25. številka. Ljubljana, v sređo 30. januvarja 1895. XXVNT. leto. slovenski ma Izhaja vsak dan «v«*#er, izimši nedelio in praznike, ter velja po pošti prejcman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., /a ]>•»1 leta 8 nit!., za ćctrt leta 4 i*U\., za jodea naeBec 1 gti). 40 kr. — Za Lj ubijano brez poSiljanja na dom za vse loto l.'S gltl., za ćetrt leta 3 pld. 'M kr., za jeden mespc 1 ^ld. 10 kr. Za puSiljatije na dom računa se po 10 kr. na mesee, po .'30 kr. za ćcirt leta. — Z;« tujo dežele toliko več, kolikor pofitnina /.naša. Za oznanila pladnje se od Stiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznairlo jedeukrat tiska, po .r> kr., će hc dvakrat, in p > -1 kr.. flp se trikrat uli ve<*kr;it tiska. DopiHi naj Be izvule frai.kimti. — Kuknpiui se ne vračnjo. — Uredništvo iu upravniStvo je na Kongresne ir trgu At. 12. Upravni6tvu naj se blugovolijo poS.ljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. Vabilo na naročbo. Nlafuo p. ii. obMtatitvo uljuduo mblnto n* ■ot« ■0Mt©*1m»% Klare KOipode imroinlk« pa, k»-icrlui bo |»ot*klM ltoac«ra meneca narotnlaH, proilmo« dm Jo o |»rnyeui £aau ponove, «■* po*l-l|»«|e ne preaehu la «1» dobe vmt> tftevllk«. „SLOVENSKI NAROD" velja ■■> I.|nbljnnake tutrofinlk« brem i»o*II|m- n|» na doini Vae I«to . . . jfl«l.lS>~ I t'etrt l«t» . . icltl. »•»© »••I let« ... ,, ••(IO I Jeđea inei««. ,, !•■(» Ea po*lljau|e bh don ne raiunn IO kr. u* uiviiec, SO kr. a» fteftrt let«. A puAllfMnJeui po poitl veljut Vae loto . . . Riti. !«•—I Celrt leltt . . . «IU. •!* — Pol let« ... „ S*—I Jeden nieite« . „ l"10 ■J^T* M»roCa|e ae lahko > VMuklin iluevuiDi a li kralo ne niora> po«lMtl tudl uaroouluH* druitnce ■« ue omlruiuo na dotično uaročllo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Isterski dež. zbor razpuščen. Kar se je pričakovalo, kar se je moralo zgoditi, to se je končno zgodilo: vlada ja po daljšem premišljevanju razpustila isterski đeželni zbor in določila, kakor se oficijozno javlja, naj se vrše nove volitve prve dni meseca februvarja. Vlada je morala razpnstiti isterski deinlni zbor; manj sploh ni mogla storiti. V deželnem zboru se je državna avtoriteta žalila na nečuven način, vladni zastopnik se je sramotil in insultiral, vse, kar je laska većina storila, je bila predrzna provokacija — skratka, godile so se stvari, katere bi bile kom p roni i t ovale ćelo državo in jo sveta kazale kot ouemoglo, da vlada ni reagirala. Oticijozni listi komentujejo vlndni korak malo drugače. Tako pravi „Fremdenblatt", da vlada ni razpustila deželnega zbora Harno zategadelj, ker je laska većina zasmehovala državno avtoriteto in in-sultirala vladnega zastopnika, ampak tuđi zategadelj, ker je ta večina sklenila pretnembo opravilnika, vsled katere je slovenski in hrvatski jezik iz-ključen iz deželnegii zbora. Redki so slučaj i, da bi se oficijozni novinarji unemali za „nedotakljivnst tujih pravio", z^lo redki, kadar gre za pravice slovanskih narođov. Ko bi se bila vlada kdaj zanimala za nedotakijivost piavic isterskih Slovanov, že davno bi bila lahko pokazala svojo dobro voljo. (Je pa pogledamo malo nazaj, vidimo, da vlada tuđi razpušćenemu deželnemu zboru ister-skemu ni nikdar branila storiti najhujše atentate na pravice istarskih Slovanov. Dovolj je, da se spoiunimo na razveljavljenje mandatov ćelo tistih poslancev, ki so bili voljeni soglasno. Takrat že se je pokazalo, kako skrbi g. Ktnaldini za nedotaklji-voat tujih pravio, pozneje pa je to dokazal Ae ne-številnokrat na najrazuovrstn ejše nauine — in tuđi sedaj bi vlada ne bila nićesar storila, da sama ni bila žaljena. Deželni zbor isterski se je torej razpustil — tako smo trdno prepričani — jedino zategadelj, ker je laska večina žalila državno avtoriteto, oziri na SlovauH se ni.no k;ir nić upoatevali. Oticijozno časopisJH zatrjuj«; to zategadelj, da bi se motilo javno mnenje, 73 gld . in dnlmdkov 7H2 gld., torej ________ Tudi oče. (Spisal Ouy de Maupasaant.) (Dalje.) S prav južnim naglasom vpraša: „S kom mi je čaat?1* „Moje ime je Merlin . . . Prišel aem, da se z vami posvetujem o nakupu nekega stavbenega zemljišča." WO, izborno !" Jn obrnivni se k svoji soprogi, ki je v tena ini vezla, jej reče: „Sprazni jeden stol, Josipina!" Mordiane zapazi zdaj mlado gospo, ki se je zdela že stara, kakor se poštara s peti ud vaj set i ni i leti v provinciji vsled pomanjkanja na oskrbovanji, pogoetnem kopanji in mnogih onih neznatnosti« pri ženuki toaleti, mej tem, ko čistost in skrb obrani pri civiliziranom živenji svežost, dražest in lepoto mladosti do petdesetega leta. Robec za vratom, zmedane, lepe in goste Jaše, ki so pa vidno zane-marjeni, stegne ona roko kakor dekle po stolu ter ga, odstranivli z njega otročjo obleko, nož, nekaj | vrvf, prazno posodo za cvetlice in masten okrožruk, pori ne gostu. On se vsede in opazi na pisalni mizi Ducho-nyjevi poleg knjig in papirja še dve svezi glavi aolate, umivalnik, Ačetko, prtič, samokres in več umazanih podnoscev. Arhitekt opazi ta pogled in pravi smehljaje: „Oprostite, dvorana je nekoliko v neredu, kakor povsod, kjer so otroci." Svoj stol potisne bližje, da bi Jožje s poset-nikom ščebetal: „Vi iščete torej stavbinskega zemljišču v blizini Marseilla?" Njegova sapa je baronu primicala, akoravno je bil oddaljen, vonj po čebuli, katerega rnenda Ijudje dihajo od sebe, kakor cvetlice svoj vonj. Mordiano vpra.ša: „Je to vaš sin, ki sem ga sreća I pod nasadi ?" „Da, drugorojeni l"# „Imate dva sinu?" „Tri, gospod, vsako leto jednega!* In Duchonv je bil ponosen na to. Baron si misli: aAko i majo vsi isti buke, mora njih soba biti pravi cvetličnjak." I Ou iiadaljuje: „Žtliin torej prijazno stavbifiĆH blizu morja na prijetneiu iti satno*in*rn kraju obn-žja." Duchonv pravi, tla zna za tleset, dvajset, pet-deset, sto in m več za v.sake ceno in vsak ukus. Besede so mu žuborele, kakor studonec; smehlJHje, zadovoljen sam s seboj in kretajoč pleaasto glavo sem in tje. In Mordiane se spomni male, nožne, nekoliko melHnholične žene, ki jo tako nežno njemu dejala: „ftloj jedini Ijubček!", da je žm samo misel na njo zamogla pozi vit i oslabele žile. Ljubila gaje strastno, skoraj blazno; to je bilo tri mesece; potem je v odsotnosti njenega soproga, ki jo bil guverner v neki naselbini, prišla v drug stan ; zbežala je in se skrila vsa zdvnjena in preplašena do rojstva otroka, katerega je Mordiane nekega lepega večera vzel s seboj in ga potem ne več videl. Tri leta na to je ona tam doli v naselbini pri svojem »oprogu, h kateremu 8e je bila vrnila^ umrla na pljućnici. Baron je njenega in svojega sina gledal v možu, ki je hohnjaje dejal: „To stavbižče, gospod Merlin, bi se dalo naj-boljše kupiti!" (Konce pri IO / primanjkljaja G211 gld., kateri se pokrije iz dež. zaklada. 3.) Dež. zbor, držeč so lanskih svojih sklepov glede reorganizacije muzeja, odobri proračun kot neobhodno potreben provizorij, nadeje se, da bo čim prej mogoče izvršiti sklonjeno reorganizacijo, na-roča dež odboru, naj novič pri vlati posreduje, da se obljubljena subvencija, ki je pogoj reorganizaciji, čim prej določi in nakaze; za letos določena dotacija naj se pontbi za priprave za reorganizacijo. 4.) Za obljubljeno drž. podporo izreka dež. zbor vladi zahvalo. 5.) Oasopisu „Argo" se dovoli podpnra 100 gld., dež. odboru pa se naroča, naj na to deluje, da se mej izdajateljem tega lista in muz^alnim društvom dosežf poraz mnijenje v t^m zmislu, da se bo „Argo" združila z „Mitihnilungen", kakor je vidno iz sklepa glede podporo niuzejskninu društvu za I. 181J5. 6) Muz^jskemu društvu se dovoli za 1. 1895. podpora 400 gld. s pognjem, da poznej« predloži računski zaključck in da poč^nši a I. julijem t. 1, izdaja nemške „MittheilungHn" vtmw<'nih go^itkih, kjer bi se najliiglje priobčmale na muznj nanaša-joče su vesti. — Dhž. odboru s«> naroča, naj se v to svrho dogovori z muzejskim društvom in naj načeloma določi, da hh bode vs*1, kar se nanasa na nov«? pridohitve muzeja i ti na nj»'«;:» notranjo uredbo, pisalo v nemških in slovenskih društvenih publika-cijah Ih dogovorno h prov. kustosom in v primerni obliki. Kf»r ju nadalje žf'lHi, <11 bi prov. kustos opu-stil izd'ijanje periodične publikacija, čim bi „Mit-theiluugen" jele izliajati v me-uvnih seUtkih, in da prevzame uredništvo tvh „Mitth"ilun;^enu, se na-roča dt'ž. odboru, da s« tmii v t<»m oziru dogovori z muzejskim društvom in s prov. kustosom, ter obljubi društvu nadalnjo l^Jno .subvencijo v zuesku 100 gld. začnnši od 1. julija, kit»ro subvencijo se doti ej dovoli listu „Argo". rosi. H ri ha r pnui, da sm nagrade navadno priznavitjo samo za clela, ki s » kikt> nagrade sploh vredna, česnr pa o listu „Argo* nikakor ni moči tnliti. (Klici: It^s je!) List je siotu- po sodbi stro-kovnjakov že tuđi nekaj dobrih stvarij priobčil, največ pa vender znanstvenih z m o t. (Veselost.) Sicer pa je za AliilltiHrja dovolj značilno, da je ustanovi! svojo „Argo", da kljubiije rnuzejskemu društvu, s Čigar vodstvom se je bil sitrl, in da dela konkurenco društvenim publikac')atii. (Klici: Tako je!) Tak korak se mora obsojati in dež. zbor mora to tuđi izreci. Oe se da MiilhiHrjii podpora, bo on to tolmtčil tako, da se s tem odobrava njegovo postupanje. On pa najbrž ne bo lista ustavi], dokler muzejskih publikacij n^ dobi povsem v svoje roke. Oe bi ae pa to kdaj zgodilo, bi to bilo za muzejsko društvo jako slabo. (Klici: Istina! Res je!) Doslej so imela tako slovenska „ Jzvestja" kakor nemške „Mittheilung^n" urednik", ki so v^deli dobiti so-trudnikov, Miillner pa tt»ga ne bo znal, ker ž njim sploh ni mogoče d^lovati. Poročevalee je zelo unet za reorganizacijo mužnja, od se zanjo zanima, torej mu mora biti tuđi znano, č»-sar nihće ne taji, kar se z vseh stranij priznava, da je narnreč red v muzeju jako slab. (Klici: K«da sploh ni!) Ves svet ve, da se to ne ba premenilo, dokler se ne bo Miill-nerjev delokrog omejil. Miillner a-} bavi preveč z „Argo" in z drugimi rečmi, drla v muzeju pa za-nemarja. (Klici: Jies je!) Tako je pred kratkim neki vseučiliški profesor izrekel nničujočo kritiko o uredbi mineraloškoga (»ddelka. Posauiične stvari so tam ćelo s povsetn n»parnimi imeni imenovane. (Živahna veselost!) Sploh pa bi sr dalo o muzeju Ah mar.sikaj povedctti. PoročevaltM: ju tuđi p »vdarjal, da bi imel Mtillner odločilni upliv na tinto, kar se poroča iz muzeja. Povod temu je, da se je jedenkrat v „lz-veHtjah" omenilo, koliko stvari sh je iz naše dežele kupilo za neki unanji muzej in dodalo vprašanje : Kaj pa nas muzej? Ob tej gotovo iz dobrih inteucij izvirajor'i opomnji s»> sedaj spodtikajo gotovi krogi. Govornik izjavi, da bo glasovat zopnr podporo listu „Argo" in zopor nasvttt, naj hi He kustosu Mull-nerju izročilo uredništvo m-mških „Izvestij". Poročevalec baron Sclnvegel odgovarja, da »ta Re dva vseuriliška profesorja (Klici: kateraV Schvvt'gel se ozira v stiski na desno in levo __ končno se slištta klica: Be»«r in IV.tz! Smeli.) jako ugodno izrekla o listu „Argo" iu priporoča, naj se dovoli subvencija, ker misli, da je porazumljenje mogoče. (Klici: Ni mogočo!) Pri specijalni debati no se vzprejnli odstavki 1, 2, 3, 4, 5 predloga linuuč. oJaeka biw, iK*l>.ite. i Glede zadnje predlogove točke je posl. Hribar predlagat, naj se p remen i tako, da bi ae Miillner ne imenoval urednikom nemških „Mittheilungen" aropak sotradnikom, kateri predlog se je vzprejel vzlic poročevalčevemu ugovora. Posl. baron S c h w e g e I poroča o prošnji Jerneja PeČnika za dodatno plačilo za 1. 1893. muzeju oddane starinske reci in za podporo za 1. 1895. Poročevalec predlaga, naj se zahtevano dodatno plačilo cdkloni, prošnja za podporo pa odstopi dež. odboru. Predloga se vzprejmeta brez debate. Posl đr. Zitnik poroča o prošnji Henrika Abrama, učenca na vinarski Soli v Klosterneuburgu za podporo in nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež. odboru v rešitev. Se sprejrae. Posl. M u r n i k poroča o prošnji Janeza Ma-Iiča za podporo in nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež. odboru v rešitev. Se sprejrae Posl. M u r n i k poroča o prošnji županstva v Hotiču za podporo za uboge in nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež. odboru v rešitev. Se sprej me. Posl. dr. P a p e ž poroča o prošnji občine Ko-čevje za zvišanje podpore za vodovod in predlaga, naj se dovoli povišanja za 4000 gld., kateri se iz-plačajo po zvršeni kolavdaciji. Se sprejme. Poslanec Hribar poroča o Ljubljanskom po-flojilu § 5. marg. st 7. iu piedlaga, naj h« poročilo odobri. Predlog se vzprejmo brez. debate. Posl. dr. PapeŽ poroča o prošnjah gospodarskih odborov v Slavini, v Kočah iu v Ž-jah za podporo za napravo vodovoda in predlaga, naj se izroče prošnje d^ž. odboru, da ukretie potrebno. Predlog se vzprijme Prihodnja seja bo v pete k. OorlNkl. V vČerajšnji seji sta posl. Grča in Gregorčič stavila dve inter[>elaciji, prvi glndn vojankih regi-strov, drut?i glede ceste ob Soči. Na razpravo sta potem prišla predloga, naj se premeni statut mesta goriškega in volilni red za trgovinsko in obrtnijsko zbornico. Vladni zastopnik je pri tej priliki odgo-voril na interpelacijo glede sastave zapisnika vo-lilcev, zbornica je pa oba predloga odklonila. V 1j|iiI»I|»iiI, 30. januvarja. Steinwender in Bacquehem. Ilerolinska „KreuzztMtinig", ki je navadno prav dobro inforrao-vana in izve rasili tuđi izza kulis kaj zanimivega, javlja, da nemškonacijonalni listi zat^garielj zadnji čaB nič veČ ne oponujejo vladi, ker se je vodja nacijonalcev dr 8teinwender prav moćno približal vladi, zlasti pa ministru Bacriuehftmu. „Kreuzzei-lung" pravi, da jh za to približanje še drugih do-kazov. Pa ne, da bi bila vlada pritegnila k sebi nemške nacijonaloe, da bi mogla iz koalicijskega raja pre-gnati slovenske koalirance?! Češki deželni zbor je a limine odklonil Va-satjjeva predkiga, naj se za Ćeško untanovi posebno najvišje Hodišče in naj se na srednjih šolah uvede ruščina kot učni predmet. Tirolski deželni zbor je koj, ko nejesešel, pozval trentinske poslance, naj vrše svoje poslan-ske dolžnosti. Trentinski poslanci so po daljsem posvetovanju sklenili, da ne gredo v dež. zbor, Vbled česar je dež. glavar v včerajšnji saji v zinislu opraviInika njih mandate proglasi! kot razvt'ljavljene. Vzlic temu ni misliti, da bi trentinski Lahi odne-hali od abHtinencije. Hrvatski sabor je v predvcerajšnji svoji seji vzprejel zakonski nacrt, s katnrim se vsc občinske volitve sistirajo do meseca julija. Zgodilo se je to, da bi se znmogel v t.Hin rušiti zakon o premenabi mestnih Statutov, ne da bi se prej vršile volitve v zagrebški občinski Hvnt. Ogerska katoliška ljudska stranka se je predvčerajšnjim konstituirala in začula delovati. Prvi čin jp, da je postavila v nekaterib okrajih, kjer se bodo vršile v kratkem nove volitve v drž. zbor, svoje kandidat«. Tuđi v Medjiinurji postavila je nova stranka svojega kandidata ter ga priporoća volilcem tuđi v njih narodnem, v slovenskom jeziku. Kitajsko japonska vojna. Kitajska vlada razširja vest, da j« japonsica vojska dne 2G. t. m. trikrat. naskočila Vajhajvaj, da pa je bil naskok vsH trikrate odbit. Verodostojna pač nišo kitujska uradna poročila. Revolucija v južni Ameriki. V državah Kolumbija in Bol i var je nastala revolucija. V mestu Kartageni se je razglasilo obsedno stanje. Upor se hitro Širi. Dopisi. la Meian«, 28. januvarja. (Pogreb Rajm. Mahorčiča.) Sobotna številka „Stov. Naroda" pri-nesla je žal ost no vest, da je velezasluŽni mnogo-letni župan Sežanski in deželni poslanec g. Rajinunđ Mahorčič izdihnil svojo plemenito dušo v 25. dan t. m. ob 11. uri zvečer v najlepši moški dobi v 55. letu svoje starosti. Blagi raj ni je prenašal svojo dolgo mučno bolezen v resnici možato, potrpežljivo, in v teka svoje bolezni, ko je na postelji težal, vodil je posle svoje njemu prav pri srči stoječe občine Se-žansk«, kateri je županoval celih dolgih osemnajst let. Zt njegovega županovanja povzdignila se je Sežanska občina do te visine, na kateri sedaj stoji. Ker on je uporabil sleherno priložnost, kako bi poskrbei za olepšavo, za materijalno in duševno povzdigo svoje čeprav ne rojstne pa vender nad vse ljubljene občine Sežanske. Sežanci bodo pač imeli svojega Raj mu uda, dokler bode Sežana stala, v trajnem spomuui Ke'Ior se je vozil po cestah po Krasu, videl je gotovo, da so te jako lepe in cla se te vzdržtijejo v najboljšem stanu. Zasluga, da so take ceste, gre v istini raj nn ni u delavnemu za blagor okrnja skrbečemu načelniku Mahoruič-u. Na-črtov je imel mož še veliko, katere bi bil tuđi Se s svojo neupogljivo voljo izvršil, kakor je s svojo nesebično Ijubeznijo in navdušenostjo mnogo lepega učmil. Ne bodem popisoval dulovanja njegovega kot uda c kr. okr. šolskega sveta, ne kot đeželnega po-ftlanca, ampuk z mirno vestjo rečeni, da je bil mož na svojem mestu, kamor ga je narod postavil. Pogreb odličnoga inoža v necleljo popoludne ob 4. uri je bil veličasten. Sežana šh ni vulela tako lepega sprevoda. Prva je korala šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, potem križ in za »juni gasilci, ki bo nosili kr.isnH vence, kojih je bilo 40 z raznimi napisi na behh, crnih trakovih in na trakovi!) v narodnih barvah. Za njnm noAle deputaciju županstev Naklo, če-garrojak, Soke inStorje, čegarčastniobčan je bil, deputacija, To majske, Dutoveljske, Rodiške, Rep«nske, Na-brežinske, Gabrovske, Kotnenskein drugih županstev. Zapizil si unanje deputacije, okrajne bolniške blagajno, kojej je bil rajni prvi načelnik, učiteljskoga društva kojemu je bii mnogoletui pot'porni ud, Slovenske Ći-talnic«, koiej je bil zvest član. Potoni je nesel podžupan g. Pirjavpc zlat zaslužni kriŽec s krono na blazinici, na jednej strani je nos 1 lep svež veneo obc'ine Sežanske podžupan g. Renčelj in na drugej strani pa venec cestnega odbora centni odbornik Per-hav(!C iz Ležeč, potem je stopala duhovščina krsto ro nesli inožje, in svece so nosili občinski starejšine. Spremljitlo ga je odlično in mnogoštevilno sorodstvo, Nj. ekscelenca grof Franjo Coronini, deželni glavar grof dr. Sehaff-jjotsch, ki je zastopal c. kr. name3t-nika barona Winklerja, polnoštevilno obfiinsko stare-sinstvo, CMstni odbor, u radni ki, dame podružnice mdečega križa, ućitel|t župani. Bilo je mnogo odlične narodne gospode iz Trsta, ravno tako iz Gorice. Ljubljana je tuđi poslala svojega poslane« ravnatelja Ivana Hribarja, ki je zastopal narodno stranko. Narola je bilo od blizo in dale*". V cerkvi so zapeli domači pevci jako ganljivo lepo pesern „Blagor mn". Potem se je sprevod v lepem redu po« mikal iz župne cerkve. kojej je bil patron, do po-kopališča. Po duhovskih funkcijah govorit je krasen govor poslannc ravnatelj gospod Ivan Hribar is Ljubljane, ki je opisat jako lepo rajnega jaklen značaj, neumorno delavnost na gospodarskem polji, njega veliko Ijubezen do svoje rodbine, njegove dične laat-nos'i kot oče, soprog in gospodar, njHgovo Ijubezen do naroda slovenskoga. Oko sh je zaronilo na marsi-katerera obrazu, ko je izvrsten govornik jemaje slovo pozval občinstvo naj zakliče. Slava, večni mir plemenitoj duši Rajmunda. Po končanem govoru zapeli so pevci „Jamica tihau in narod, poslovivši se od svojega Ijubnga župana, poslanca, prijatelja in znanca, raziel se je s pobitim in potrtim srcem. Možu kliče m iz dna svoje duše: Zemljica bodi ti lehka, mirno počivaj po trudapolnem delu! VeČnaja pam ■ jat! lm Itnkeku, 29. januvarja. (nS I o ve n č e v" dopisnik) obrekuje veselico podružnice sv. Ci-rila in Metoda, ki se je vršila v prostorih cirkniške čitalnice, in jo smatra za mučiteljico „Solunskih bratov". Proti tej tnlitvi omenun, da živimo podruž-niski odbor in jčiz v odločnem preprićanji, da sv. brata vsled tega tako zvanega nasnga mučenja ne trpita toliko, kakor trpita vsled obrekujočega „Slo-venčevega" dopisnika. Petja ne omenjain, ker je dobil kritik od druge strani odgovor — popolnonaa mojega mišljenja. Obrekovanje, tičoče se g. Ferda Juvanca, zaradi izbora pesmj je pa popolnoma ne-opravičuno. Naš odbor hotel je obćinstvo iznenaditi s krasno novo harmonizacijo in vsled tega prosil g. F. Juvanca, naj prevzame vodstvo petja. Omanjen i gospod se je pri zadnji in pri vseh prejšnjih veselic4 JH dovršilo to dni-tvo dvaindvajseto lt»to svojega dflovanja. Zadnjih anst let inu je bilo moći dvukrat in tnkrat tolik« podpor« deliti, kot j i li jh s početka več let zaporci ddlilo vsled pičlih teiiaujih dohod-kov, a tuđi Atevilo r vndj in podpore vrednih vse-učiliši'uikov sIovhuhUiIi je zdaj trikrat toliko kot je bilo » početka. Osobito zadnji dve leti je to šte-vilo tuko naraslo, dn so društveni dohodki postali že pr^pičli, akopivtn ao zadnji čas tuđi od leta do leta naraHĆali. Tako je n. pir. moral opravilni odbor lani skrčiti dosed.uijih rednih osem delitev na s^dem, samo da ni pickor.i-il proračunske vsote stroškov, in prav tako bodu moral ravnati tuđi v tnkoč«m akadumičnem l^tu, ako Iioćh ostati v mejah društvenih dohodkov. Kdo bi n« vedel, da je narodni davek v nas SLovencih neuavadno velik ter večji od letii do leta? A veudar stopa odbor našega, društva vnovič z.itipijivo osobito pred naše razum* ništvo ter prt'd naše javnf* d^narne zavode z iskreno prošnjo, da .su rač j > /opet in zopet blagodušno spomniri zavoda, kat-remu nameti jh podpirati vse-učilišćno mladino .stoveu.sko, ki bode gotovo svoje dni prav tako ntuipogljivo zvestu kikor krepka podpora duševnim in gmotnim težnjam ni nap .rom svojega naroda. Pri toj priliki pa zopet tuđi trka na vrata onih mnog »brojnih gospodov bivših v.se-učiliAčuikov. ki so .svoje dni uživali podporo od društva. Lepo število su jih je že izkazalo hvalež-nih s svoj i mi većkratnimi darovi, a žalibog je p\ tuđi vnovič povdarjati, da se velika većina za društvo, katero jiii je za njihovih vsHučiliščuih let kolikor toliko po svojej moči poJpiralo, kar nit" ne zmeni, dasi ho bili provzeli vaaj moralič-no ilulžnost, da kesnujn po mogočnosti povrnejo društvu, kar je v njihovih neugodnih gmotnih raz-merah drage volje žanje »torila. Društvo prosi zopet in zopet podporo, k:ijti drugače mu ne bode več mogoc'-H Hvojega posla tako izvrševati, kakor bi rado in kakor sednnje razmern nujiio zahtevajo. V pre-teklem letu ju raz Milo društvo raej slovenske vse-učilišćnike 103!» gld. čistih dohodkov z obrest.nii vred je i mulo 1:24 ti pld. .') 1 kr. a od prejšnjega leta je bilo preostalo gotovine razpoložnine (>01 gld. 4 kr., toraj skupaj 1847 gld. f)S kr., troski so znašali 1178 gld. 40 kr., tedaj je razpoložninn ostalo tJHSl gld. 18 kr., koja vsota je. na račun prihodnjBga akadeiničnega leta v hranilnici na obresti shranje.n:i. V hranilnici je tuđi v.sota 1200 gld., katnra je bila po odborovih sklepili v smislu društvenih pravil leta 1881» 90, 185)0 91, 189192, 1892 IVA i« 1893/04 dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval sedemkrat in je rešil lf>3 prose nj; odbitih je bilo 8, tedaj s.* je vsota 1039 gld. razdehla na 145 pioŠHnj. Najinaujš.t jednokratna podpora je bila 5, najveOja pa 12 gld. Podpiranih je bilo 27 slovenskih vstiučiliHČnikov: S pravnikov, 11 nindicincev in 8 motlroalovcev. I'o deželah jih je bilo 18 s Štajprakega (dobili ho 8O4 gld.) 6 s Kranjskega (dobili so 103 gld.) in 3 s l'rimorskega (dobili so 132 gld.) KoroAkega Slovenca, ki bi bil prosi 1 podpore, to leto ni liilo nobenega. Upamo, da hh bo slovenska inteligencija odzvala tej prošnji zasluž-nega društva. — (Burja v Trstu.) Že predvčerajšnjim bila je v Tratu huda hurja in je padlo tuđi nekaj snega. Včeraj postala jn burja še. bolj silna in je bilo ne-varno hod)ti po ulicah. — (Poštna 8prememba) V obrtni Veprinac v Istri ležeč«1 vaši Itarnarduva, Uobreči, Tumpiči, Vaaanukii in Zudka so su izloćile iz pofttnega okrožja Frančiči in uvrstile v pošlno okrožje Ičiči. — („Jadranska Vila* na Sušaku) priredi v petek dne 1. fabruvarja v prostorih .Grand Re-staurant Continentale" velik koncert s plesom. Za-četek ob 8. uri zvečer. * (Debraczinski „tuš") Vsled znanega škan« daloznega dogodka v Debreczinu je tožen načelnik ciganske godbe, Karol Racz, zaradi žaljenja Veličanstva. * (Grozen samomor.) Na strahovit način ae je usmrtila na Dunaju častniška sirota gospodična Kiihlftr. Razbila si je « aekiro črepinjo, da so ji možgani kar vun tekli. i'etdesetletna nesrečnica, ki j« bila malo poprej na oddelku za umobolne, je hči po podpolkovniku. "- (Bogata dedsčina.) V Đordmiuxu je umri trgovec Gašpar Godard, ki ju ostavi I vse svoje imetje, okolu 15 milijonov frankov vrednosti, me-atu Bordeaux. Njegov brat Camille, ki j« umri 1. 1881 , j« oatavil nae.stu v olep.ševalu« svrhe 5 milijonov frankov. * (Đvakrat ustreljen.) Te dni je umri v Parizu Aepftalec gledališča Gaite gosp. M^ljournal. L. 1S71 je bil član centralnoga odieka komune in je bil dvakrat ustruljmi. Obakrat ae je mislilo, da je mrtev, a bil jh I > v nezavmlnoati vsleij t.ežkih ran. Jedna noga mu ni nit- več služila. Tuđi poz-nejs .ne je. udeležoval Maljnurnal »e kot šepetalec vseh Hocijalističnih Hhodov. * (Opoprana skupščina.) V Roubiixu, sre-disči franeoskega d«lav.ske^a gibanja, s« Jh pnpnt.ilo nedavno pri nekem shodu nastopno: V HnnU dvorane kihne nekdo; koj za njim kiliueta tlva, za njima deset in Ae več o.sob na vseh kraj ih dvorane in kmalu kiha vsa skupščini br«z izi«rn«, žansk« in otroci kihajo tuđi in upijejo vuipr. Čujejo s^ klici : „Kaj pa 'hači!)sft je zgodilo V (Splnšen hači !) Ko-nečno zaupije nekdo: rS-ij to je (hači!) poper!" (bari!) In res jo bilo tako. Nekdo ju raztrgal zavoj s jiol kilograma popra iu «xi vrcjel v srodo dvorane. Tmii prednednik hh oglasi h krepkim: hači! in kr> inisar se dvi-ne ter zakliče : Zikljuuim zborovanj« — hači! J__________________l_ Slovenci iu Slovenke f ne s&blte družbe sv. Cirila in Metoda I I "" I*" Darllci: Uredništvu našega li.sta j« poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: CS. Marija M o s c li e k v Gradcu '2 (► kron, — Zivela rodoljubna darovnika in nje rMshulmki ! Brzoj a,T7"3sz e. Dunaj 30. jaiiuvarja. Minister^ki pred-sednik knez Windiscligruetz ,je bil sinoči pri cesarju v avdijenciji. Ta je trajala ćelo um. Zatrjuje se, da je Windisch{;raetz poro ča I ce-Siirju o i'rtziiHTHh v Istri. Privatna poručila javljaj«), da mislijo laski drž. postanci i/stopiti iz Coroninije.vt'g!i kluba. Dunaj 30. januvarja. Današnji levičarski listi, govoreč o ra/nustu isterskega dežoltiega zbora, se pote^ujcjo odločno za iredento, po-vdarjajoC, da je laska vt'tiina storila napake le glede forme, v kateri je sprožila svoje za-hteve, da pa so te stvarno povsoiu opravičene. Peterburg 30. januvarja. Car je vzprejel 228 deputacij, ki so mu prinesle že-nitna darila iu ustanove za gradbo cerkev. Car je pri vzprejenm izjavil, da ne misli od-praviti absolutizina, kar je plemiške maršal« napotilo, da so v kazanski cerkvi dali darovati zahvalno maso. Pariz 30. januvarja. Rochefort priđe v nedeljo sem. Njegovi pristaši mu hof.ejo pripraviti sijajt'ii vzprejem in delajo za to velike priprave. London 30. januvarja. Sodnik pri trgovinskom sodišai, William, se je disciplinarno kaznoval. Listi trde, da je zakrivil velikanske sleparije, ]>ri katehh so mu šli na roko razni postanci, in zagotavljajo, da je tu pravi an-gleški panamski skandal. Narodno-gospodarske stvari. — C. kr glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih Železnic javlja, da hh jh razpinata d»-jatev in po»tav. — Rudolf Kiistelio. krojačev «n, 11 dni. Opekarska cesta St. 45. — Karo'ina Neimirth, gostija, 88 let, Kožne ulice Ar. 17. — Francu Rudolf, hrunil. uradnika žena, lU't let, Kravja dolina St.. II. 28. jnnavHrjn: Ivan KorSi«*, umir. fiiianfine straže respi-cijent, f)G let, Dunaj.ska cesta ftt. 7. V d e i e 1 n i bolnici: 2f). jannvarja: Marija Jerifc, sirota. 12 let 2fi. januv«rja: Anton Cerar, hlap«c 29 let. Meteorologično poročilo. i ®s^r bv3Er" "^™" •''" "'"" kr"£' c 7. BJatraj 730 4««, —4 4° C si bvz.' obi. 0 7«» iS» V. popni. 729 0 ■■, —2-4 (' m. bvz. obi. g> ». eve£«r 7,'JO5 .* -5 2'T ju. svz. obi. snega. Srednja temperatura —4 0°, za 2'1° pod normalotn. JD-u.zxa,jsls:a, borza dne 30. januvarja 1895. Bkupni državni riulg v notah..... 100 gld. 75» kr. Sknpni državni dolg v srebrn .... 100 , 70 ,' Austrijska zlatH nnta....... 12.r) , 75 , Austrijska kronska renta lQ'u..... 101 „ 05 , Ogerska slatn renta 4° u..... laf> „ Ih Ogeraka kronaka renta 4°/, .... 99 „ 20 . Avstro-ogerakt*. tianćne delnicH .... 106r> Kreditne deluice ........ 4IH , *>0 , London vista........ . . . IV4 , -- # Nemfiki drž. bnnkovei za 100 mnrk . ft«j f t>7'/, , 20 mark........... 12 , 14 » 20 franko?.......... *♦ , H41 t r Itulij^naki bankovci..... . 4t> , 45 C. kr. cekini ... ' 83'/, . Krojačica z Dunaja priporofta se za najukusnojSe izgotavljanjo najmodernejših toilet za gospe in otroke. m-n Najbolja! kroji! Jako imerne otne! ^dZatri^at IE3a,in.mgra.rt33Ler 9*7" l»iiiinjrtkit <*«*fttM Ml. H, I. iiMtlHl,rApie. "•*■ Prostovoljno prodam v c«loti uli pa po kosih lnpo posestvo v Postojini li. kt. IT, obstoJHt"« iz gospodarskih poalopij, vrta, travnikov, gozda, itd. Andrej Mauer, («jti—i) pn.s<'.stnik v %H^or|l pri Havi. Zakaj? Zato! Iliiviiukar je izišlo : Zbirka pravljic, pripovedk in legend za solo in dom. Naliral jn izdal ^V.iitoii lSi-«vy.<»Viil]<, (75_4) učitelj. =^ pofiti '.i I kr. — J. GIONTINI založna knjigama v Ljubljani pristnih ruskih gumijevih galoš J. S. Senedikt-u v Ljubljani. ^ pustni krofi dobe se pri Jakobu Zalaxniku St siri trgr St. 21. (ir»~m Čistokrvne, po pol leta stare praŠiCk e „Šufol lc o" procia.Ja. (133—i) Janez Košenina gostilničar v Ljubljani, Marije Terezlja cesta it. 16. *♦♦♦»♦•»»»»»♦»>»♦♦♦♦»»»»»»•♦♦♦♦»•<»♦ <* Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. obČinstTii, ♦ J* kakor tuđi pp mizarjem, da otvorim z dnem 8. f«- J o bruvarjtm tukaj ^ 0 v Ljubljani, na Bregu št. 20 o i plesf arsto iD latirarsb obrt) 4» Moje '2Sletne izkulnje t tej »troki mi omogofti- 4 0 jpjo izvrfievati vsako delo najfineje, najsolidneje, ne ♦ ? da bi mi bo bilo bati konknrence, in po najnižjih T 4 cenah, ker sera pri tvrdki Eberl, kjer sem dela! 4 ♦ skozi 20 let, izvrSeval najfineje imitacije v sako vrst- ♦ ♦ nega lesa. ^ velespoStovanjem (134—1) $ 1 Josip Makovec o ♦ pleskar in lakirar o ♦ na Bregii, KoInovh hlAn Atev. 2O. 4» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦»♦ |^^ t'riporo^evano od ravnateljstva poliklinike! ^^^^[ ^^M Uporablja se pri ^^^H ^H oslovskam kaftlja t lnflatnol, bolssnlh ^^H ^^^ na vrata, prslh in pri otroiklk boUsnlb ^^H I konjakov sladni izvleček. ■ ^^^ Neobhadno potreban zt rekonvalescente. ^H ^^^H Dob.va se v vseh boljSih lekurnah, dioguerijab. B^B ^|^H Tvornica (IHO'2~ U) ^^m ^^H| Vonjakovega sl»inega izvlo&ka v Leipniku. VI I ^Želodčne kapljice S 2 kt>je p n. občinstvo navadnn Z8titcvH pod imenom I Marijinceljske kapljice. M ^***- 5^*k^^^ tir^3 oatKvIjajo kr^ in krepaju % ^_ /j^vf^k W/-3B *elo<1cc ; rultijo pri naptt- p J l>- liJguBUr *t5 nJaoJl '<» *ape6«no«tl, ^ 2 ^L^@BPiWn^*t^ praobloftenem ialodol z r 1 ijfcr t jJKf 1B r ^3 Jedili in pljačaml i. cd. W 2 mfltCSi llvV •t#kl«nioa s rabllnlm 9 m uSh^EdK l ■ ^X navddom v«lja ao kr., P i ^Sflttggf; li »li taoat 2 gld., 3 taoate k i ! pl^^^iltt **m0 4 ffld* 8° kr* S 0 ■—i ft Jir O »aM----U l'riporoća iih ^ < Lekarna Trnk6czy» I zraven rotovža v Ljubljani, (umo^o) i q Pošiljajo se vsak dan po posti proti povzetji. ^ C. tf. iUfio ranaleljilTO m\i. đrf. itlenlt Izvod iz Toznega reda iTml)m*irxi.mfmL, od X. ©let©Tor* 1884. IVMtopno omsnjtal prlk«)»J'tt tn odbajklnl AmI oraadml «o « «g<t«j«rieaa PlaanJ, Hariliaa v*ra, Kger, KkrloT« v»re, Frknoov« t»m, Pr«cot Iilpaijo, DuniJ Ti» Amatatteu. O6 4. uri 14 min. fntpolmdt*« oaabDi *lkk t Trbli, BalJAk, Oatov««, LJuaoo, tom Salathul t Solaograđ, Ij*nd-OMt«lD, Zali a*. Jeaara, Ia». noit, Bngn\o, Ourih, Oausvo, Purla, Htarr, Llno, Onundan, laohl^ BadaJeTio«, Pt>«n), Marijina vara, Kger, Fraaoova Tara, KarloT« Ta>ra, Prmffo. Llpako, DunaJ tU AmitaUaa. Oe> 7- atri KO *nt». »«wiW mcia.nl vlak t Noto maito, Koćirja. Frihod v Ljubljana (ju*, kol.). O» A. »fra 63 mit*. «|Mtr*f oaabnl vl»k ■ JDnoaJa Ti» Aoutattan, LJp-•U«, Pno, rranooTih varor, Karlovih tuot, Hrr*. Marijinih Ttmt Plmnja, Bndajavio, Solnograda, Lilno*, Stajra, Omondana, Iaohla, An*, Mtt, Zalla oa> jasarn, Land-Okatalna, LJabnaga, Oalove«, B*ljakfc-Krajia«Difaal* Trb(«» O» 8. uri 19 mlm, nfatrmj m*laal Tlak ta KoA«tJ», Novaga maat*. Oe> ti. uri »7 mit*. ttapo**4t%« oaabnl Tlak a Dunaja Tla AnMMtt«a\ LiipalJ«, Kraf«, frmtioOTlh TaroT, Karlo Tih rarOT, Bgra, MariJI&Uj TmroT, Plaaja, Bndajavlo, Solnograda, Llnoa, 8l«iyra, Parla«, GanaTtf^, Ouriba, Hregnlo«, InomoMta, Zalla na Jattra, Land-Oactaina, I^jubna«*, OalOToa, Llanaa, PonUbla, Trblt*. Ott ». uri 3!t min. pt>pohulnm metani Tlak la Koiavjt, Novega «Mta. Uto 4. Mri 4H nttn, ftorituHn* •••bni ?ltk a Duuaja, I^obaaga, Salathai*,. Raljaka, Otto»o», Pran««utf«*U, Fontabla, Trblia O» 9. uri »B mit*. «tT*«W- maa»nl vlak ti KoAavJa, Notshb HiiU, O* 9. uri Hl *ntt%. mx**rr oiahol vlak a Dunaja preko Atnatattaaa lik m«lba«H*> Hnljaka, Oalovoa, Pontabl«, Trblia. Odbod Im Ljubljana (d^. kol./ O* T. ur* »5 Mt<«a. ifutrttf t Kamnlk. . ». m 05 „ ftopoiud** , „ ■ 6- a BO u ffr^tfta^ M n Frihod t LJabljano (dr*. kol.). Oft 8. Mr« 58 w*4m. ajMlr^ '■ Kamulka,. ,5—25> , ti. . 15 „ dopotuinm . „ a« U/l --------* ■ - - || Wp |p *V fa a* ■/! '■_•« W | a at Pouk v likanji perila (Glanzbtlgeln) po lahkoumevni metodi, kakor tndi v rit/novrMtueiu v«j««n|i cvetUc se daje V LluK»rJevll* »llo»h At. St, II. uartaUropje. (7ti-2) JPrimn, yv Prima Trboveljski salonski premog bukova drva za gorivo, tuđi iekaiin« X«. SGHIFFER Dovozna cesta,. |p*y Varo611a se tuđi v/prejomajo pri J. E. BnAarJ* naaladniku Vlktorju Bohlff«rjn in na Đnnajskl oastl At. 25, U. nadatropj*. (130 — 1 > TmliM trgovinu as iirainl ^9p ^■^•^[1 IJmB^ ^^ ^^gTX^^ Tj^KaBHV nnjfincjše vrste in po najnižji ceni ^đPPi^B. r^^KI^^U od zlata, srebra, tule in nikla, re- £jtj ^ft IflBJI^Bj P^tirk, kalf nderskih ur in krono- V^tk^V \ft»uoHOL».y grafov, najnovejfiega v tableaux- ^BB^^ urah, urah z njihaium in drugih urah. NajniŽje cene. Popravljanja ae izvršujejo unjskrbneje. — Prvi in najstarejsi optlčnl savod najfinejSili naoćal, ftćipalcev v zlatu, zl.itu-double, niklu itd.; najvećja izhćr kukal za gledallsće, poljskih binoklov in vseh v U* utroko spadajo^ih predmetov pri (14*20—32) IV. l*rXl>HOI^:/:i<:i*.|n, l»r«*uibo- ♦ J vttitjM in vho sobu« oper*ftct|«, — odutranjuje J. • sobne l»ol«£lti« >. ustni'tcnjem živca ♦■ j zobozdravnik A. Paichel jf ♦ polo^ đevljarskeKa montu, v Kohlti-jevi hiSi, I. nadstr. ^ ♦♦♦»♦^♦♦♦♦♦♦♦♦•-♦•> <*♦♦»« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Dunajska kavna mešanica; daje kavi Irpo liurvu, «lober ukiiM in moff*. | |Dunajska kavna mešanica! . učini kavo redi Ino, xdnivu in o«neii». | VzemitR torej kot, Jijj- do ĆL&.tele lca.Trl 1*^ Harno , > = pristno zzz jDunajsko kavno mešanico ( iz tovarne (7y~3) |Arnold A Gutmann na Dunaji j ki se dobiva v Nlioro % w*'h •tpt'o^rlJMkili Ir^ovlnuli. k ^^k ^n^nv Aa% ,^»^Hk ^^aaa>. ^aiak. ^aiaalk. .^bb^k. .^BBBBk ^^^k. ^^w_ ^^^^ ■ _____ _____ __._ pripord^H po nizki ceni I „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. I Razpisuje se služba občinskega tajnika na Đleđu. Placa iznaša na leto 500 gld.; pu dogovoru tuđi več. Prožnje je vložiti do