljo V. po Veliki noči —• slovesni praznik »Tolažnice žalostnih« s posebno liturgično mašo. Nasi pevci so nam prav dobro zapeli latinsko mašo msgr. Piganija za mešani zbor, ki je bila zložena v čast Device Marije »delle Grazie« v Vidmu. Velikanska procesija z Najsvetejšim je zaključila to našo res prelepo slovesnost. S TRŽAŠKEGA Šolsko obvestilo Prošnje za vse vrste privatnih izpitov *a poletni in jesenski rok na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je treba vložiti do 31. maja. Naslovljene morajo biti na ravnateljstvo dotiene šole in spisane na kolkovanein papirju za 24 lir. Razpored izpitov bo pravočasno razobešen na šolski oglasni deski. Vsa ostala pojasnila dajejo tajništva med uradnimi urami. Prošnje za sprejemni izpit za v prvo nižjo #e polagajo do 5. junija. Za učitelje Višja šolska uprava sporoča, da je v pripravi Uredba za vlaganje prošenj za začasna in nadomestna mesta na slovenskih osnovnih šolali za šolsko leto 1952-53. Prošnje se bodo vlagale do 10. junija 1952. Prizadeti naj si že v naprej pripravijo vse potrebne listine, ki bodo iste kot vsako leto. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Lonjerci zelo zavedni in na to je Vidali pozabil. Ko se je v nedeljo 4. maja sprehajal po vasi, ga je neki Pečar »pobaral«, kaj da je pripovedoval po Bariju. Tako so stopili skupaj možakarji ene in druge vr» ste in stvar se je končala tako, da bo poleg policije zgubilo kakšno uro časa še tržaško sodišče. Poročila pravijo, da je rdeči grmovnik rabil tudi pest. V BORŠTU nosijo zastavo v vsej dolinski občini. Tu so bila zborovanja najbolj živahna in zelo zanimiva. Boršt je vas, ki da vedno svoj glas narodu in Cerkvi I Na to pa je pozabil dolinski »grmovnik« in oče domovine g. Lovriha. Zato mu je Boršt ukradel marsikako uro potrebnega spanja. Zanimivo je zlasti to, da so v Borštu v>e stranke sklenile volilnp premirje in ga takoj drugi večer po krivdi kominformistov prelomile. Kljub izredni živahnosti so vsi Borštani živi in ponosno čakajo na dan obračuna. Le kakšna rdeča žena, ki je med vso vojsko pridno gostila fašiste, mora sedaj piti meliso, ker ji pojemajo moči od kričanja in reglanja. V TRSTU pa je pripravil dve lepi burki Slovencem sam gospod Župan Bartoli. Kar prvi večer volilnega boja se je odpravil k Sv. Jakobu, da bi govoril Slovencem. Govoril je, a ga ni nihče slišal... Par dni na to si je privoščil prav ned«' mokratično maščevanje. Kar na lepem je dal sneti slovenske volilne znake, ki so viseli na vseh svetilnikih v ulici Cartlucci. Toda, to pot se je uštel, ni mu uspelo kakor pri tržaški zastavi na mestni hiši. Dva dni nato so isti mestni delavci obešali znake nazaj na ista mesta. Demokr-ščanski župan nemara pozna ono našo komedijo »Pri belem konjičku«, kjer je tudi približno tako: kufre dol, kufre gor ... PRI SV. JAKOBU je življenje! Tu ribarijo vse stranke od sedmih zjutraj do desetih zvečer. In strank je v Trstu 15! Lahko si misliti, kako so uboge ribice zbegane, ko ni nikoli miru. Duhovniki se pritožujejo, ker zvočniki motijo službo božjo, volilni odbor pa se izgovarja, češ saj je do 23. maja vse dovoljeno. Poleg neskončnih govorov, pozivov in kričanja, vidite tudi izredne tekme v bežanju. Oni večer so novoizlegli fašisti bežali od Sv. Jakoba, kar so jih noge nesle. Vse je drlo v smeri proti tunelu, nekako tako kakor 8. in 9. septembra leta 1944, ko se je črna barka potapljala in so miške liežale', bežale... V DRAGI je to nedeljo imel priliko nastopiti pred mikrofonom organizator »neodvisnih« v dolinski občini, Gherli — Grl. Naš govornik ga je povabil pred občinstvo, a možak si ni upal priti, čeprav zna pisati in brati, seveda slovensko bolj malo. Le pozneje se je po gostilnah hvalil, kaj vse bi lahko povedal. Isti možakar je par dni prej bral na radio svoje pisanje. Reči moramo, da v vsem volilnem boju nismo slišali po radiu takega napada proti duhovnikom kakor prav iz ust g. Grla, slovenskega katoličana, ki italijansko misli. OPENSKI OČE DOMOVINE bo dobil najlepšo zlato kolajno. Koliko se je ta mož prepotil v majniku za »blagor ljudstva«! V Nabrežini je na primer govoril velikanski povorki 30 komunistov in par desetin radovednežev. In vendar bi lahko govoril brez zvočnika na Rdečem trgu v Moskvi ali na Piazza del Popolo v Rimu! Kako ste rdeči organizatorji nehvaležni do našega openskega ljudskega govornika. Tam v jeseni je preletel vsako naselje in povsod oznanjal, kakšna je naša mati Rusija in sedaj na 1. maj mu naženfite skupaj par lmhcev y Nabrežini! Drugo leto, prosim, openskemu očetu domovine mikrofon na stadionu pri Sv. Ani! Riko, kako dolgo še? Pred važnimi odločitvami v Evropi Evropa ozdravlja in se krepi. Čas dozoreva, da se hladna vojna na en ali drugi način dokonča z važnimi odločitvami v svojem središču, v Nemčiji. Ves politični tisk napoveduje, da bo odločitev padla od 24. do 29. maja. Do tedaj bo namreč vse pripravljeno, da bodo mogli zunanji ministri Acheson, Eden, Sehu-man in Adenauer podpisati z zlatim peresom protokole ene izmed najvažnejših pogodb v zgodovini. Do sedaj so imenovali pogodbo, ki so jo pripravljali že več mesecev, splošno pogodbo (Generalvertrag). Pred par dnevi pa so jo prekrstili v nemško pogodbo. Važnost nemške pogodbe spoznamo lahko najbolj iz vseh mogočih akcij in groženj, ki jih podvzemajo Kremelj in njegov satelit, Vzhodna Nemčija, da bi jo preprečevali. Da bi boljševiška Rusija zrahljala živce zapadnih državnikov in zlasti Adenauerja, kanclerja Zapadne Nemčije, se poslužuje najrazličnejših sredstev. Med drugim strelja sovjetska zračna obramba na potniški francoski zrakoplov; po vodilnih nemških komunistih, ministrih Vzhodne Nemčije, grozi Zapadni Nemčiji z meščansko vojno, generalnim štrajkom; če se ta pogodba podpiše, se bo Vzhodna Nemčija oborožila in ustanovila svojo narodno vojsko; ni dvoma, da so imeli komunisti svoje prste vmes pri atentatu na Adenauerja, o katerem smo poročali v predzadnjem političnem pregledu; pred par dne- vi so neznanci izpostavili na nekem javnem prostoru paket, naslovljen na Adenauerja; policija je z vso previdnostjo paket odprla in našla v njem mrtvega mačke; nesreče pri tem ni bile nobene. Nekaj dni pred tem pa je Ulbriclit, generalni sekretar nemške-vzhodne komunistične stranke, zagrozil vsem Nempem in zlasti poslancem, ki sodelujejo pri pripravljanju nemške pogodbe, in ki bodo zanjo glasovali, s posebnim narodnim tribunalom. Ulbriclit je organiziral načrtno gonjo proti politikom Zapadne Nemčije. Prav lahko si predstavljamo, na kakšno težko preizkušnjo so postavljeni živci vseh onih Nemcev, ki vidijo rešitev Nemčjie in Evrope pred moskovskim komunizmom v evropski in zapadni skupnosti. Psihološki pritisk izvršuje Ulbriclit neposredno na Za-padno Nemčijo, a posredno na razne stranke in politike v Londonu in Parizu. Kako daleč segajo prsti te načrtne in dobro premišljene komunistične psihološke propagande, pa vidimo zlasti tudi iz žalostnega dejstva, ki se je pred nekaj dnevi do* godilo v Parizu. Znani vplivni fran-coski list »Le Monde« je namreč priobčil članek, v katerem poroča o nekem memorandumu, ki naj bi ga napisal ameriški admiral Fechtelerr Glavna vsebina te spomenice naj bi bila ta, da se mora Amerika braniti le v Dardanelah, Suezu in v Gibraltarju ter da mora priti nujno do vojne med Ameriko in Rusijo do 1960. »Le Monde« je v zvezi s to spomenico priporočal nevtralnost evropskih držav naprarn Kremlju, ker edino nevtralnost lahko reši evropske narode pred poginom. Zato ni čudno, če je Moskva pisanje tega za-padnega lista tako prisrčno pozdravila. Rdeča zvezda je priobčila članek pod značilnim naslovom »Škarn dal v atlantski družini«. Moskovski člankar ščuva evropske zapadnjake proti Ameriki, ki hoče in pripravlja tretjo svetovno vojno in ki jiče svoje zaveznike v Afriki in v srednjem Orientu, ker ninip zaupanja v Francoze Jn Angleže. Drugi francoski Ust označuje pi*