Dravograd. (Grozen roparski umor in požig.) Preteklo nedeljo dne 28. julija se je obliajala ,v mirni in lepi vasici Črneče pri Dravogradu običajna lepa nedelja. Ko se je vila procesija po polju, se naenkrat opazi na bližnjem hribu nad Črnečami, da gori pri kmetu Kvasniku, p. d. pri Jelenovih. Vsi mlajši možje in fantje se spustijo nagloma po hribu navzgor, da bi rešili, kar bi se dalo. Doma je bila ostaln, gospodinja Ivana, dočim so gospodar, sin in tri hčerke, ki so vrle cerkvene pevke v Črnečah in Dravogradu, bili pri svetih opravilih. Ko dospejo moški do hiše, se jim nudi grozen prizor. Gospodinja in sosedinja Gračner sta bili oropani m_ umorjeni. Zlocinec je s tem hotel zabrisati sled, da je užgal hi.no poslopje; računal je na to, da bodo ljudje domnevali, da so ženske same zakrivile nesrečo in pri tem zgorele. K posestniku Kvasniku je prišla sosedinja Gračner po neko seme in je zločinec ubil tudi njo. Posestnik Kvasnik je daleč naokoli znan kot varčen in zelo marljiv gospodar, in vsled tega si je zločinec izbral ravno njegovo hišo. Po izjavi ostalih denarja zločinec ni dobil več, kot okoli 400 Din, ker je prihranek naložen v dravograjskj hranilnici. čudjnemu naključju je pripisat. to, da je ravno takrat prišla sosedinja Gračner, ki je mati sest- in sedemletnih hčerkic, stara 37 let. Zločinec je obe žrtvi strašno potolkel po glavah in sicer najbrž s kakšnim polenom, kar se da sklepati iz kakovosti ran. Zahvaliti se je vetru, ki je vlekel na dirugo stran, drugače bi gotovo zgorelo tudi gospodarsko po.lopje z vso krmo in gospodarskimi strojii ter vozovi. Obijnem pa tudi gre, yse priznanje vrlim moškim, kl so preprečiii, da se ogenj ni razširil. Ubogi Jelenovi so brez vs.ga, ker je zgorelo do pičice vse, razen ka>r so imeli na sebi. Na kraj nesreče je prispela žandarmerijska patrola iz Dravograda, ki je takoj poizvedovala za nečloveškim zločincem. V Libeličah na meji je bil aretiran neki sumljivi žlovek. Upamo pa, da zločinec ne bo ušel roki pravice, ker zasluži najstrožjo kazen. Tež.ko prizadetim naše iskteno sožalje! Studenci pri Mariboru. Cerkev sv. Jožefa v Studencih pri jSIariboru so začeli popravljati oo. kapucini. Ker so sam: revni kakor delavci, v sredi katerih delujejo, prosijo milih darov v denarju. Za dobrotnike se mašuje vsaki teden. Pomagajte še posebno oni, ki nosite ime Jožef, a tudi drugi! Ncgova-Sv. Leaart v Slov. goricah. Naša doniača »Vzajemna zavarovalnica« priredi v nedeljo dne 12. avgusta po pozni sv. maši v graščinski dvorani pri Negovi gospodarsko rre" davanje o zavarovanju. Predavata ravnatelj g. Mihelčič iz Celja in Franjo Žebot iz Maribora. Gospodarji in gospodinje, pridite! — Enako predavanje bo isti dan po rani sv. maši pri Sv. Lenartu v posojilniški dvorani. Medvece pri Pragerskem. Marsikateri od čitateljev »Slovenskega gospodarja« misli, da je piscu iz Medvec tudi pisalno orodje s črnilom zgorelo, kar je tudi res, pač pa si je toliko zopet opomogel s pisalnim orodjem in črnilom, da Vam, dragi čitatelji, na kratko opišem, kakšne razmere vladajo v naši vasi po požaru. Gotovo se še spominja marsikateri od naših čitateljev, da je dne 18. aprila t. 1. zanetila požar iskra lokomotive državne železnice, katera vzdržujc obrat od Pragerskega-Medvece za tovarno strojil Hamre-Majšperk. Koliko solza je bilo prelitih, koliko gorja, strahu in tip!jenja nam je prizadjal požar, se ne da opisati, kar nam bo ostalo zmiraj y spominu. Kdo ss je kedaj vozil ali šel skozi našo prijazno vasico, ležečo ob okrajni cesti, bi ga gotovo polile sol-: ze, ko bi ga bila drugi dan po požaru zanesla pot skozi uničeno vas, kjer se je nudila straš^ na slika: samo golo zidovje in par dimnikov je štrlelo v zrak, a vaščani so si s strahom in solzami v očeh pripovedovali, kaj je zgorelo temu in kaj drugemu. Ker pač pri vsem tem jadikovanju ni nikake pomoči, še manj pa ko-; risti, so se podali pogorelci v prvi vrsti med dobre in usmiljene ljudi po živež in potrebni les za stavbe. Da smo si za silo postavili stren ho, se imamo prizadeti najtopljeje zahvalitil vser_i onim dobrotnikom, kateri so količkaj da-! rovali pogorelcem bodisi v živežu ali z lesom. Končno se zahvaljujemo tudi banski upravi v. Ljubljani za tako hitro sprejeto denarno podporo, katere smo biii v resnici potrebni. Ptnjska gora. Pravijo, da je na svetu naj-i lepše to troje: Jasno, z zvezdami posuto nebo, cvet nežne rože in pogied v nedolžno otroško oko. Če je tako, potem se pač ne čudimo, da se ob smrti nedolžnih otrok tako bridko žalostimo. To žalost je občutil tudi naš priljubljeni organist Janko Mohorko s svojo mlado tovarišico Marijo ob izgubi svoje mlade hčerkice Jelice. Bridke ure žalosti jima je lajšala zavest, da z njima sočustvujejo sosedje in vsi znanci. Toliko lepega belega cvetja so nasuli na krsto mladega bitja in s tolikimi venci so obsuli grob male Jelice. Tudi domači pevci so pod vodstvom žentlovrenškega organista Kon-1. rada Muršeca zapeli ob odprtem gro". • žalostinko v pozdrav malemu angelu. Zato bofli na. tem mestu izrečena prisrčna zahvala vsern darovalcem cvetja, sorcdnikom, znancem, pev-! cem in g. organistu Konradu, prav posebno pa" Se duhovščini; mladim staršem pa naše prisrč-: no sožalje! Celje. Pri kapucinih v Celju se je tridnevna pobožnost v čast kapucinskemu bratu sv. Kon« radu, ki je bil letos na binkoštno nedeljo svet-i nikom prištet, sijajno obnesla. Tridnevnico je1 vodil o. Janez Reberc iz Varaždina; verniki so njegove krasne pridige prav radi poslušali. Posebni naval ljudstva je bil pa na dan Porci-i junkule, ko je bil zaključek te tridnevnice. Po-* vod temu je bil, ker se je izvedelo po časopi-i sih in raz prižnic, da pride ta dan sam prevzv« škof mariborski g. dr. Ivan Tomažič, da opra-: vi pontifikalno sv. mašo na čast sv. Konradu, kar se je tudi zgodilo. Slavnostni govor kot za-i ključek tridnevnice je imel mil. g. stolni prošf; mariborski dr. Maks Vraber. Svetih obhajil je bilo do 4000. Hvala Bogu! Bil je to res lepi dan, ki bo ostal vsem udeležencem v najbolj-: šeni spominu! Griže pri Celju. V Libojab, pri podružnici sv< Xeže, bomo obhajali ta mesec mlado in lepo nedeljo skupno dne 19. avgusta. Ob desetih bo. procesija z Najsvetejšim in peta sv. maša. Pri-? dite na prijazni grič k Sv. Neži! — Prejšnji; pondeljek dne 30. julija smo spremdli k več-i nemu počitku Nežo Romih, jDosestnico y Za-? bukovci. Doživela je 64 let. Naj počiva v bofc jem miru! Sladka gora. Običajni romarski shod ni Sladki gori se vrši od 12. do 14. avgusta. Pri-i hajali so radi sem romarji iz raznih krajev ari zlasti še iz Sloven&kih. goric ter Prekmurja:^ Pridite k Mariji Sladkogorski, da ji potožite: svoje težave zlasti v teh težkih časih. Izpi-o^ site si pri njej dušnih in telesnih milosti. Otf tej priložnosti Iahko ob enem opravite. sveto-i letno pobožnost. Za epovednike je poskrbljeno'< V nedeljo dne 12. avgusta bo zvečer pridiga in; slovesns litanije, dne 13. avgusta ob šestih pri-i diga, slovesna sv. maša, ob desetih ravnotakof mecl tem več sv. maš. Popoldan zopet pridigoi in slovesne večernice, Y lorek dne U, Mgustaj ab šest:h prrdiga,- šlovesna- sv. maša irr potem odhod romarjev. Sedaj da tudi npvj vodovod, ki je bil blagoslovljen dne 29. julija, hladno in zdravo pijačo. Dobrodošli v Marijinem inienu! . Sizeljsko. Zadnjič sino poročali, da je bila žrtev strele družina Dernikovičeva. Teden dni nato je udarila strela še.v dvoje poslopij, a k sreči so bili gasilci takoj na mestu in prepreeili požar. Človek se res upravičeno boji. — Sedaj pa nekaj novega: Pred kratkim smo čitali nekje, da je Bizeljsko nekam zapostavljeno, da nima zveze s svetom. Pa to menda ne diži. Železnice res nimamo kar doma, imamo pa zato avtobus, dnevno zvezo z Brežicami. Če se komu ljubi, pa lahko stopi tudi v Št. Peter pod Sv. gorami na avtobus. Tako do sedaj. Za naprej bomo se pa lahko razgovarjali z ljudmi v oddaljenih krajih, kar z Bizeljskega. Dobimo namreč i_ovo zvezo z zunanjim svetom: teiefon. Že nekaj časa živi med nami neka.j elanov naše vojske in pridno postavlja telefonske drose. Želeti bi bilo sedaj le to, da bi nova telei'onska zveza dvignila vinsko trgovivio v korist naših vinograd-nikov. Upamo, da bo tako! Marija Gradec pri Laškem. Občinske rceje so ostale iste, kakor so bile določene dne 9. septembra lanskega leta. Zopetna sprememba, ki se je izvršila dne 17. marca ietos, j.e n.a.o občino pustila pri miru in ji ni na kpmt. lačri ke občine nič odvzetega, kakor se je prvotnd poročalo. — Dne 1. junija so se vržilf v Laškem za novo obeino vojaš-ki naboi;i, -potrjenih je i-ilo 37 fantov.. Poveljnik vojaške naborne komisije se je pohvalno izrazil o obnašanju iantov nabornikov, ki so bili trezni in mirnega obnašanja. Fantje naborniki, -kakor tudi navzoči tlani občinskega odbora so bili stavljeni za zgled drugim občinam. Gotovo za se.danje razrvane čase lepa slika iri obenem poroštvo srečnejših dni, ako se faiitje, ;čvet naroda, obnašajo trezno." <— Dru^a stvar," o ka.teri vam poročam, pa ni takovesela: mnogo našega Ijudstva se vedno bolj pogreza v rev^uino. Pred kakimi 40 leti sta obratovali tukaj ,v Marija Gradcu .in Lahomnem dve cementni iovarni, ki sta že pred vojno ustavili obrat. Prvo" povojno leto je bilo zaposlenih veliko na_ših ljudi v rudniku Huda jama pri Laškem. Predlanskim pa so se izvršile večje redukcije, ,in je bila večina rudarjev odpuš.ena, in to takih, ki imajo morda hi.šico in redijo 1 kravo. •Na takem posestvu ni mogofe brez postrančkega zaslužka preživljati družjne. Tako iroarno čezdalje več kmečkega proletari.jata. Pa tudi srednjim in večjim kmečkim gosr^darjem je težko gospodariti; živina nima nobene primerne cene, sadje, posebno jabolka, pa od leta 1931 ni obrodilo, tudi letos ne bo. — Banska ,uprava je z odlokom z dne 18. junija potrdila naš občinski proračun. Po predlogu občinskega cdbora bi zna.ali stro.ki 147.081 Din, kateri bi se krili s 140%no občinsko doklado. Banska uprava je znižala izdatke od gorhje svote na i_38.154 Din, doklade je pa znižala na G30%. Da bi se to znižanje pri davkoplačevalcih kaj poznalo, bi morali tucli dižava, banovina in jcestni odbor znižati doklade, kar se pa ni zgoJdilo, vsled tega se bo znižanje pri davkopla'čevalcih malo poznalo.