Prezzo - Cena Ur 0>50 PoStntna plafans v eoforlaf MHj Spediziooe abbonamenu postali BHWi Slovenski Stcv. 2(57 F Ljubljani, v soboto, 21. novembra 1942-XXI I-eto VII. Izključna pooblaščenka M oglaSevanje italijanskega In tujega | OredolSt*# tn oprava: Ropltar|eva a, Ljubljana. | Concessionarla esclusjva per la pubbUcltž dj provlntenza Italiana Izvora' Onlone Pubbliciti Italiana S. A. Milana § Redazlone. Ammlnistrazione: Kopitarjeva 8. Lubiana § ed esterai Uuioat Pubblicita Italiana S. A_ Milano. Novi uspehi nemških podmornic na raznih morjih Potopile so 23 ladij s skupno 120.000 tonami — Na zahodnem Kavkazu, pri Alagiru in Mozdoku sovjetski napadi — Letalski napadi na obmejno ozemlje med Alžirijo in Tunizijo Continui attacchi aerei eontro le navi anglo-americane nei porti nordafricani TI 0» artier delle Forze Arinale comuniea: Sni fronto cirenaico. in scontri di elementi cspinranti. alruni mezzi blindati nemiri sonn stati distrutti. Sono stati ealfiirati in zona A.geda-bia eqnipaggi di aerci nemici abbattuti dalla nostra artiglieria. Navi anglo-americane sono state attaccate a piu riprese dai nostri bomhardieri nei poiti ilelTAfrica settentrionale francese; in combatti-inenti aerei dne »Curtiss« venivano abbattuti dai cacciatori germanici. Alcune bombe sono stale sganeiate quesla nofte da velivoli britaniei nei dintorni di Cata-nia, con »jualche danno e senza perdile umane; im »\Vellington« centrato dalle artiglierie contro-aeree. e precipitato al suolo. Nella zona di Lanzo Torinese sono stati cat-turati einque aviatori. tra cui un ufficiale, fa-ponli parte delPenuipaggio di un appareechio ab-batfuto (lu ra n (o l’ineursione effettuata eontro To-fino nella notte sul 19. Stalni napadi na angleško-ameriško ladjevje v severnoafriških lukah Italijansko uradno vojno poročilo štev. 009 pravi: Na cirenajškeni bojišču je bilo pri spopadih, oglednikov uničenih nekaj nasprotnikovih oklepnih vozil Na predelu pri Agedabijj so bile zajete posadke z nasprotnikovih letal, ki jih je sestrelilo naše topništvo. Naši bombniki so v lukah Severne Afrike večkrat napadli angleške in ameriške ladje. V letalskih bojih so nemški lovpi zbili dva Curtissa. Angleška letala so predsnočnjim spustila nekaj bomb na okolico Ca tanile, kjer je bilo nekaj škode, pa nič človeških žrtev. Protiletalsko topništvo je zadelo eno letalo vrste »AVillington«, Ki je treščilo na tla. Na predelu pri Lanzo Torinese so zajeli pet letalcev, med njimi enega častnika, ki so sestavljali posadko nekega stroja, sestreljenega med napadom na Turin v noči na 19. november. Hitlerjev glavni stan, 21. novembra Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo: Nemške 'podmornice so v hudih bojih, ki so trajali več dni, napadale ladijsko spremljavo na. severnem Atlantskem morju ter potopile 15 ladij s# skupno 78.000 tonami ter dva rušilca in eno korveto. Štiri druge ladje so bile poškodovane po torpedih. Poleg tega so nemške podmornice pred obalami severne in osrednje Amerike ter vzhodno od Capetowna potopile 8 ladij s skupno *12 tisoč tonami. Rim, 21. nov. Načelnik glavnega stana milice je 18. novembra dal naslednjo dnevno zapoved : Častniki podčastniki in črne srajce, topniške protiletalske in topniške pomorske milice! Duce je zapovedal, da se vam v vsakem oziru prizna značaj »bojevnikov«. Vi, ki že 50 mesecev v imenu svoje vere z veličastnim- zgledom državljanske zavesti in Privrženosti do dolžnosti, delovni in ojekleneli dite med cevmi topov in v mrežah prisluškovalnih naprav, da bi varovali italijansko' ljudstvo pred sovražnikovo zahrbtnostjo, bodite ponosni na visoko čast, ki vam je bila dana. | Nasprotnik je s tem poleg omenjenih zaščitnih pomorskih sil izgubil še 23 ladij svojega trgovskega brodovja s skupno 120.000 tonami. Pri napadih na ladijsko spremljavo se je prav posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom poročnika vojnega broda Schneiderja. Hitlerjev glavni stan. 21. novembra Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Pri krajevnih nastopih na zahodnem Kavkazu so vrgle nemške čete sovjetske sile v protinapadu ki so ga podpirali .močni oddelki letal za polete na bližnje daljave, na njihove izhodiščne postojanke. Na prostoru okrog Alagira ie Italijansko ljudstvo ve, s kakšno veščino in s koliko vnemo ojačuj^te tehnična sredstva, ki so nam dana na razpolago. Ve, da sestavljajo topovi in srca eno samo orožje. Ve. da so med vami tisoči in tisoči mož. ki niso podvrženi vojaški obveznosti. Pohabljenci i/ preteklih vojsk, rodbinski očetje v zrelih letih in najmlajši, ki še niso bili na naboru, ter vas spremlja z moškim zaupanjem. Tovariši! Sovražnik, ki je pred 7 leti poskušal zadušiti fašistovsko Italijo, divja danes z zagrizenim besom zoper'naše hiše. naše cerkve, naše šoile, naše bolnišnice. Odgovorite mu s postoterjenim sovraštvom in storite, da bo sveto nebo naše domovine zanj usodno. prej zmerom nasprotoval^ tudi Nemčiji. Tako je Italija razumela, da gledaio versaillske sile Italijo in Nemčijo kot državi, ki ju je treba držali v stalni podrejenosti. Tako so nastale dušeslavne osnove za začetek italiianskonemške zveze. Danes pa sta sili Osi pod orožjem in se bojujeta skupaj za svojo bodočnost. Že pogled na dogodke pove. da je Velika Britanija mnogo storila, da so se združili vsi sovražniki proti njej. Na dlani so razlogi, tako piše »Hamburger Fremdenblatt«, da se vojna ni začela šele dne 3. septembra 1939, pač pa že 18. nov. 1935., ko je ženevska zveza na pritisk Velike Britanije združila 52 narodov pri izvajanju sankcij proti Italiji. Italija ni ogrožala niti Velike Britanije niti drugih evropskih držav, temveč se je hotela znebiti le britanskega pritiska in si zagotoviti svoj življenjski prostor. Zato daie obletnica sankcij priliko, da se osveži spomin na stalno sovražno stališče Velike Britanije proti Italiji in da se poudari osvobodilni značaj sedanje svetovne voine. Prispevek Italije za sedanjo vojno, ki hoče doseči osvoboditev Evrope britanske nadoblasti, ie bil mnogo večji', kakor pa se ie splošno mislilo, zatrjuje »Frankfurter Zeilung«. List omenja, da ie llitlef večkrat izrekel priznanje delu, ki ga ie opravila Italija za skupno stvar, in pristavlja, da čeravno še ni nastopil trenutek, v katerem bi sc dala izreči končna sodba glede podpore italijanskega orožja, pa se vendar lahko trdi, da ie ta pomoč v polni meri odgovarjala upom, ki so jih v Itali io polagali zavezniki, ki se bore za novo Evropo. Pri tem je treba upoštevati stra-tegični položaj Italije in druge voinejokolišči-ne. Poseben pomen pa dobiva italijanska pomoč v trenutku .ko se po eni strani razvija angleško ameriški vdor v francosko Severno Alri-ko, po drugi strani pa ofenziva proti nemško-italijanskemu ekspedicijskemu zboru v Libiji. Na isti način, kakor so se italijanski in nemški oddelki ramo ob rami borili proti boljševiške-tnu velikanu, potem na puščavah Egipta, v Libiji, na prostranem področju Atlantskega morja, tako se danes letalski in podmorniški oddelki obeh držav zaganjajo na nebu in ob obalah Severne Afrike v letalske in pomorske sile Angležev in Amerikancev. Italija in Nemčija sla zaveznici na podlagi enakih pravic w okviru trojnega pakta in sta vsem zgled za popolno medsebojno razumevanje in skupno delovanje. Zaman ie Anglija večkrat poskušala z raznimi Prijemi izpodkopati Os in izločiti Italijo z grožnjami. obljubami in napadi. Italija se predobro zaveda pomena svojih odnošaiev z Nemčijo in skupnosti usode, ki io veže z Nemčijo, da bi se dala oplašiti od kakršne koli zvijačne poteze Velike Britanije. Ista čustva goji tudi Nemčija in danes se vdaja utvaram tisti, ki misli, da ie sploh mogoče odtrgati fašistično Italijo od na-rodnosocialistične Nemčije, ki sta med seboj Povezani z ncrazvezliivimi vezmi in popolnoma zedinjeni v nameri, da bosta slavno končali borbo, ki jima je bila vsiljena. Nasilniški ukrepi Amerikancev v Alžiru Tanger, 21. nov. s. Mohamedanski begunci, ki so prispeli iz Alžira v Tanger, prinašajo novice o raznih tlačiluih ukrepih, ki so jih ameriške zasedbene oblasti izdale zoper domače prebivalstvo. Amerikanci groze s takojšnjo ustrelitvijo ali pa s koncentracijskim taboriščem vsakomur' ki bi se tudi v najmanjši meri pregrešil zoper dane ukrepe. vzhodno od Mozdoku so se izjalovili sovjetski napadi ob čuječi obrambi naših čet, ki so uničile dve šibkejši sovjetski bojni skupini. V Stalingradu so nemški napadalni oddelki zavzeli nekaj skupin hiš. Sovjetski prolisunki so se zrušili. Na fronti ob Donu so romunske in nemške čete v hudih borbah proti težkim napadom sovjetskih oklepnih oddelkov in pehote. Nemške in italijanske čete so uničile v Ci-renajki nekaj, angleških oklepnih izvidniških voz. Bengasi je bil po razdejanju vseh vojaških naprav po načrtu izpraznjen. Letalstvo je stalno napadalo angleške vrste motornih vozil. V al-žirsko-tuniškem obmejnem področju so napadla letala za bližnje polete nasprotne prednje 'oddelke in degaulistične odrede z dobrini uspehom. Brzi čolni so prodrli v noči na 19. november proti angleški obali ter potopili iz močno zavarovanih ladijskih spremljav 4 trgovske ladje - s skupno 9000 tonami. Ob holandsko-norveški obali je izgubilo angleško letalstvo pri vojaško nepomembnih napadih 5 letal, med njimi tri po obstreljevanju protiletalskega topništva z vojne mornarice. Eno nemško letalo pogrešajo. Madžarska hvaležnost do Ouceja in Italije Budimpešta, 21. nov. s. Druge obletnice pristopa Madžarske v trojno zvezo so se spomnili prav vsi madžarski listi. Pristop Madžarske v trojno zvezo, pišejo listi, je, bila preprosta in logična pos odica politike, ki jo je Madžarska vodilu v odnošajili do Italije in do Nemčije, kakor tudi posledica zunanje politike, ki so jo potrdile prav vse vlade, kar jil, jo bilo na Madžarskem. V korist Madžarske je. da tesno sodeluje z Italijo in Nemčijo. Madžarsko ljudstvo — piše »Pester Llovd«. ve. da sta le sili Usi pospeševali dvig Madžarske. Kar je storila Italija za ovoboditev države i/ oklepa versail-leskili verig, ne bodo nikoli pozabili Madžari, ki so polni globoke hvaležnosti do Dui-eja. glavarja fašistične Italije, kajti on je bil prvi državnik, ki je madžarskemu narodu ponudil svojo roko. Madžarska je ponosna, da se nahaja v družbi narodov Osi v borbi proti boljševizmu iii da skupaj z njimi napenja vse sile, da bi se iz1 tega boja rodila zmagovita nova livropa. Nemški propagandni minister na obisku v Holandiji Berlin, 21. nov. s. Nemški minister za propagando dr. Goebbels je po poročilu DNB v četrtek obiskal nemškega komisarja za Holandijo, ministra Says-Inquarta. Na potovanju v Haagu ie dr. Goebbels šel polagat venec pred spomenik padlim na pokopališču Grebebergu. Po vrsti razgovorov z odličnimi osebnostmi iz državne uprave, stranke in vojske se je dr. Goebbels z nemškim komisarjem vred udeležil odprtja nemškega gledališča v Holandiji. Spopadi med ameriškimi četami in mohamedanci v Alžiru in Maroku Tanger, 21. nov. s. Nejevolja alžirskega in ma-rokanskega prebivalstva nad nasiljem ameriških zasedbenih oblasti, ki so po nekaterih krajih po-brale vse zaloge živeža, je sprožila silovite in pa upravičene nemire.' Med prebivalstvom in med četami je prišlo do krvavih spopadov. Veliko moha-medaneev je bilo ubitih. Lastniki 'mnogih prodajaln so prostore zaprli, potem pa so zbežali in ameriški vojaki,so jih preganjali. Po drugi strani vojaki tudi ne spoštujejo njih zasebne lastnine. Kradejo povsod, kjer kaj najdejo. Vse to vodi skoraj povsod do sporov. Poročajo, da so v mestu Orleansville na zapoved generala Eisenhoovvreja postrelili mohamedance, ki so se upirali aasegi živil. Vesti 21. novembra V Madridu so aretirali enega izmed morilcev znanega voditelja monarhistov Calva Sotela Morilec je Filip Garcia Martinez, ki je ustanovil že pred državljansko vojno posebno oboroženo tolpo. Ta je zagrešila celo v reto zločinov med rdečim terorjem. Morilec ima na vesti še drugih 50 umorov, lej jih je izvršil osebno. Ameriški državni dolg je največji na svetu in znaša že sedaj nad 100 milijard dolarjev. Ameriške terjatve v Evropi znašajo okrog 73 milijonov dolarjev, na Japonskem pa skoraj 70 milijonov dolarjev. Vse so sedaj pod zaporo. Razen tega imajo ameriške banke še v ostalih azijskih državah za okrog 70 milijonov dolarjev zamrznjenih terjatev. Iz La Linče poročajo, da so angleške ladje izkrcale v Gibraltarju nad 5000 mrtvih in da je prispelo v luko tudi 50 angleških vojnih ladij ter številne prevozne ladje, ki jih je poškodovalo Osno letalstvo 111 podmornice Nemška letalska industrija se je zadnje čase i>o-m noži la za1 00 odstotkov, je dejal letalski podtajnik Milch. Glede prehrane pa je dejal, da se je Nemčiji posrečilo doseči trdno ravnotežje med prehrano in oboroževanjem v taki meri, da bo ostala Nemčija nepremag- Več milijonom ljudi preti smrt od lakote v indijski pokrajini Bengaliji, sporoča dopisnik šved-s skega lista »Aftou Tidningent. »II* Francska vlada razkriva dvolično vlogo admirala Darlana v Severni Afriki Vichu, 21. novembra, s. Francoski minister za informacije-ie v četrtek zvečer sporočil tole: Alžirski radio je pred kratkim oddajal novo izjavo admirala Darlana. Ta ie v izjavi trdil, da prevzema skrb za francoske koristi v Afriki in hkrati sporoča navodila, ki jih je dal. Darlan 10 dobesedno dejal: »Kot francoski visoki ko-nnsar v Afriki in v soglasju z določili ameri- 11 oa tudi po načelih, ki mi jih ie določil maršal Petain, ko ie še mogel svobodno izrekati svoje misli, prevzemam obrambo edinosti 111 nedotakljivosti Francije.« Usoda napadenih ladij Lizbona, 21. novembra, s. List »Times* je objavil prihod 5000 tonske trgovske ladje Alaska v lizbonsko pristanišče. Ladja je bila po vsem, kar je doživela na morju, hudo poškodovana, Alaska je plula v ladijski spremljavi, ki so jo nasprotne sile hudo napadale. Ko je Alaska hitela na pomoč drugi zadeti trgovski ladji, je še njo zadel torpedo. Pomagala si je, kakor je mogla: vrgla je del tovora v morje in počasi plula naprej. Kmalu pa jo je neka stražna ladjica opozorila, da je še' neka trgovska ladja, ki zahteva nujno pomoč. Zato je spet krenila nazaj ter pobrala brodolomce trgovske ladje, ki se je ravno potopila, kakor se je potopila tudi prva. Po štirih dneh je krenila spet na pot proti Gibraltarju. Tedaj pa je bila zadeta tudi stražna ladjica, ki jo je spremljala. Alaska 'e poslala strojnika in druge veščake na pomoč, da bi rešili čoln. Naslednji dan so Alasko spet klicali na pomoč, ker je bila zadeta še neka trgovska ladja, ki jo je sama vlačila nekaj dni po morju, dokler je ni izgubila v valovili. Jasno je, da je' Alaska edina^ ladja, ki se ji je na nepojasnjen način posrečilo dospeti v Lizbono. Napovedi o omejitvah v prehrani Združenih držav Stockholm. 21. nov. s. Dopisnik švedskega lista Alton Tidningent poroča iz Washingtona, da Je ameriški vrhovni nadzornik za cene Hendersoii T Bostonu povedal, da bodo Združene države z novim letom uvedle nove in hude omejitve v pretirani. Poleg tega, da bodo močno skrčili prodajo mesa, bodo po enakem sistemu, ' kakor je v veljavi pri mnogo vojskujočih se državah, omejili tudi porabo raznih drugih življenjskih potrebščin. Govornik je dodal, da se morajo Amerikanci pripravili na novo povišanje cen v letu 1943 tudi pri tistem blagu, čigar prodaja je neposredno pod vladnim nadzorstvom. Nerazdmžljiva zveza med fašistično Italijo in Nemčijo Italij. pomoč Nemčiji je docela odgovarjala vsem upom in pričakovanjem Berlin. 21. novembra, s. V nekem članku piše »Frankfurter Zeitung«. da so se sankcije, ki so bile sklenjene proti Italiji leta 1935. spremenile ne le v poraz Anglije, pač pa so imele tudi velike politične posledice, kajti dopovedale so Italijanom, da ie sovražnik, ki stalno nasprotuje izpolnitvi njihovih upov in njihovih življenjskih ciljev. Velika Britanija, kakor je že Francosko informacijsko ministrstvo pravi z ozirom na to Darlanovo radijsko izjavo tako: »Amiral Darlan se v tej izjavi ponovno sklicuje na maršala Petaina in to ob uri, ko se maršal obrača na Francoze v domovini in v imperiju v radijski poslanici, ki mora pretresti vsa srca^ in v kateri je še enkrat obsodil izdajo mož v Severni Afriki, ki so se postavili izven narodne skupnosti. Trditvi, kakor je Dar-lanova. je treba pripisovali tak pomen, kakor ga zasluži. Admiral Darlan trdi po eni strani, da uveljavlja smernice, ki 11111 jih je dal maršal Petain, na drugi strani pa. kakor je povedal predsednik Roosevelt, spuščajo na svobodo komuniste, zaprte v Alžiru in Maroku zaradi na-silniških dejanj in odpravljajo zakone', ki se tičejo Judov v Severni Afriki. Tudi to trditev je treba presojati, kakor zasluži. Roosevelt o oprostitvi od vojaške obveznosti Buenos Aires, 21. novembra, s. Iz Washing-tona poročajo, da je predsednik Roosevelt ob priliki novinarskega sestanka objavil besedilo okrožnice, ki jo je poslal vsem oddelkom in ustanovam zvezne vlade. Besedilo pravi: -\%iogo mi je do tega, da ne bi nihče bil oproščen vojaške obveznosti zaradi službe pri kateri koli ustanovi ali kakem zveznem oddelku bodisi v \Vashi11g-tonu^ ali kakem drugem kraju. Če l>i_ bil kak uslužbenec pod vašim vodstvom oproščen vojaške obveze, vas prosim, da bi oprostitev takoj preklicali in o stvari obvestili urad za odbiro zaposlenosti. Nobena ustanova in noben uslužbenec ne sme delati prošnje za oprostitev od vojaške obveze zaradi službe v teh zavodih. Prepričan sem, da bodo mladi uslužbenci v večini primerov moj ukrep prav radi sprejeli. Menim, da jih je v tehničnih strokah in specializiranih poslih nekaj uslužbencev, ki jih zaradi njihove velike izkušnje ne moremo nadomestili z ženskami ali starejšimi moškimi. Če se vam *di, da jo tudi med vašimi uslužbenci kdo. ki hi sodil v ta razred, vas prosim, da mi pošljete vse njegove podatke, tako da bomo lahko odobrili vsak primer posebej.«: Vojaške vaje v Španiji Madrid, 21. nov. s. španska uradna agencija javlja, da so vojaške vaje, ki' so jih imeli v pokrajini Valeneija in so trajale več dni, zdaj zaključene, lloteli so preskusiti sposobnost španskih čet, kako bi se mogle upreti poskusu izkrcanja. Pri vojaških vajah so vežbali vse vrste orožja. Veliko število generalov in častnikov vrhovnega poveljstva je bilo pri teh vajah. Izjavljajo, da je bil uspeli vaj zelo zadovoljiv. Neka druga ladja je bila zadeta po torpedih. rinevna zapoved protiletalski in pomorski topniški milici . ✓ j ■ ■ »Odgovorne divjajočemu sovražniku s postoterjenim sovraštvom, da mu bo sveto italijansko nebo postalo usodno« Navodila Visokega komisarja komisarjem okrajnih kapitanatov Ljubljana, 21. novembra. Ta teden je Visoki komisar sprejemal poročila komisarjev iz okrajnih kapitanatov v pokrajini. Ob navzočnosti visokih uradnikov Visokega komisariata so komisarji do vseh podrobnosti poročali o vseh vprašanjih, ki še tičejo političnega, gospodarskega in socialnega življenja, kakor tudi uprave področij, ki so jim pover-, jena v upravo. Posebno natančno so pretresali vprašanja, ki se nanašajo' na delovanje civilne službe, na zdravstvenp stanje, na javna dela, na šole na splošno podporno akcijo, posebno pa na prehrano. Visoki komisar je dal natančna navodila glede delovanja in je določil tudi načine glede K dprranja potrebnih. Dol je obenem okrajnim o m is ar jem na razpolago potrebna sredstva. Visoki komisar obiskal nove prostore konzulata Neodvisne Države Hrvatske Predvčerajšnjim je Visoki komisar obiskal novi sedež konzulata Neodvisne Države Hrvatske. kjer ga je sprejel višji svetnik dr. [vanif in novi konzul prof. Baljif. kateremu je vrnil obisk, ki ga je ta napravil v vladni palači. Z njima se je prisrčno pogovarjal in je nato pregledal novi lepi sedež zastopnika prijateljske in zavezniške države. Ob isti priliki se ie F.ksc. Grazioli zanimal za dovršitev del v palači Bata. Storitev šolske kuhinje G. I. L. L-a - Leto XXI. Na obisku pri vaških stražarjih v Dobrem polju. Dobre polje, 14. nov. Ustrahovanje, ropi in in zločini so prisilili tukajšnje mirno ljudstvo, da se je odločilo, boriti se proti komunističnim tolpam in napraviti enkrat za vselej konec njihovemu strahovanju in zločinstvu. Mnogo je že časopisje poročalo o partizanski »republiki« v dobrepoljski dolini, a gorja, ki je zadelo takrat prebivalstvo, ni mogoče opisati. Le kdor je doživel te grozne dni, bo razumel, zakaj so vsi fantje in možje tam od Kompolj preko Vidma do Strug zgrabili za puške in se odločili za borbo proti uničevalcem našega ljudstva. V Dobrem polju sem izstopil. Noč je že bila, zato sem bil še bolj presenečen, ko so me fantje s puškami ustavili in legitimirali. Ni šala, fantje so me kar re^no premotrili in se niso zmenili za moje izjave. Hotel sem se malee pošaliti, pa mi je postaven kmečki fant odločno zabrusil: »Veste, mestnim škricem, ki so iz delomržnosti prihajali na deželo in nam oznanjali komunistični paradiž, prav nič ne verjamemo! Boste že oprostili!« Razumel sem jih in zato nisem oporekal. Kmalu smo bili v vasi. Šele, ko so se prepričali, da nisem vohun, so postali ljubeznivejši in mi na prošnjo dovolili vstop v njihovo taborišče. Kdor bi videl trda ležišča na slami in resne kmečke fante, red v ujihovih prostorih, ne bi niti malo podvomil, da se ti fantje bore za dobro stvar. Kmalu sem bil s fanti v razgovoru. Dozdevalo se mi je, da ne odgovarjajo 6amo meni, temveč vsem onim. ki še niso spregledali, in tudi onim, ki bi hoteli na račun samomikle kmečke samozavesti delati svoje načrte. Poveljnik mi je pripovedoval o mučnem iskanju žrtev, veliki fantovski požrtvovalnosti pri zasledovanju partizanskih tolp, ki so se še pred kratkim klatile okrog Dobrega polja in okolišnih vasi ubijale, ropale in kradle. »Veste, tako mi j^ de^al postaven kmečki fant, ko sem govoril z njim ,»če bi videli vaši ljubljanski purgerji in kavarniški postopači in idejni gofijači !•- malo te groze, kot smo jo inf, bi se ne čudili, da smo zgrabili za orožje. nam je, da ohranimo naše domove in da ščitimo naše družine, ki so jih komunisti morili kar. v procesijah preko vse dežele.« Osem je odbila ura in fantje so odhajali na stražo. Poveljnik jih je razdelil v skupine, ki so šle na položaje. Vse je bilo tako disciplinirano, da sem se kar čudil. Naš pošten slovenski fant je miren, toda gorje, če mir kdo kali ta mir in ga vznemirja pri delu, ki mu je poleg družine vse! Četa fantov je ostala v vasi in se razvrstila v patrole, ostali so šli na zasede. V temi smo sedeli, in vodnik skupine, ki se je udeležil čistilnih pohodov v bližnjih gozdovih, je živahno pripovedoval o delu iu uspehih posameznih straž zadnje dni. AMARO "1918" Partizanstva v dobrepoljski dolini je konec Dobrepoljski fantje so učistili partizanske gnilobe 6koro vse svoje, področje. Pred dnevi so uničili več partizanskih zaklonišč na Kamnem vrhu nad Podpečjo. Na Mali gori so prijeli dva terenska partizana, ki sta morala pokazati skrivališče orožja, da so ga zaplenili. V Hočevju nad Krko so fantje izvršili preiskavo in najli nad tisoč nabojev in drugega partizanskega materiala. V Tisovcu so stražarji zaplenili spravljeno partizansko blago, med tem 3 radioaparate, 40 vplnenih jopic. Te so partizani natbrali v Ljubljani, sedaj pa jih nosijo stražarji. Dobili so tudi ukradenega konja. Precej blaga jo našli tudi na Četežu. Četrta četa je odšla pred dnevi na čiščenje terena proti Suhi Krajini. V gozdu so našli po pregonu partizanov nekaj taltorišč in jih zažgali. Akcija se je raztegnila do Amhrusa. Najdeno ukradeno blago so razdelili med pogo-relce. Na celodnevnem pohodu z drugimi stražarji so izčistili tudi teren v gozdovih Male gore. Uničili so 6 partizanskih taborišč in požgali 19 lesenih barak. Tu so našli 2 nepokvarjena telefonska aparata. 3 polne zaboje streliva, posebno vrečo streliva, nekaj bomb in granat, precej kuhinjske posode in drugega orožja ter zapiske. V bližini taborišča so pri preiskovanju prišli do kraja, kjer je močno smrdelo. Ker so menili, da je tu zakopano kako človeško truplo, so začeli kopati. Našli pa so zakopanega celega vola. Tu so našli tudi partizanski telefonski vod in precej žice, ki je vodila daleč čez hrib na ribniško stran. Na Kraju, kjer se je žica končala, je bila na drevesu zgrajena opazovalnica, odkoder je bil čudovit razgled na vso ribniško dolino, od Žlebiča do Sodražice. Ribnice, Dolenje vasi in še naprej. Pri nadaljnem raziskovanju so našli v taboriščih signalne patrone, redeirike za težke stroj-' niče, signalne ipištole, 2 zaboja raket, nekaj par-nskih oblelc s kapami in precej knjig. V Vidmu so aretirali neko mlado ljubljan- čanko, ki je krošnjama po-vaseh z razno roho. Na Lazah so ujeli po krafkem boju partizanskega mesarja Godca Jožeta iz Ljubljane. Nosil je puško, 2 bombi, samokres in 60 nabojev. Bil je poveljnik 4. čete drugega bataljona Gubčeve brigade. Pri zasliševanju je izpovedal zanimive podrobnosti o sedanji partizanski organizaciji, o njihovih formacijah na pohodu in načrtih. Pri njem so našli tudi seznam e partizanskimi imeni njegove čete. Pred smrtjo je izrazil željo, da bi še enkrat rad videl sonce. Partizanske tolpe begajo pred fanti 3. novembra na vse zgodaj zjutraj je partizanski oddelek prekoračil železniško progo. V nekaj minutah 6ta se zbrali dve četi fantov in v teku hiteli za njimi. Prišli so jim na 6led in jih zasledovali do trde noči po gozdovih med Hočevjem, Rahdolom in Krko. Pognali so jih v beg. Partizanski odred, ki je prekoračil cesto, je na drugi strani na Vrheh naletel na 6trašen ogenj od krških oboroženih fantov. V tem boju je bilo 8 partizanov GRENAK "1918 ' VERMUT BIANCO BELI VERMUT , f ' i# Ekscelenca Visoki komisar prisostvuje otvoritveni, ceremoniji ubitih, nekaj jih je naredilo 6amomor, 10 pa je bilo težko ranjenih. Na pohodu preko Polanskega vrha so fantje našli taborišč«, kjer |e dalje časa kraljeval izvršilni odbor OF. V kolikor že ni zob časa razdejal tega taborišča, so ga uničili stražarji. Ne daleč od taborišča je bilo brezno, iz katerega so fantje pred kratkim potegnili za glavo obešenega mrtveca in s kamni obteženega. Ker je bilo fantom mnogo do tega, da ugotove umorjen-čevo identiteto, se je eden od fantov spustil v jamo in našel žrtvin suknjič. Ugotovilo 6e je po sliki, da je žrtev Rajhard Rafael, star 42 let, po poklicu godec. Njegova legitimacija je bila izdana na Jesenicah, nato pa potrjena v Radovljici. V Ambrusu so fantje prijeli Novaka Maksa in Pelegrina. vneta partizana. Svojo krivdo sta oba priznala. Pri obeh 60 našli precej naropanega blaga. Odpeljali so ju na Videm in ju ponovno zaslišali. V zaporu 6ta natančno popisala, kje je 6krito partizansko orožje. Naslednji dan sta morala pokazati skrivališče, nakar so ju izpustili. Borba za partizansko taborišče Pred dnevi je bila večja akcija proti partizanom v gozdovih na Vodican. Akcija je bila obko-ijevalnega značaja. Partizani so na pobočju Lim-berga imeli svoje taborišče in si pripravljali kosilo. Fantje so 6e v največji tišini približali taborišču in ga med divjim klicem »hura« napadli. V taborišču je nekdo zatrobil na rog. Takoj nato je nastala v taborišču strahovita zmešnjava. Na vse 6trani so se razlegali klici: »Na pomoč! Nikar nas ne streljajte!« V največji zmešnjavi in z divjim vpitjem 60 se partizani raztepli na vse 6trani. Šele na neobra6lem griču so 6e utaborili in začeli obstreljevati stražarje. Toda fantje so vztrajali v borbi, tako da 60 partizani morali {»pustiti. Borba je trajala eno uro. V taborišču so našli olupljen kromoir i*t meso, zrezano na 61 koscev, kar je pomenilo, da je bilo v taborišču 61 partizanov. V kuhinji je že gorel ogenj, da bi si skuhali kosilo. Poleg tega so našli vrečo fižola, stegno, nekaj krompirja, 6ekiro, zapestno uro in še nekaj drobnarij. V gozdu med Čatežem in na Zvirčah so našli iantje nekaj blaga, ki je bilo ukradeno v trgovinah in pri drugih na Vidmu. Polnoč je že odbila, ko nas je pri razgovoru zmotila vračajoča se patrolna četa. V va6i, kjer je pred meseci toliko ljudi irepetalo vsako uro jx>no-či pred partizanskimi zločinci in naeilstvi, je vladal nočni mir, ki si ga naše ljudstvo po truda-jjotnem delu zasluži. To trpinčeno ljudstvo zna zato ceniti žrtve, požrtvovalnost poštenih kmečkih fantov, ki 6o zgrabili za orožje le zato, da branijo svoje domove in 6Voje družine. Slovenska kmečka pest govori in bo pestila vse tiste, ki še niti sedaj po vseh partizanskih zločinstvih ne spregledajo ali nočejo spregledati. Cenjenim bralcem našega lista! Za Hrvaško državo: Vljudno sporočamo, da se za vsa naročila glede »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčevega koledarja« in »Slovenčeve knjižnice« blagovolite obračati na tvrdko »Press <-Import«> Katančičeva 3, Zagreb. Od 1. decembra dalje bo eena »Slovenca« v nadrobni prodaji 4 Kunc, za naročnike pa mesečno 83 Kun, s ponedeljskim »Slov. domom« vred pa 96 Kun. Cena »Slov. doma« v nadrobni prodaji 5 Kune, za naročnike pa mesečno 55 Kun. Cena »Domoljuba« v nadrobni prodaji 4 Kune, za naročnike celoletno 110 Kun. Cena »Bogoljuba« posamezna številka 4 Kune, celoletna naročnina 45 Kun, »Slovenčev koledar« za leto 1943 za naročnike »Slovenca«, »Slov, doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Obiska« ter »Slovenčeve knjižnice« 100 Kun, za neuaročnikc imenovanih listov pa 140 Kun. Cena posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 50 Kun, v polplatno vezanim knjigam 75 Kun, na boljšem papirju V. celo platno vezanim knjigam 125 Kun. Naročnina vsega letnika »Slovenčeve knjižnice« (t. j. 36 knjig) 1100 Kun za broširane, knjige, 2300 Kun za v polplatno vezane knjige, 3500 Kun za na boljšem papirju v cclo platno vezane knjige. Za Srbijo veljajo iste cene samo v dinarjih. p^j p S Hrvaškega Preteklo nedeljo so na svefan način izročili v promet velik železniški most pri Brčkem. Most je zgrajen čez Savo in veže severno in južno Hrvaško. Bivša jugoslovanska vojska je most porušila. Hrvaška država je takoj začela most popravljati, vendar pa ga je led pretekle zime porušil. Zdaj je most postavljen na betonske podstavke in gornji del \% železne konstrukcije. Ob dnevu proslave 700 letnice proglasitve Zagreba za kraljevsko mesto so bila v vseh zagrebških šolah številna predavanja, v katerih so dijakom prikazovali važnost mesta Zagreba v kulturnem, prosvetnem in političnem pogledu. Vljudno prosimo cen j. bralce, da blagovolijo v krajih, kjer ni zastopnikov, ki bi nabirali naročnike za »Slovenčev koledar« oziroma za »Slovenčevo knjižnico«, izbrati iz vrst naročnikov našega lista primerno osebri, ki bo naročila na omenjene publikacije zbirala in jih pravočasno nam dostavila. Ker bo tisk koledarja zaključen okrog sv. Miklavža, je treba z zbiranjem naročnikov pohiteti. Vrhnika Na Vrhniki naročile »Slovenčev koledar« pri donašalki Slovenca ali na Podlipski cesti št. 9. SGARAVATTISEMENTI S. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. S. S. VAN DINE: i$khivti04t*d beJkac. ‘SiiSiiiiiffiima. '"“iSSII-iu. ‘•nMffifei- "‘“liSffiiiiln«. ^ JI"* 1 ‘ ’ "feu 23 Popoldne tistega dne, ko se je odigral zločin, je mrzlično iskal ono slovito cunjo, s katero je bil zločinec brisal krvave sledove na tleh v dvorani za sestanke pri Dillardovih. Iskal pa jo je zaman. Istočasno je ob navzočnosti več veščakov iz Policijskega laboratorija nadaljeval s podrobno preiskavo v pritličju Millardove hiše in na strelišču v upanju, da bi >e kaj notegu zasledil. Pa tudi tti njegova vnema ni imela sreče. Vse je bilo je še bolj zavito v temo. Kdino, kar je ugotovil, je bilo, da je bil morilec skušal zabrisati krvave sledove in' nekoliko premaknil vlaknasto preprogo, da. bi te madeže zakril. Toda vse je tako kazalo, da tudi to odkritje ni bilo lx>g-ve kako pomembno. Mrliški spis, ki ga je sestavil dr. Doremus, je potrjeval domnevo.-da je bil Robin umorjen v dvorani za sestanke in da je morilec njegovo truplo šele potem zavlekel na »trelišče. Mrliški ogled je pokazal, da je bil udarec na lobanji zadan s te/kim topim redmetoui, za katerim pa nikjer'v .lisi ni bilo mogoče najti kakšnega sledu. Svojevrstna poškodba na lobanji C Kriminalni roman je povsem izključevala možnost, da bi jo umorjenec dobil pri tem ko je z glavo treščil ob tla. Beedle in Pyne tudi pri ponovnem zaslišanju nista povedala ničesar določnega. Zlasti Pyne je še naprej trdno vztraja! pri svoji razlagi: vse do-poldne, je dejal, da se je mudil v Ar-nessovi sobi in jo zapustil le za nekaj trenutkov, ko je šel v shrambo za perilo. Hišnik je potem znova o Boeno zanikal ,da bi se bil trupla kaj dotaknil, ali da bi pobral lok na strelišču, ko je šel tja po profesorjevm naročilu iskat Sperlinga. Vendar p« narednik ti i verjel v zanesljivost teh Pmejevih izpovedi. • Preiskava je bila izvedena tudi še po številnih drugih hišah ob Cesti 75-a, a bila je brezuspešna. Ileath je dal raziskavi tega zločina še večji obseg, s tem da je zbtal podatke o vsehvosebah, ki bi utegnile biti v stvar količkaj zapleten. To pa ni bilo tako težko, kakor bi morda Kdo mislil, kajti preteklost teh ljudi je bila p#t‘cej splošno znana. Ugotoviti pa ni mogel ničesar, kar bi vsaj oddaleč posvetilo s pravo lučjo n« zverinski umor. Skratka, po celem tednu mrzličnih raziskavanj je vse ostalo tako kot prvi dan, zavito v nepojmljivo skrivnost. Sperlinga, kakor sem že dejal, niso izpustili. Spričo njegovega priznanja ga ob takšnih okoliščinah tudi res niso mogli izpustiti. Preiskovalna oblast pa je prav tako odredila, da se 'tstavi vsak postopek, ki bi ga obremenjeval, vse to pa v pričakovanju, da bo nadaljnji potek preiskave prinesel na dan kaj novega. Tudi Markham, ki mu je lleathov zgled dajal pobudo, je nadaljeval s ponovnim zasliševanjem Dillardovih, ker je upal, da bo odkril kaj takšnega s čemer dozdaj niso računali, oziroma česar še niso vedeli. Iudi Druckerjev« gospa je bila znova zaslišana. Pardee je moral pismeno in pod prisego jjonoviti svoje prvotne izjave o tem, kar je bil videl s svojega okna. Grbasti Drueker je pri ponovnem zasliševanju nekoliko spremenil svoje prvotne trditve, zlasti glede tistega krika, ki da ga je bil slišal iz. materine sobe. Dopustil je namreč možnost, da se je bil lahko tudi '.motil. Tisti krik je na vse zadnje lahko prišel tudi otl drugod, na primer s ceste. Kaj določnega ne bi bilo mogoče o ten? trditi. Vsekakor |>a da se spominja, da je tedaj, ko je špl iz svoje delovne sobe in je prisluhnil pri vratih materine sobe, slišal peti či6to po tihem lejK) Ilumperdinckovo otroško pesem: »Hansel und GretU, kar je vsekakor pričalo, da stara gospa tisti trenutek ni bila preveč vznemirejna. Ko je Markham spoznal, da iz Driickcrja ne more ntičeasr izvleči, je svojo pozornost, prav tako kakor vsi drugi, posvetil izključno le Dillardovi hiši. Kar pa zadeva Vanceja, je bilo jasno, da so bile vse njegove misli zatopljene v skrivnost tega nenava 1-nega zločina. Zdaj je bil že popolnoma opustil misel na prevajanje Menandrovih odlomkov. Duhoviti raziskovalec je postal ves razborit, naravnost mesečen. Vsak večer je imel navado po cele 'ure presedeti v svoji delovni sobi ter prebirati ne več kn jiževna ali arheološka dela, temveč dela, ki so obravnavala dušeslovna in kriminalna vprašanja: Še več! Nekoč sem ga celo videl, da je prebiral neko šahovsko knjigo. V nedeljo, osem dni po Robinovem umoru, mi je dejal: 0 . »Joj, Van, stvar je neverjetno zamotana. Z navadnim načinom preiskave ne bi prišli prav nikamor. Vprav zato, ker je tako strašno otroška in bedasta, nt prav nič jiodobna kakšni običajni preiskavi. Niti misliti ni. da bi se bil zločinec zadovoljil s kakšnim posebnim jiogumom, Vse prej moramo biti prepričani, da se bomo kmalu mo-, rali zanimati za nekaj drugega. V resnici mislim, da je nota in izprijena domišljija, ki si je zamislila svoj prvi zločin, nenasifljiva, tako da zdaj kuje gotovo že drugega .. .* Vanče je pravilno prerokoval. Naslednje dopoldne, ko smo se okrog pol dvanajstih podali v MarkIttimov urad. je bil okrožni upravnik zelo slabe vo- I j c, pri njem pa je bil llegth, ki je pre-, klinjal, ker ni mogel odkriti niti najmanjše zanesljive stvari v zvezi z umorom. »Vse je kakor 1h)1> v steno,* je odgovoril narednik na Vaneejeva vprašanja. »Niti sence sledu ni nikjer. Ni mogočo ugotoviti niti nagiba, niti kakršnega koli tehtnega vzroka za ta zločin. Kdino, kar bi človek še nekam razumel, bi bila Sperlingova zavist. Zdaj pa, ko se ztli, da se je Spcriing le lagal ter prevzel tujo krivdo nase, vse govori za to, tla gre za nevidnega izločinca. ki je po zraku prieltel nad svojo žrtev in potem spet odletel, ne da bi pustil za seboj kakšno sled... To je nekaj blaznega!« »Morda pa se nam bo. gospod n*” rednik. počaysi le kaj posrečilo., 1 oca-kati 1)0 treba malo.t »Da, to je že res. toda med tem izgubljamo čas in g'lavo. Čudne stvari se gode v New Yorku. Danes dopoldne je bilo policiji na primer sporočeno, da so našli neko truplo v Ihverstde Parku, nedaleč od Ceste 84-a. Gre ta nekega Sprigga, mladega človeka, je bil ustreljen s samokresom. Ko «o mrtveca preiskali, so našli pri njem denar in vse njegove, osebne stvari. M !i i/in A'- f< itso zmagal, bo pokazala jutrišnja telFraa. ki bo vsekakor lepa in borbena. Gledalci bodo prav gotovo prišli na svoj račun. Po zadnjem obvestilu bo na sporedu samo navedena tekma, katere začetek je določen na 15 uro. Tekma bo, kot v.se zadnje, na lepem stadionovem igrišču. # Zima je že v deželi in prijatelji timskega športa hodo spet prišli na svoj račun. Hokejisti in smučarji bodo prišli do besede. Nemčija in Švica se dogovarjata za mednarodno hokejsko tekmo, ki jo bosta predstavništvi odigrali 20. decembra ali pa 31. januarja, kot so se domenili. — Tudi nemški hitrostni drsalci se bodo že takoj od začetka sezone pomerili z dobrimi Norvežani. Drsali bodo v Oslu in sicer 10. in 11. januarja. Da športna poročila ne bodo manjkala bodo že poskrbeli zimski športniki. liolertnr Sobota, 21. novembra: Darovanje Marijino; Ge-lazij, papež; Kolumban, opat; Heliodor, mučenec. Nedelja, 22. novembra; Cecilija, devica in mučenica: Filemon, mučenec; Pragmacij, škof; Maver, mučenec. *- Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleitveisova c. 62. Nočno službo imajo lekarne: v soboto in nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klanj-šček, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31. V ponedeljek, dne 23. t. m. bo zopet pomemben dogodek v koncertnem življenju našega mesta. Simfonični orkester, ki ga sestavljajo člani ljubljanskega radijskega in opernega orkestra, bo izvajal pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanea svoj drugi letošnji simfonični koncert z izredno pomembnim sporedom, ki obsega Beethovnovo Tretjo -simfonijo, Cherubinijevd uverturo Anakreon in Smetanovo pesnitev Iz čeških logov in gajev. Po zaslugi naših požrtvovalnih in za plemenito nalogo vnetih orkestrskih Članov bomo imeli letos izredno bogato simfonično koncertno sezono, ki nam bo dala vpogled v simfonična dela raznih literatur, s posebnim poudarkom tudi na domača dela. Občinstvo prosimo, da zasede nekaj minut pred 18 koncertno dvorano, da bo tako mogoč točen začetek ob 18 in tudi pravočasen konec ob 19.15. Koncert bo v veliki unionski dvorani in so vstopnice za njega v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Ker je bil prof. in akad. slikar g. Jvan Vavpotič preteklo nedeljo zadržan, bo imel vodstvo po razstavi v Jakopičevm paviljonu jutri, 22. t. m. ob 11 dopoldne. Pridite vsi, ki se zanimate ut slovensko moderno likovno umetnost. Razstava je odprta dnevno od 10 do 17. Pohitite z nakupi. čevljarske mojstre iz Ljubljane in bližnje okoliee obveščamo, da morejo dobiti na obrtniške bone še nadaljnjo količino sukanca, kakor so jo prejeli nakazano ob prvi razdelitvi. LjubijoHs/io gledališče DRAMA: Sobota, 21. novembra ob 16; >0čenaš<. Izven. Nedelja. 22. novembra ob 10.30- »Sneguljčica*. Mladinska igra. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 15: »Deseti brat«. Izv. OPERA: Sobota, 21. novembra ob 1<>: »Slepa miš«. Opereta. Krstna predstava. Red Premierski. Nedelja, 22. novembra ob 15: »Slepa miš*.'Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. ROKODELSKI ODER Nepozabna ostane vsakemu gledalcu srčkana porednica Roksi, z njenimi dražestnimi domisleki, ki povzročajo njenim staršem neprijetno zaskrbljenost, a končno razvežejo vse dejanje v lepo idilo družinske sreče. Jutri, v nedeljo ob pol 5 popoldne bo Roksi« zopet žvrgolela na Rokodelskem odru. . EIAR - Padlo Ljubljana Sobota, 21. novembra. 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa —- Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Pet minut gospoda X — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orkester — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zen« — 17.35 Koncert violinista Ferraguzzija — 17.35 Juvan M.: Kako ohranimo cvetice pozimi — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR- Bizet: Carmen ~ V odmorih predavanje v slovenščini zanimivosti V slovenščini — poročila v italijanščini. Krmilno peso, rumeno korenje, repo za ribanje prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ul. št. 10. Od ponedeljka dalje, t. j. 23. t. ih. pa prodaja rumeno korenje in repo za ribanje tudi na mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu pri Ocvirku. Za rumeno koreuje prevzame vagonska In manjša naročila Gospodarska zveza — Ljubljana, Bleiweisova št. 20. DVE SIROTI Takoj so se navzoči razdelili v dve vrsti in pustili, da je med njimi korakala mladenka, ki je imela povešene oči v znak sramežljivosti. Igrala je čudežno deklico, ki je bila nagrajena za svojo čednost. Vsi so ji ploskali. DTstrees, ki se je štel med občudovalce deklice, se je vrgel- na kolena in poljubil venec pomarančnih cvetov, ki so obdajali njen pas. Takoj so se stvorile skupine, ki 60 se razlile po vrtu. Najštevilnejši sta bili skupini okrog Julije in okrog umetnice, ki ji je bilo ime Florina. Ti dve deklici sta se vsedli na gugalnico, D’Estrees in Mailly pa sta tekmovala, kdo bo gugalnico višje pognal. Nenadoma pa 6e je zaslišal ropot kočije. Vsi so se obrnili proti vhodu in takoj se je tudi zaslišalo bučno ploskanje Markiz de Presles, ki se je bil vrnil s svojega nadzorovalnega pohoda pri Novem •nostu, je službeno vstopil v vilo po dolbem ča6u, ki ga je moral prebiti rta posestvu svoje stare tete. De Presles se je priklanjal, ganjen nad Sprejemom, in takoj ukazal, naj prineso šampanjca, da bodo tako naredili uvod v slavje. Florina in Julija sta se mu predstavili in se priklonili. De Preslesu je njuna obleka močno ugajala. »Dobro, do določene me sem na razpolago. Toda po polnoči... naj se reši vsakdo, kakor se more. Luči bodo poga-šene in zavladala bo tema.« Ploskanje je pozdravilo to izjavo, ki je pomenila zopetno uvedbo starih dobrih navad, ki so jih upoštevali pri nekdanjih razvratnih prireditvah. Medtem ko je orkester, skrit za gostim vrtnim zelenjem, zaigral uvodno plesno skladbo, sta se Florina in Julija I prepirali, kajii slednja je hotela baletno točko, ki je bila preveč utrudljiva, prepustiti tovarišici, ki pa tega ni hotela I sprejeti. | 'Ali si videla, če je tukaj mogoče vitez de Vaudrey, kaj?* je vprašala razdražena Julija. Florina se je, namesto da bi odgovorila na vprašanje, ozrla okrog. »Saj res! Nikjer ne vidim svojega malega kavalirja! Markiz, ali ga morebiti niste povabili?* »Da ne bi povabil svojega najboljšega prijatelja? Kaj pa misliš, su-ek! Boste že videli, kako bo kmalu tukaj on in | neka druga oseba ...« Takoj 6e je okrog njega sklenil krog in vsi so prosili za podatke o tej osebi, neznani osebi, ki jo markiz tako nestrpno pričakuje. Ko je de Presles uvidel, da je pozornost vseh navzočih obrnjena na tisto, o čemer je sprožil pogovor, je začel pripovedovati zgodbo od kraja. Najprej je pripovedoval, kako dolgočasni dnevi so bili na posestvu stare tete, ko je moral igrati z njo na karte, da ji je delal zabavo. Iz oči poslušalcev se je bralo sočustvovanje za tako dolgo inuče-niško trpljenje ubogega markiza. Ko pa je rekel »danes pa se začenja moja lepa pustolovščina«, so se njihovi obrazi spremenili. Z obiljem podrobnosti in z lepim pri-povedovalnim darom je začel de Presles pripovedovati o srečanju s Henriko in o presenečenju, ki ga je doživel nad mladostno lepoto tega dekleta. Končal je svoj slavospev z obljubo, da bo »neznana princeska , kakor jo je bila nazvala Florina, čez kratek čas prišla v goste v vilo »Dober zrak*. Tisti hip 6e je zaslišal močan trušč od vhoda, kjer so stali čuvaji. V skupini, ki se je bližala družbi povabljencev, se je dvigal mož. oblečen v razkošen kroj, ki je mahal z rokami, pa so mu strežaji hišnega lastnika zaman poskušali zastaviti pot. »Rad bi govoril z vašim gospodom,* je dejal neznanec z močnim glasom, tako da ga je lahko slišal vsakdo. De Presles je stopil naprej in vprašal, kaj bi ta vsiljivec. »Jaz sem Picard, gospod, strežaj viteza de Vaudreya.« Zadostovale so te besede, kajti markiz je dal čuvajem znak, naj se umaknejo in naj puste strežaja naprej. Picard ni bil običajni strežaj, ki bi vedno stal v preddurju in najavljal obiskovalce, niti ne, da bi med pojedinami sta! za s‘tolom svojega gospoda, pač pa je bii vitezov zaupnik in je vitez njegove nat vete premnogokrat mj; ošteval. »Torej, ali vitez ne more sam priti na slavnost?« »Tako je, gospod, prav tako.« Občutek neprijetnosti je spreletel markiza, ki si je tako želel prisotnosti mladega prijatelja na svoji zabavi. »Pa zakaj ne?« »Ima preveč dela, gospod. Resnično vam povem, da mi »ainie čase vitez povzroča mnoge skrbi.« Gostje so sklenili krog okrog predrznega strežaja, ki je kritiziral svojega gospoda in se pritoževal nad njegovim življenjem. >Daj, da slišimo, dragi Picard, kakšne so pritožbe, ki jih imate proti Vau-dreyu?« Vprašani je zakašljal, da bi popravil svoj glas, nato pa začel: »Torej, gospod vitez je bolan.« Bolan!« Florind je zabolela ta novca, kajti poprejšnji večer je videla viteza ob sebi, pa se ji je zdel popolnoma zdrav. »Res, pa razumeli ste me napačno, kajti bolan ni telesno, toda tako čudno se vede, kakor bi bil duševno bolan. Pravi plemenitaš bi moral misliti samo na zabave, na velike love in na lepe deklice ... toda, moj gospod pa že nekai dni samo... piše.« »Piše!« »Da, sprejema določene ljudi, kakor sta Diderot in Beaumarchais, vse samo ljudi, ki bi jih jaz rajši videl v ječi. Najprej razpravlja z njimi, potem pa pisari. Pa še več... njegovi upniki...« »Njegovi upniki...? »Redno jih izplačilje.* Cel zbor protestov se je dvignil ob tej novici. Plemenitaš, ki plačuje svoje dolgove! Nezaslišana stvar! ■»Kaj je ubogi vutez znorel?« Picard je vzbujal videz potrtosti. Opazil je učinek, ki so ga njegove besede naredile na navzoče n je hotel, da bi se učinek še stopnieval ob izrazu n e-govega obraza, obraza presunjenega služabnika. Končno je de Presles, ki je hotel biti tolmač želja vseh navzočih, vprašal: Ali se sploh da razumeti, zakaj vitez ta večer ni mogel priti?? »To vam bom pa povedal jaz, gospodje! je zaklical nek glas. ki je prihajal spodaj z vrta. XVIII Vsi sc se obrnili v smer. odkoder je prihajal la glac in spoznali so viteza de Vaudreya ter ga uozdrimli. »Prihajate ravno o pravem času, vitez,« je dejal markiz in ga prijel za roki, grdo govore o vas.« »Kar nadaljujte, gospodje, me nič ne boli.« Florina je stopila predenj in s pri-znalnim pogledom pomolila roko doT> cu, da jo je s prožno kretnjo poljubil. 77J7iZ£ m k ) j: >yjyy: Skrivnostna Kitajska Odhod iz Kitaiske Zbogom Peking! Tientsiij. »Otresel sem si prali iz Pekinga, je lahko reči, toda to predstavlja delo za ves večer. Sovraštvo do tujcev. Sovraštvo do tujcev je napačna označba za medsebojne spore in otroško trmoglavost med Kitajci in tujci. Pred kratkim je hotela neka naselbina popraviti neko cesto v Tientsinu, ki je do polovice pod kitajskim nadzorstvom. Kitajci so svoj del ceste z vojaštvom branili pred' popravilom, »Krik daljnega vzhoda :< »Boy!!U Kormorani. Kitajci vodijo v svojih ribiških džunkah s seboj kormorane. To so krotki, krofasti ptiči, ki se potapljajo in ki so dvakrat tako veliki kakor gosi. Prstan okoli vratu jim onemogoča, da sami ne požro rib, ki so jih ujeli. Ta prstan me spominja na naše zasilne davčne odločbe, Zajci. Kitajci ne jedo zajčjega mesa. Zajce smatrajo za nečisie živali. Kjer ni zapisano: »Ponesnažili ta kraj je prepovedano«, narišejo Kitajci zajca. S tem hočejo povedati: Kdor ta kraj ponesnaži, je umazan kakor zajec.« Gosi. Kitajci jedo račje pečenke, ne jedo pa gosjih pečenk. Gosi imajo samo za stražo. Pravijo da bolj zanesljivo pazijo na hišo ktikor psi. Zdravniki. Kitajski zdravniki zdravijo s puščanjem krvi, s sredstvi za potenje in tajinstveninii, zdrav.ili iz mamutovih kosti in tigrove masti. Njihov dober glas je v zamejstvu večji kakor na Kitajskem. Kako majhen je tukaj, nam dokazuje naslednja zgodbica iz Pekinga : Nekoč je cesar hudo obolel ih je poslal po zdravnika. Takrat je veljala postava, da je moral obesiti zdravnik za vsakega bolnika, ki mu je umrl, pred svojo hišo majhno svetilko. V Pekingu je bilo več starih zdravnikov, pred katerih hišami je viselo na stotiue takih svetilk. In tako je cesar ukazal svojemu služabniku, naj pripelje zdravnika, ki ima na svoji hiši najmanj svetilk — po možnosti nobene. Kajti, si je mislil, ta bo prav gotovo najzanesljivejši. Služabniki seveda niso mogli pajti zdravnika brez svetilke, toda po dolgem iskanju so vendar našli hišo zdravnika, pred katero so visele samo jri svetilke. Tega zdravnika so nato privedli v palačo. Ta je dal cesarju piti neko mešanico in cesar je bil naslednje jutro že zdrav. . »Ti si sijajen zdravnik,« se mu Je zahvalil, »in v tebe sem imel takoj zaupanje, ker so ti umrli samo trije bolniki. Le kako si to napravil?« »Vzvišeni nebeški sin,« je odgovoril zdravnik, »svojo prakso sem šele včeraj odprl.« FETIŠI. Soul (Koreja). Pred korejskimi vasmi stoje česlo leseni koli, v katerih gornji del so izrezljani groteskni obrazi ljudi. To je straža proti zlim duhovom, fetiši. Vsak večer jim vas žrtvuje skodelo riža. Zapadni vpliv utesnjuje to, češčenje. Ubogi korejski kmetje vidijo izletnike, ki zasmehujejo te smešne kole in slišijo kako obsojajo misijonarji malikovalstvo. In ko je narod spoznal, da so njegovi fetiši brez obrambe tako proti zasmehovanju, kakor zmerjanju, je začenjal dvomiti v njihovo moč in jih seka kakor>les za kurjavo. »Tujci,« pravijo, »so vendar mnogo pametnejši...« Do tu bi bilo vse dobro. Kajti les za kurjavo je koristnejši kakor fetiši in z žrtvovanim rižem je boljše nasititi otroka. Če bi se tujci zadovoljili nadomestiti oeščenje fetišev s kako nravno vero, kdo ne bi bil s tem zadovoljen? Smola je samo, da se tujci s teni ne. zadovoljijo. Namesto starih fetišev prinašajo namreč nove. Predvsem fetiš amerikanstva. No, sicer obožujejo ta fetiš tudi milijoni naših rojakov (in sicer ravno tisti, ki se smatrajo za posebno prosvetljene). Ameriški tempo, ameriška preračunanost, ameriški zaslužek — to je nekaj glavnih punčk iz njihove garniture fetišev. Toda naš narod je po nekaj stoletjih lastnega premišljevanja obvarovan proti teinu, da bi te fetiše slepo požrl s kožo in lasmi vred. Ta pridržek pa'manjka naivnim Korejcem. Ti verjamejo na besedo, da je Amerika »od Boga izvoljena dežela« in ameriška ustava edina zveličavna oblika človeškega sožitja. Oni verjamejo to kakor evangelij. To je treba razumeti prav dobesdno, ker znaten del amerikan-skih misijonarjev na Daljnem Vzhodu oznanja istočasno s prezbi-terjansko, ali metodistično, ali katero koli ameriško vero tudi političen kult Amerike. Pogosto zastopajo tudi še kaj drugega, na primer šivalne stroje. Amerikanski misijonarji so praktični ljudje in menda mislijo, da so bogati ljudje Bogu bolj dopadljivi. Toda tudi brez drugih postranskih poslov trgovske vrste spada fetiš amerikanske »svobode« v potni kovčeg misijonarjev iz Združenih držav Amerike. Tako svarilno, kakor so se proti temu fetišu dvignili Kitajci, katerih vlada se je zaradi njega toliko upropastila, vendar tudi v Koreji ne prenehajo slaviti Amerike in njene blagoslovljene ustave. Predvsem slednje. To je njihov poseben fetiš. Korejska mladina, ki ne pozna sveta misli, da je lo čista resnica. Z vso gorečnostjo obožuje te nove fetiše. Kitajska mladina moli k njim, se bori zanje in mnogi postanejo mučenci zaradi nje. Ker se samo z molitvijo pri teh političnih fetiših nič ne opravi, prinašajo Amerikanci temu amerikanskemu fetišu tudi denarne žrtve, demonstrirajo zanje, da, za n jegovo oboževanje.se. celo združujejo v tajne zarotniške družbe. Veliki svečeniki teh družb sede v Ameriki kot »kabinet Koreje po amerikanskem vzorcu«. Zaradi tega fetiša je v bojih z Japonci in Kitajci preteklo že mnogo dobre korejske krvi, in zaradi tega fetiša je bilo treba povečati zapore. (Koreja je namreč pod oblastjo Japoncev ne pa Amerikancev). Tako da mora tuji opazovalce priti do prepričanja, da so stan fetiši le manj nevarni... t ' ■_________________________'____ | n M —----------------- l . j, i i . -| —!--------------------------------------------------------------- ——————— Za Ljudsko tiskarno « Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja oh delavnikih oh 12 - Me-scena naročnina II lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 111 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. št. 40-01 do 40-05 — I odružnica »vo mts Perzijski šah samuje na otoku Sv. Helene Trpka usoda perzijskega vladarja, ki so mu Angleži pripravili vse drugačno usodo, kakor pa jo je pričakoval IS. avgusta 1907 sta si London in Petrograd | razdelila vphvnostni področji v razpadajoči državi »srebrnega leva«. Medtem ko so ruski in angleški vojaki drli v Perzijo in so prvi hiteli osvajat in pobirat ti6to, kar se jim je na oko zdelo najlepše in najprimernejše, pa so drugi, Angleži, planili na pomorska oporišča in petrolejska ležišča, ki so eno največjih perzijskih bogastev To je bil tudi znak popolnega razkroja Perzije. V notranjosti je vladal nered in razprtije, tuji osvajalci pa 6e za varnost in redno življenje domačinov niso prav nič brigali. Tako so se začele po deželi potepati številne roparske tolpe, ki 60 bile ljudem v strah in trepet. Usoda malega med dvema velikima Domača vlada, ki je prišla na krmilo, je bila ie igračica v rokah obeh velikih mejašev Anglije in Rusije. Ko so prvi glasovi o izbruhu svetovne vojne prispeli v Teheran, ki je glavno mesto Perzije, je domača vlada sklenila, da bo zanjo najboljše, če se nasloni na neutralnost. Očitno 6e je tedaj mladi šah 6kušal delati kakor da sploh ne ve, da sta prava varuha njegove države Rusija in Anglija. Toda ta zvijača se mu ni obnesla. Rusija je poslala v severne dele nove divizije, Turčija pa je začela korakati proti Teheranu od zahodne strani, dočim 60 Angleži pritiskali od juga. Kakor da vse zmede še ni bilo dovolj, pa 6e je tedaj ojunačil nemški generalni konzul Wa6mus, ki je zbral okrog sebe nekaj bojevitih plemen in začel na svojo roko vojskovanje in se Vojskoval proti vsem. Ta mož, ki ga štejejo med pioslednje velike pustolovce, je kmalu padel v krvavih bojih v Kurdistanu. Vzhodnjaška nerazumljivost Ko pa je revolucija preplavila ruskega velikana, so se razmere v Perziji začele obračati na boljše. Vendar je še vedno ostal varuh, ki je bil sedaj sam, to je Anglija In ta varuh višji perzijski družbi ni bil po godu, ker je hotel uvesti red. Angleži so namreč sklenili, da bodo uvedli v Perziji red, ki pa naj bi koristil seveda le —- njim. Toda Orijent je poln presenečenj, ki jih zapad-njaki ne razumejo. Nekega lepega dne je angleški general dal prijeti znanega razbojnika, ki je plenil po cestah. In kaj se je zgodilo? Pride ti perzijski guverner jx>krajine Ispahan in zahteva, da se razbojnik izpusti. Rekel je, da ima razbojnik vso pravico ropati ma cestah do Ispahana. On 6am, gospod guverner, so mu dali to pravico in mu dajali za plačilo jx> en top mesečno in po nekaj odstotkov naplenjenega blaga. Toda v hribovju se je zbrala posebna družba, ki si je nadela naslov »Zveza vernih in zvestih«. Svoj sedež je imela v Aserbejdžanu. Vodil jo je neki Mirza Kučuk kan. Nekega dne se je ta mož pojavil na nekem trgu in zahteva! od ljudi molk. Ker so ljudje o njem govorili, da ima zveze z Alahom, 60 umolknili. Tedaj je govornik dejal: »Sonce vzhaja na zahodu. Vidim ga: na zahodu vzhaja!« Nihče ni razumel, kaj je hotel s tem povedati, toda zagonetnost tega stavka je ogrela k tajinstve-nosti nagnjene ljudi. Dobil je naenkrat mnogo pristašev. To so bili »Gozdni bratje«, ki so sklenili. da si ne bodo strigli ne nohtov niti brad, dokler ne bodo vsi verniki edini in složni. Toda general Dusterville mu je dal dober nauk in postrelil veliko teh ujrornikov. Tedaj je* Kučuk kan takoj* jrokazal, da ima v sebi diplomatsko žilico, čeprav se ima za muslimanskega svečenika. Postrigel si je nohte in brado in začel klicati Sovjete na jx>-moč. Rusija je bila radostna, ko se ji je ponudila nova prilika da lahko vtakne svoje prste v tujo državo. Mornarica belih se je nenadoma vsidrala v pristanišču Enzeli ob Kaspiškem morju. Rdeči 60 jo zasledovali, bombardirali so mesto in britansko posadko, se izkrcali in vpo6taviIi novo vlado, ki ji je načeloval Kučuk kan. V Teheranu pa 60 boječi in slabotni prvaki in veljaki začutili, da se ji majejo tla jx>d nogami in 60 začeli klicati na pomoč Angleže. Ti pa niso imeli nobene jx>-sebne volje, da bi se borili, temveč so dali 6vojo podporo perzijskim kozakom, da so nastopili proti rdečim. Toda bojna sreča je bila naklonjena rdečim. Kmalu nato so se po vsej severni Perziji razlite Kučukove tolpe. Toda daleč ni60 prišli in nihče ne ve zakaj. Obilica plena jih' je najbrže preveč zaposlila in jih tudi omrtviči|a. Nova zvezda vstaja iz zmede Kmalu pa so v Teheranu pozabili na prejšnji strah. Nekega dne pa je meščane vznemirila no- vica, češ da se bliža mestu številna tolpa pod vodstvom nekega Riza Kuli kana. Nihče ga ni poznal. Mož je dobil zvezo s kozaki, ki so 6e pri Kaspiškem ntorju bili z rdečimi. Postavil se jim je na čelo in odkorakal z njimi nad Teheran.. Riza kan je bil doma iz Mazenderana, v hribovitem predelu Perzije. Bil je kozak in se znal med njim hitro uveljaviti. Ne dolgo, pa je že postal polkovnik. Njegov pomagač je postal neki brezposelni časnikar po imenu Sia Edin. Z njim sta vodila pohod proti prestolnici. 19. februarja 1921. se je Riza kan jvojavil pred Teheranom. Predenj so prišli odposlanci veljaškega stanu z denarjem, toda Riza kan ni hote! o podkupnini nič, slišati. Zahteval je pregon Angležev in za sebe perzijsko vlado. Dobil je, kar je zahteval. V nekaj mesecih se je nino-gokaj spremepilo. Mesto uradnega naslova »Rastem« je Riza kan postavil naslov »Iran«, S tem nazivom je hotel obeležiti, novo dobo razcveta. Iz ministrstev so izginili vsi knezi in drugi sanjaški veljaki, Riza kan jih je vtaknil v ječo, njihovo imetje pa zaplenil v državne namene. Pogodba z Anglijo je bila razveljavljena. »Gozdne brate« je razgnal, mnoge pa dal žive sežgati. Rusija je takoj sklenila z novim gospodarjem nenapadalno pogodbo. Sicer je Ed-din nasprotoval tej pogodbi boječ se, da bolj-ševiki v primernem trenutku ne bi izdali Perzije, toda Riza kan si ni belil glave s temi vprašanji, pač ,pa je Eddina odslovil in se oklical za diktatorja. Uničil je upornike in potlačil glasove tistih, ki njegovega ravnanja niso mogli razumeti. Potem je udaril proti jugu in vrgel Angleže iz Hohamerra in končno ie združil v svoji oblasti vso Perziji. Po vzorih Kemala Ataturka Riza kan 6i je jvostavil za vzornika turškega Kemala. Tudi Perzijo je hotel preobraziti v zapadnjaško državo. Brezobzirno je zahteval, da se odstrani fes in da ženske zavržejo feredžo. Muslimanski svečeniki so proti temu dvignili glavo. Toda diktator jih je znol potolažiti. Ko pa je uvedel glasovanje o tem, ali naj se (uvede republika, je bil jvoražen. Zato se je oklical za šaha in si nadal ime Riza šah Pehlevi. Perzija je bila svobodna, le neka pogodba je ostala še v veljavi, namreč pogodba o petroleju. Toda ta pogodba je dajala šahu visoke dohodke, Angležem pa majhne. Ko je izbruhnila vojna v Evropi, je šah oklical neutralnost in izjvovedal svoje navdušenje za Nemčijo. Potem pa je umolknil, kajti Angleži so že razpeli svoje mreže. Začeli so protestirati proti petrolejski pogodbi in zahtevali, pravico, da smejo angleška letala preletavati .perzijsko ozemlje. Riza šah je že ostarel. Dvajset let vladanja ga je omehčalo in utrudilo. Dolgo se ni mogel upirati in nazadnje je pristal na povelje, da mora zapreti vse pristaše Osi v Perziji. Tako je odprl vrata svojemu sovražniku. In ko je tudi Rusija zalezla v vojno, je bil med njo in Anglijo dosežen sporazum o delitvi perzijskega ozemlja. Postavljena je bila zahteva, da mora Perzija dovoliti prost prehod četam in oskrbi, ki je bila namenjena v Rusijo. Riza šah je poskušal protestirati, todu prepozno. Ministri in visoki uradniki, ki so bili podkupljeni. niso hoteli izvrševati njegovih ukazov. Klical je na posvet generale in jih vpraševal, kaj naj stori, toda ti možje so mu svetovali, naj se ne upira. In kmalu 60 bili Rusi in Angleži v Perziji. Danes pa sedi Riza šah tia samotnem atlantskem otoku Sv. Heleni in premišljuje svojo usodo. Njegova usoda je podobna usodi velikega Napoleona. Zdravstvena služba v moderni vojski Moderna vojna s svojimi naglimi premiki in zelo raztegnjenimi bojišči zahteva kajpada prav posebno ureditev zdravstvene službe. Glede tega so v nemški vojski ukrenili vse potrebno, da bi ranjenemu vojaku čim prej in na najboljši način nudili prvo pomoč ter ga potem brž spijaviii na kraj, kjer bi mu primerna zdravniška nega lahko lajšala bolečine. Vojaške ambulance. ki v velikih razdaljah ,in obširnih pokrajinah pobirajo ranjence, so preskrbljene z vsem potrebnim. S posebnimi avtomobili se bolničarsko osebje vozi prav tja do prvih bojnih črt in zbiru ranjence ter jih po- ROMAN V SLIKAH laga va nosilnice- Brž ko jih potem pripeljejo na prvo bolniško jrostajo, bolnike pregledajo in zdravniki specialisti jim takoj posvetijo prvo jromoč. Vojake, ki so bili laže ranjeni, pa spravijo običajno v vojaške bolnišnice, ki so običajno daleč od bojišča. Tako bolniki, ki bi jim prevoz na vlaku škodoval ali katerih rane zahtevajo takojšen kirurški jioseg. ostanejo nekaj časa v majhni jioljski bolnišnici. V zdravniški službi na bojišču je zelo važen tudi prevoz z letali. Nemški rdeči križ je z,a to ustvaril redno letals.ko službo v velikem slogu. Prvič v zgodovini vojn rabijo letala v tako velikem številu za hiter prevoz ranjencev. Avtomobilske ambulance so tako opremljene, da lahko sprejmejo osem bolnikov, ki ležijo, ali pa dvajset bolnikov, ki lahko sedijo. Službo opravljajo z velikansko naglico. Zanimivo je, da so ob priliki ofenzive na vzhodnem bojišču na vseh odsekih rabili več kot sto. bolniških letal hkrati za prevoz ranjencev. Vsa letala so bila zuane vrste Junkers (Ju 52). Turška vlada je znova uvedla nadzirano gospodar-stvo in omejitev porabe nekaterih življenjskih potrebščin. V kratkem bo vzpostavila prejšnji režim v poostreni obliki, ker se svobodna prodaja živilskih namernic ni obnesla tako kakor so si zamislili. 107. Zdaj je Tigeliti približal svoj lisičji obraz k cesarjevemu ter mu hinavsko, kakor zli duh, dejal: »Cesar! Dejal si, ko bi razjarjen bog ugonobil mesto, mar ne?« »Da, in kaj potem?« »Mar ti nisi bog?« Neron se je za trenutek zdrznil in oči so mu spet zablestele v blaznem prividu Rima, ki gori, ki se podira ... Morda je že zdaj dozorel v njem strašen sklep ... 108. Gostija, ki jo je Tigelin priredil Neronu, m imela para na svetu. Dohodki celih pokrajin so šli zanjo, a velikemu cesarjevemu ljubimcu, ki je imel za tekmeca samo Petro-nija, se ni bilo treba ozirati na to. Sklenil je, da bo s sijajem prireditve zasenčil vse tekmece. Prostor za cesarja je bil na velikanskem splavu iz pozlačenih hlodov. Rob splava je bil obložen z velikimi pisanimi školjkami, ladja je bila vsa porasla s palmami, lotosovim cvetjem in rožami, med katerimi so bili skriti vodometi z dehtečo vodo, kipi bogov in srebrne kletke s tujimi ptiči. Splav je bil podoben. otoku. Z zlatimi in s škrlatnimi vrvmi je bil privezan k ladjicam v podobi rib in labodov. V njih so sedeli ob veslih goli veslar-ji in vesiarke.