-9< iocan ipa p pom oči M Vraz Topli obrok v Intervju Trgatev v n mO Ptuj 4. na državnem p 581 sred larič, rekorderko 11II 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 AKTUALNO / OGLASI ... KER SE OTROCI RADI KVALITETNO IGRAJO IN STARŠI UŽIVAMO V TEM! Zato, da bo kvalitetna in varna igra zagotovljena pa lahko po svojih močeh prispevate, ker se denar za igrala še zmeraj zbira na transakcijski račun Društva prijateljev mladine: Nova KBM SI56 0420 2000 0384 542, s pripisom ZA OTROŠKO IGRIŠČE. HVALA Želite shujšati, oblikovati postavo in izboljšati svoje počutje? Metoda LINEA SNELLA1'velja za eno najučinkovitejših naravnih metod hujšanja in oblikovanja telesa na svetu. Pisno jamstvo za uspeh. Center LINEA SNELLA v * t novembru tudi na Ptuju! A j L ne£l , PSC MLEKARNA, Cučkova 5, 2250 Ptuj, Telefon: 051 606 052, 2 ■ /}/f kdo in kdaj je obvezen za gradnjo zaklonišč; > naloge občine na tem področju: občina ima nalogo, da vodi evidenco o zakloniščih. Ta evidenca pa vsebuje po- datke o zaporedni številki zaklonišča, vrsti zaklonišča s številom mest, naslovih in imenih lastnikov ter datumih rednih pregledov. To pa velja le za zaklonišča, ki so bila zgrajena in opremljena ter imajo izdana uporabna dovoljenja. V Mestni občini Ptuj imamo 20 stanovanjskih zaklonišč s 3120 zakloniščnimi mesti, 16 zaklonišč podjetij in zavodov z 2450 zakloniščnimi mesti in 24 zaklonilnikov za zaščito okrog 300 oseb. Evidence o tem vodi Urad župana in splošnih zadev. V Mestni občini Ptuj ni javnih zaklonišč, katerih lastnik bi bila mestna občina. Stanje zaklonišč v podjetjih, zavodih in organizacijah je primerno, saj je večina zaklonišč dvonamenskih in jih danes uporabljajo predvsem za razne oblike skladišč, orodišč in podobno. Stanje zaklonišč v stanovanjskih objektih pa ni takšno, kot bi moralo biti. Zaradi spremembe lastnine zaklonišč in nerešenih upraviteljskih nalog je prišlo do izpada vzdrževanja zaklonišč. Lastniki stanovanj so kupili zraven skupnih prostorov tudi skupne dele in naprave in k tem sodijo tudi zaklonišča. Razen spremembe lastnine in v zvezi z njo vseh odprtih vprašanj obstaja tudi obdobje 10-letnega mirovanja - neizvajanja nalog vzdrževanja, kar je povzročilo dodatne posledice, tj. staranje lastnine brez servisov, brez zamenjave zastarelih delov, filtrov, brez drugih oblik zaščite in podobno. Zaklonišča so pretežno uporabljena dvonamensko: za skladišča, drvarnice, kolesarnice ... in za strojno in drugo opremo. Ukrepi za izboljšanje stanja: > Pospešiti aktivnosti za določitev upraviteljev stanovanjskih blokov in s tem tudi zaklonišč. Ko bodo upravitelji določeni, je potrebno pripraviti program za usposobitev zaklonišč. V zaklonišča je nujno nastaviti knjigo pregledov zaklonišč in dopolniti dokumentacijo o zaklonišču in opremi. Iste naloge se lahko opredelijo tudi v medsebojni pogodbi. > Pospešiti aktivnosti za dvo-namensko rabo zaklonišč, kar bi naj v sistemu gospodarjenja prineslo dodatna sredstva za vzdrževanje zaklonišč. 6 ■ /}/f L V Martinovanje 2008 na Ptuju Program prireditev: Sreda, 5. november, ob 12. uri v galeriji Magistrat Otvoritev filatelistične razstave »Ptuj - mesto trte in vina« in predstavitev nagrajenih vin Ptujske kleti. Organizatorji: Filatelistično društvo Ptuj, Ptujska klet, d. o. o., Mestna občina Ptuj Torek, 11. novembra, na Mestnem trgu Ob 10.00 Tradicionalno srečanje FECC Slovenija v sejni sobi Mestne hiše Ob 10.00 Kulturno zabavni program in zabava z godbo Pepi krulet Ob 11.00 Prihod princev karnevala Ob 11. 11 Inavguracija 10. princa karnevala Kurentovanja 2009 Od 12. do 16.00 Vinogradniške igre, kulturno zabavni program in zabava z ansamblom Štuhec Ob 16.00 Sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Svetega Jurija na Ptuju Od 16. do 17.30 Zabava z narodno zabavnim ansamblom Štajerski Baroni Ob 17. 30 Zdravljica župana Mestna občine Ptuj dr. Štefana Čelana Od 17. 45 do 23.00 Zabavni krst mošta in zabava z ansambloma Štajerski Baroni in Alibi Vino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro družbo in lepo besedo, zato ga poskusite tudi vi. Vabljeni na kulturno, zabavno in turistično prireditev Martinovanje 2008 na Ptuju. Mestna občina Ptuj 20 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 Topli obrok v vseh srednjih šolah na Ptuju Z novim šolskim letom je zaživel zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki je bil sprejet v državnem zboru RS sredi aprila. Za dnevni topli obrok dijakov vseh ptujskih srednjih šol skrbi PP gostinstvo. Na voljo so trije dnevni meniji: topli mesni, topli vegetarijanski in hladno-topli meni. Financiranje obroka se zagotavlja iz sredstev državnega proračuna, in sicer v višini 2,42 EUR za en dnevni topli obrok. In kako se je noviteta »prijela« med mladimi, torej upravičenci, in ponudnikom? Besedilo in foto: Staša Cafuta Kristjan Pesek, dijak 4. letnika Ekonomske gimnazije Ptuj Opažam, da smo zakon dijaki sprejeli zelo pozitivno. Ves čas smo ga podpirali tudi v Dijaški sekciji Kluba ptujskih študentov. Sam sem mnenja, da je hrana zdaj bolj kakovostna in dovolj raznovrstna. V Šolskem centru Ptuj so se potrudili in spremenili učilnice v začasne prostore za malico. Topel obrok redno dobivamo vsi dijaki. Na voljo so trije meniji, tako da se za vsakogar najde nekaj za pod zob. Zakon je nekoliko tudi razbremenil družinski proračun. Do zdaj sem sam na mesec porabil približno 50 evrov za kvalitetne obroke. Ta zakon in zakon o štipendiranju štejem kot dva izmed največjih dosežkov do zdaj na področju dijakov. Tanja Božič, koordinatorka za tople obroke na Gimnaziji Ptuj Odzivi otrok so zadovoljivi. Ugotovila sem, da velika večina otrok obroke tudi redno uživa. Andrej Čuš, predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Z dijaki smo v stikih po slovenskih šolah. O zakonu smo na široko razpravljali na zadnji seji parlamenta DOS. Situacija po šolah se zelo razlikuje. Nekje imajo vzorno elektronsko podprto in raznoliko prehrano, na nekaterih šolah pa še vedno ponujajo le hladne obroke. Še vedno je nekaj šol, kjer brezplačnih obrokov še nimajo. Sam menim, da je uvedba organizirane subvencionirane malice vsekakor korak v pravo smer v primerjavi s situacijo, ki je vladala na slovenskih srednjih šolah doslej. Branimir Rokavec, pomočnik ravnateljice Gimnazije Ptuj Topli obrok nam je najprej povzročil velike probleme, saj imamo majhno jedilnico. Dijake smo zato morali razdeliti na več skupin, kar nam je posledično potegnilo urnik v popoldanski čas. Pred kratkim smo malo skrajšali čas malice (1 šolska ura), tako da lahko normalno začnemo in končamo s poukom in da malica ni neka velika obremenitev samemu urniku. Moram reči, da je hrana kvalitetna. PP gostinstvo, ki pripravlja obroke, se drži pravilnikov in dogovorov, in kolikor jaz vem, so dijaki, vsaj velika večina, izjemno navdušeni. Marija Levanič, vodja restavracije Petica Gimnazija Pri nas razdelimo 840 obrokov, od tega imamo 90 vegetarijanskih menijev. Dijaki so lepo sprejeli novost. So zelo disciplinirani in pospravljajo za sabo. Tilen Vidovič, dijak 1. letnika Gimnazije Hrana je zelo dobra, tudi način prehranjevanja je zelo dobro organiziran. Hvala bogu, da lahko tudi vsi tisti, ki nimamo toliko sredstev, dobimo brezplačen topli obrok. Novosti Marjan Selinšek, direktor PP gostinstva Že na začetku projekta smo se zavedali, da bomo potrebovali dodatne prostore za zagotavljanje še višjega nivoja storitev. V ta namen smo pridobili vsa soglasja za izgradnjo najsodobnejše delilne linije, ki bo postavljena v pritličju Šolskega centra. V eni uri bomo lahko razdelili 1.500 obrokov. Investicijo, vredno 500.000 evrov, nameravamo realizirati v drugi polovici novembra. Jedilnica bo namenjena tudi srednješolcem Gimnazije. Uvedli bomo elektronsko kartico, s katero bo imel vsak dijak možnost na začetku meseca preko interneta izbrati svoj želeni obrok za tekoči me- Klavdija Kukovec, vodja restavracije Petica Šolski center Dnevno imamo naročenih 1.600 obrokov, od tega je 900 toplih in 700 hladnih. Dijaki so zelo zadovoljni, velikokrat pridejo po novo porcijo. sec. Dijakom, ki doma nimajo interneta, bomo omogočili ustrezno število prijavnih mest v prostorih šole. Elektronska izbira obroka bo omogočala sodelovanje pri izboru prehrane dijakov tudi staršem. Smatramo, da je projekt prehrane projekt ministrstva, šole, nas kot izvajalcev in staršev. Vsi skupaj želimo doseči učinek in spremeniti prehrambene navade dijakov. Elektronska kartica bo imela tudi funkcijo plačilne kartice. Število obrokov v restavracijah: Petica, Šolski center: 1.600 Petica, Gimnazija: 840 Petica, Vičava: 450 21 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ZANIMIVOSTI / OBVESTILA V uporabo predali še dve specializirani učilnici Stati inu obstati - slovesnost ob 25-letnici elektro izobraževanja na Ptuju Za Elektro in računalniško šolo na Ptuju je bil 25. september velik dan, saj so ob novi šoli na Vičavi predali v uporabo še dve specializirani učilnici in fotovoltaično elektrarno. Iris Mlakar Stati inu obstati smo naslovili osrednjo slovesnost ob 25-letnici elektro izobraževanja na Ptuju. Na proslavi smo se poklonili dvema velikima človekoma, Primožu Trubarju in Nikoli Tesli, ki sta z našim izobraževanjem tesno povezana. Ideja, da združimo dva tako velika človeka, kot sta Primož Trubar in Nikola Tesla, je nastala ob pogledu na prasketajoče se strele Teslovega transformatorja, ob predstavitvi seminarske naloge za četrto izpitno enoto poklicne mature zlatega maturanta Roka Jerenka (pod mentorstvom Franca Šabedra). Počastili smo tudi 500-letnico Trubarjevega rojstva. Že Trubar je v tistih časih poudarjal, da so učitelji pri svojem poslanstvu učiti in vzgajati lahko uspešni le ob dobri podpori staršev. V navodilih Kakšni morajo biti starši je med drugim tudi zapisal: »Starši morajo spoštovati nauk Foto: Langerholc Jezusa Siraha, ki uči, da z otroki ne smemo biti premehki, se z njimi ljubkovati, še manj pa jim dajati potuho ali opravičevati njihovo hudobijo, čeprav zopet ni treba, da bi učitelji vihteli palico kar tako brez pravega vzroka ... Nemarni inu negudni stariši, kir suje mlajše tiga katekizma ne vuče, stariši, kir suje mlajše na Božjo pokorščino ne vižajo, bodo grozovitu štrajfani. Dosti starišev, očetov, gospodarjev inu mojstrov je na svejtu, kir več za svine inu živinu skrbe koker za otroke. Inu per tim ti eni en grd nepošten leben pelajo, ništer ne delajo, v cerkov ne hodijo inu ne molijo, temuč veden pijančujo, šentujo inu nesramnu govore pred otruki. Oli takim starišem, kir te mlade ludi v ti veri inu na poštenim lebnu zadrže, zmotijo inu zblaz-nejo, bi bule bilu, de bi se nim en mlinski kamen na grlu obesil inu bi bili vrženi v tu globoku morje. Stariši imajo pruti neverni, ne-pokurni družini rihtarji inu ra-belni biti. Kadar na hudi družini Božji lipi navuki na velajo, taku s to palico inu šibami se imajo v to pokorščino Božjo perganati.« Zahvaljujemo se ptujskemu Mestnemu gledališču in njihovi tehnični ekipi, radiu Grom, Nataši Petrovič, Tadeju Tošu in Aljoši Ternovšku, ki so nam posodili glasove, ter Danilu Žen-ku, čigar priredbe so čudovito izzvenele pod spretnimi prsti naših dijakov. Čestitke tudi Roku Vilčniku, ki je v monologu, ki nam ga je predstavil poklicni igralec Aljoša Ternovšek, zadel bistvo problema našega vedno težjega, vendar izredno lepega poklica učitelja. Seveda pa prireditev ne bi potekala brez naših dijakov: Boštjana Zamude, Damirja Štuheca, Matjaža Tropa, Matjaža Matjašiča, Deana Šeruge, Klemna Sagadina, Petra Pernata in Blaža Pongraca ter profesorjev: Marine Krajnc, Iris Mlakar, Marjana Bezja-ka, Iztoka Milošiča, Damijana Samojlenka, Mojce Patekar in Andreje Čelan, ki smo poskrbeli, da je prireditev zasijala v vsem blišču. Prispelo pismo iz Afrike Vanja Majcen, mentorica Ekošole V okviru projekta Revščina v svetu in pri nas smo na grajenski podružnični šoli nestrpno čakali pismo iz Afrike, iz države Malavi, s katero smo v lanskem šolskem letu poskušali vzpostaviti stike. Po devetih mesecih čakanja smo vendarle prejeli pismo. Priložili so nam fotografijo in nekaj risb njihove šole. Tudi letos se bomo potrudili, jim napisali pismo in ohranili stike z njimi. Veseli bomo, če nam bo uspelo izpeljati še kakšno prostovoljno akcijo, s katero bomo malavijskim učencem polepšali način pouka. V lanskem šolskem letu nam je uspelo zbrati 345 €. Letos načrtujemo zbiranje žog, saj bi se le-teh zelo razveselil, kar je razvidno tudi iz njihovega pisma. Šele ko spoznamo njihove pogoje šolanja, se zavemo, kako čudovito šolo imamo in odlične pogoje za učenje. Prijatelji iz afriške države Malavi so nam napisali: »V svojem imenu in imenu učencev bi se vam rad najlepše zahvalil, da ste vzpostavili stik z nami. Upam, da bomo za vedno prijatelji. Bili smo zelo navduše- ni, ko smo prejeli vaše pismo od tako daleč. Učenci so ga sprejeli izredno pozitivno. Naj na kratko opišem, kako izgleda naša šola: imamo 676 učencev in osemletno šolanje. Šolo sestavljata dve zgradbi, v vsaki sta dve učilnici. Imamo pet učiteljev in nobenih drugih delavcev. Učitelji imamo zbornico, glavni učitelj (ravnatelj) pa ima hišo zraven šole. Imamo zelo malo učnih pripomočkov. Pripomočkov za dodatne aktivnosti, kot so: žoge, dresi, čevlji ., sploh nimamo. Predmeti: matematika, angleščina, češčina, sociologija, športna vzgoja, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, kmetovanje, zgodovina. Dodatne dejavnosti: šolski radio, glasbeni krožek, folklora, nogomet, likovni, naravoslovni, zgodovinski in debatni krožek. Nahajamo se v centralni regiji, ki ima 9 pokrajin. Je 20 km zahodno od mesta Kasungu proti mestu Nthunduwala v vasi Tembwe. Zelo bomo ponosni, če bo pismo prišlo do vas. Veseli nas, ker smo se spoznali in si lahko delimo izkušnje. S spoštovanjem, učenci: Luciya, Jasten, Mekela-ni in ravnatelj Fred Bondo P. S. Med odmori nimamo malice.« 22 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 v OŠ Ljudski vrt Ptuj podeljen naziv Kulturna šola 2008 Ko smo se letošnjo pomlad posvetili praznovanju 50-letnice naše šole, smo sklenili, da se z obiljem kulturnih prireditev in najrazličnejših dosežkov učencev in učiteljev potegujemo za naslov Kulturna šola leta 2008. Zato smo se prijavili na razpis Zveze kulturnih društev Slovenije in Društva za razvoj in varovanje GEOSS-a. Za ta laskavi naslov so se lahko prijavile tiste osnovne šole, ki so ustrezale določenim razpisnim merilom. Sonja Dežman Med dosežke smo v prijavo uvrstili kulturne prireditve, s katerimi se zadnjih deset let učenci, učitelji, starši in tudi zunanji sodelavci zelo uspešno predstavljajo širši javnosti. Zanje je značilno, da so scenariji, scenografija in kostumografija vedno avtorsko delo naših učiteljev. V izdelavo izvirnih kostumov, scene (narejena v šoli pri tehniškem in modelarskem krožku) in maske so vključeni tudi starši in učenci. Na šoli spodbujamo umetniško izražanje vseh učencev in učiteljev po njihovih sposobnostih in interesih, tudi izven pouka. Zato so v javne prireditve po avdicijah vključeni učenci, ki jih zanimajo ples, vokalna in instrumentalna glasba, igralstvo, likovna in besedna umetnost. Vodijo jih učitelji mentorji, ki svoj prosti čas volontersko namenjajo lutkovnim in dramskih uprizoritvam otrok in odraslih tudi v kraju, kjer živijo. Pod okriljem šolskega gledališkega krožka nastajajo igre, s katerimi gostujemo tudi zunaj šole in smo zanje praviloma vedno nagrajeni. Med zelo uspešne sodijo tudi predstave lutkovne skupine Zvezdice. Tako sta letos Muzej narodne osvoboditve Maribor in Lutkovno gledališče Maribor lutkovni skupini podelila priznanje za izvirno lutkovno igrico Vrbov vrt, ki jo je napisala učenka Tjaša Šalamun. Naši učenci zelo uspešno sodelujejo v projektu Zupančičeva frulica, ki vključuje mlade literarne ustvarjalce in umetnike govorjene besede iz Slovenije in tujine, kakor tudi na Mihčevem festivalu. Zanimanje učencev za literarno in likovno ustvarjanje potrjuje še šolsko literarno glasilo Čar Foto: Rado Škrjanec besede moje, ki je v zadnjih letih pridobilo ne samo na obsegu, ampak tudi na pestrosti različnih literarnih zvrsti. Izid literarnega glasila obogati vsako pomlad še literarni večer, ki ga ob mladih avtorjih sooblikujejo glasbeno in likovno nadarjeni učenci. Na šoli spodbujamo tudi založniško in izdajateljsko dejavnost šole kot zavoda, pa tudi učencev in učiteljev. Tako je letos po sledeh bogate zgodovine izšel jubilejni zbornik Oda moji šoli. Doslej sta v knjižni obliki izšli dve knjigi učencev: Velika pustolovščina Tomaža Rojka in Špela pomaga narediti svet lepši Katarine Menoni. Knjigi sta nastali v okviru šolskega projekta Moja prva knjiga, kjer literarno in likovno nadarjenim učencem pomagajo tudi starši in učitelji. Učenci se aktivno vključujejo v literarne natečaje mladinskih časopisov in revij ter posameznih založb. Tako so bile petim nagrajenim učencem v knjižni obliki objavljene njihove zgodbe in pesmi. Med posebne literarne dosežke na naši šoli pa štejemo dve objavi učencev v priznani literarni reviji Mentor. Na šoli so zaposleni tudi trije učitelji, ki so doslej skupaj objavili pet pesniških zbirk, dva strokovna priročnika in eno pravljico. Vsi so s svojimi izkušnjami na literarnem področju uspešni mentorji učencem. Z izdajanjem je tesno povezana likovna oprema knjig, kjer kot ilustratorji nastopajo učenci in učitelji. Likovno ustvarjalnost učencev uspešno predstavljamo na razstavah in natečajih (npr. na slovenskem likovnem natečaju Likovni svet otrok v Šoštanju). V preteklih nekaj letih so bili naši OŠ Ljudski vrt. učenci zmagovalci regijskega izbora Evrope v šoli, večkratni nagrajenci na natečaju Novoletna voščilnica ter regijski in državni zmagovalci natečaja družbe Slopac. Sodelovali so tudi v slikarski koloniji Jurjevo mesto in na Ex temporu Pust. Ko je Pomurski ekološki center Murska Sobota organiziral natečaj Prednovoletni čas, so razstavljali tudi naši učenci. Njihovi izdelki so bili izbrani še za razstavo v Cankarjevem domu, ki jo je na temo Potovanje in bivanje v vesolju organizirala Ustanovna slovenska znanstvena fundacija. Šola je znana tudi po izvirnih promocijskih darilih, ki smo jih javnosti predstavili na letošnjih Dnevih ustvarjalnosti in inova-tivnosti pri učenju v Ljubljani. Folklora je, podobno kot pevski zbor, prostočasna dejavnost z najdaljšo tradicijo na šoli (od leta 1959). Mladi folkloristi se redno udeležujejo območnih in tudi medobmočnih revij ter sodelujejo na prireditvah in sprejemih v različnih ustanovah in društvih MO Ptuj. Od leta 1960 delujejo na šoli (skupaj s podružnico Grajena) od trije do pet pevskih zborov, mladi pevci pa se s svojim programom uspešno udeležujejo območnih in drugih revij pevskih zborov ter prirejajo samostojne koncerte in plesno-pevske večere. Izdali so tudi zgoščenko Ob ribniku je modra šola in več zgoščenk, na katerih so posneti najuspešnejši nastopi zadnjih let. Na šoli imamo že vrsto let obetajoče pevce (odkrite na zabavno-glasbenih prireditvah Korajža velja) in dve skupini tolkalcev, ki z lastnimi skladbami nastopajo tudi na prireditvah izven šole. Ob vseh teh dejavnostih pa že štiri leta deluje pod vodstvom nekdanje učenke tudi plesna skupina. Ko so se 19. septembra učenci Alen Erjavec, Iza Malovič, Gregor Nestorov in Danaja Gnilšek v spremstvu ravnateljice Tatjane Vaupotič ter učiteljev Davida Bedrača in Sonje Dežman odpravili na zaključno prireditev v Slivno pri Vačah, še niso vedeli, da bo šoli podeljen naslov Kulturna šola leta 2008. Dan so preživeli v ustvarjalnih delavnicah in ogledu geometričnega središča Slovenije skupaj s 140 otroci in učitelji - mentorji iz vse Slovenije. V močni konkurenci (79 prijavljenih šol) je bila Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj najprej nominirana, nato pa med 25 šolami uvrščena med šest izbranih slovenskih kulturnih šol. Naša šola je za svojo raznoliko ustvarjalnost in odprtost navzven prejela naziv Kulturna šola leta 2008 za prekmursko, mariborsko in podravsko področje. V obrazložitvi Zveze kulturnih društev Slovenije in Društva za razvoj in varovanje GEOSS-a je med drugim zapisano, da »skoraj ni dejavnosti, pri kateri OŠ Ljudski vrt ne posega v sam vrh« in da je »prototip sodobne šole, ki gradi na ustvarjalnosti«. 23 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ZANIMIVOSTI / OBVESTILA 15 let Plesnega centra Mambo - I. del Za nekoga petnajst let morda ni dolga doba, saj so merila zelo različna, vendar pa vsem, ki so preživeli to obdobje skupaj in načrtovali ter kreirali plesne dogodke, ta čas pomeni nepogrešljiv del življenja. Božena Krivec Nastanek plesnega centra Mambo sega v leto 1994, ko je nekdanji plesalec Metod Peklar sprejel odločitev, da se začne s plesom ukvarjati profesionalno. Ustanovil je podjetje za izobraževanje in organizacijo prireditev Plesni center Mambo. Njegova želja je bila ponuditi čim širšo paleto plesnega ustvarjanja za vse starostne skupine in pod strokovnim vodstvom doseči prepoznavnost kvalitetnega dela. Prostore je Plesni center dobil z najemom dvorane Krajevne skupnosti Bratje Reš (sedanja Mestna četrt Panorama), kjer vztraja še danes. M. Peklar je vedel, da brez usposobljenega in prizadevnega kadra ne bo mogoče zadovoljiti želje staršev in otrok, zato je okoli sebe zbral ljudi, ki so verjeli v njegovo vizijo. V začetku so strokovni tim sestavljali trije ustvarjalci: Metod Peklar, Zdenka Fajfarič in Božena Krivec. Plesni center je v sistematičnem in organiziranem plesnem izobraževanju v tistem času na nek način oral ledino na Foto: Stanko Kozel Ptuju - bil je prva profesionalna plesna institucija. Odziv Ptujčanov je bil velik in na koncu sezone 1994/1995 ni bilo treba več skrbeti za vpis v naslednjo sezono. Osnova za delovanje so bile izkušnje, pridobljene skozi športni ples pri plesni sekciji DPD Svoboda, vendar pa so zgolj le-te bile premalo. Strokovni tim se je plesno izobraževal in izpopolnjeval pri Plesni zvezi Slovenije, Plesni šoli Urška, Fakulteti za šport in na zimskih ter poletnih plesnih delavnicah, ki jih je organiziral Sklad za ljubiteljsko kulturo RS. Plesne programe so si zamislili in nastavili tako, da so otroci v celoletnih plesnih programih pridobivali znanje sistematično in postopno. Nova sezona 1995/1996 je prinesla spoznanje, da je pridobljeno plesno znanje plesalcev v osnovnem plesnem izobraževanju potrebno nadgraditi in ponuditi nekaj več. Tako je v februarju nastal Plesni klub Mambo. S tem korakom je bilo plesalcem V Plesnem centru največjo pozornost posvečamo otrokom. v klubu omogočeno sodelovanje na plesnih tekmovanjih doma in v tujini, udeležba na revijah in plesnih srečanjih. Metod Peklar ob obletnici pravi: »Plesni center Mambo ponuja plesno izobraževanje za otroke od 3 let naprej: celoletne plesne programe za predšolske in šolske otroke, tečajniško obliko izobraževanja za različne plesne zvrsti, otroško animacijo, športne in kulturne dneve za šole, individualno poučevanje, rekreacijo za odrasle, tečaje za mladoporočence in pripravljamo plesne programe za naročnike. Plesni center Mambo se je ob uspehih plesnega kluba razvijal in postal stalna izobraževalna ustanova na plesnem področju, ki v eni plesni sezoni izobražuje okoli 250 predšolskih, šolskih otrok in srednješolcev v celoletnih plesnih programih, ob tem skrbi za redno plesno izobraževanje in rekreacijo odraslih v obliki plesnih tečajev in organizirane rekreativne vadbe čez celo leto. Danes je zelo malo Ptujčanov, ki nas ne bi poznali, saj smo v petnajstih letih zabeležili več kot 10.000 vpisov, v različne plesne programe. Ob tem smo posebej ponosni, da ostajajo naši koristniki ljudje, ki so se nam pridružili ob ustanovitvi, leta 1994.« Naslednjič: Uspešno obdobje športnih plesalcev standardnih in latinsko-ameriških plesov (od 1997 do 2005). V Mednarodni dan jezikov na OS Mladika V petek, 26. 9. 2008, na mednarodni dan jezikov, smo učenci na Osnovni šoli Mladika ustvarjali plakate o angleško govorečih državah. Prav tako smo učenci na barvne liste zapisali različne pozdrave v tujih jezikih, ki smo jih povezali v jezikovno verigo, le-to pa pritrdili na stene stopnišča naše šole. Učenci in učenke smo se tudi predstavljali v nemškem in angleškem jeziku, izdelovali zastavice tujih držav in izvedeli zelo veliko informacij o svetovnih jezikih. Nismo pa pozabili niti na radijsko oddajo na našem šolskem radiu, kjer so nam učenci 5. razredov zapeli angleško pesem, v uvodu pa je po angleško vse nagovorila učiteljica angleščine. Potekalo pa je tudi tekmovanje v poznavanju zastav različnih držav. V tem projektu smo sodelovali vsi učenci in učenke od 5. do 9. razreda in njihovi mentorji, saj so za vse tuji jeziki zelo pomembni, kajti s tem širimo svoje vsesplošno znanje o tujih državah. Alen Hliš, 9. b 24 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 v Učenci OS Mladika na festivalu znanosti v Ljubljani V torek, 16. septembra 2008, smo učenci od 6. do 9. razreda, ki smo bili prepoznani v načrtu dela z nadarjenimi učenci, odpotovali v Ljubljano. Pouk je potekal drugače kot običajen dan na šoli, saj smo si v Ljubljani najprej ogledali zbirke v Narodnem muzeju. Nato smo odšli v Cankarjev dom, kjer se je odvijal 14. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. Učenci smo bili razporejeni v različne delovne in ustvarjalne skupine. Zelo smo uživali ob izvedbi eksperimentov iz naravoslovja in kemije, prav tako smo lahko likovno ustvarjali... V preddverju Cankarjevega doma so šole predstavljale različne zanimive ugotovitve, do katerih so prišli učenci pri posameznih poskusih in nalogah. Prav tako so bili predstavljeni mnogi eksperimenti na temo kemije, optičnih prevar ... Obiskali smo tudi prenosni planetarij, ki nas je navdušil z zanimivo vsebino razlage ozvezdij in planetov. Na razstavnem prostoru smo si ogledali tudi razstavo z risbami učencev. Ponosni smo bili na risbe naših treh učencev 5. razreda, ki so bile izbrane na temo Robotika. To so bile risbe Maše Indžič, Tjaše Koletnik Kidrič in Žana Ciglarja. Po končanih delavnicah smo se še sprehodili po starem delu Ljubljane, se okrepčali in vrnili domov. Učenci smo bili nad doživetji dneva navdušeni in smo takoj izrazili željo, da bi na šoli še večkrat organizirali takšen pouk. Alen Hliš, 9. b Marjanca Kušar, koordinatorka dela z nadarjenimi učenci v Sportno druženje varovancev VDC Sožitje Ptuj Na Rajšpovi ulici 20 na Ptuju so v začetku leta 2002 odprli Varstveno-delovni center (VDC) Sožitje Ptuj, ki je namenjen zaposlitvi, vodenju in varstvu odraslih oseb z motnjo v razvoju. Sožitje Ptuj omogoča zaposlitev pod posebnimi pogoji 27 odraslim osebam z duševno motnjo v razvoju iz širšega ptujskega območja. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V septembru so se varovanci VDC Sožitje Ptuj zabavali in merili svoje moči v okviru športnega dneva, ki so ga izvedli na Mestnem stadionu na Ptuju. Pobudnik športnega druženja, Aleš Panikvar, varuh v VDC Sožitje, je športni dan organiziral s pomočjo sodelavcev. Med udeleženci srečanja, prišli so še varovanci VDC Sožitja Maribor in učenci osnovne šole dr. Lju-devita Pivka, je izbral navdušene nogometaše in sestavil nogometno ekipo. Te pa je čakal zanimiv nasprotnik, saj so se pomerili z nogometaši NK Labod Drava. Po debitantski tekmi je ob navijanju in vzpodbujanju tekmovalcev sledilo atletsko tekmovanje, kjer so se pomerili v metu krogle, skoku v daljino ter teku na 50 in 100 metrov. Pridružili so se jim tudi trije ptujski triatlonci in člani Atletskega kluba Ptuj. Športne aktivnosti so zaključili s Tekom dobre volje, ki so se ga udeležili vsi prisotni. Športni dan so jim omogočili Športni zavod Ptuj, ptujski triatlonci, Atletski klub Ptuj, NK Labod Drava in reševalna služba Zdravstvenega doma Ptuj. Varovanci VDC Sožitje Ptuj se tudi sicer ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, vsak po svojih zmožnostih. Športni trening jim mnogo pomeni, pa tudi različna tekmovanja, ki se jih udeležujejo (sodelovanje v okviru Specialne olimpijade Slovenije). Med drugim se skupaj velikokrat od- Na športnem dnevu so se pomerili tudi v skoku v daljino. pravijo na kopanje, obiskujejo kino in gledališke predstave, praznujejo rojstne dneve in se učijo plesnih korakov. Pri delu v VDC Sožitje Ptuj so razdeljeni po skupinah na različna, njim prilagojena dela. Program dela varovancev je razdeljen na kooperativni in lastni program. Kooperativni program vsebuje sestavljanje različnih elementov in dokončevanje polizdelkov. Pri lastnem pro- gramu pa lahko izrazijo svojo ustvarjalnost. Veliko modelirajo iz gline, das mase in fine mase, izdelujejo sveče iz čebeljih sat-nic in poslikavajo svilo, steklo ter porcelan. Šivajo tudi okrasne blazine, prtičke, predpasnike in lutke iz blaga, delajo pogrinjke iz valovite lepenke ter darilne škatlice in voščilnice. Imajo tudi statve, na katerih med drugim tkejo preproge. Temu pa so dodali še pralni program. 25 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ZANIMIVOSTI / OBVESTILA Za drugega otroka bivanje v Dijaškem domu brezplačno Dijaški dom na Ptuju deluje že 108 let V Dijaškem domu Ptuj so 26. septembra pripravili Domski dan, namenjen učencem in dijakom dijaškega doma, njihovim staršem ter učiteljem in ravnateljem šol, ki jih učenci, dijaki in študentje obiskujejo. Dijaški dom ima 210 ležišč za dijake in študente ter je eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki nudi bivanje tudi učencem osnovnih šol (OŠ) in osnovnih šol s prilagojenim programom (OŠPP). Besedilo in foto: Mateja Tomašič Za dijake imajo 120 ležišč (trenutno je nastanjenih 70 dijakov), za študente imajo na razpolago 46 ležišč (zasedenih je 8), za učence osnovnih šol pa 44 ležišč. Trenutno je nastanjenih 14 učencev in učenk iz OŠ dr. Ljudevita Pivka, Mladika in Olga Meglič. Skupno imajo za to šolsko leto 92 prijav oziroma 44-odstotno zasedenost. Njihova najpomembnejša aktivnost za zvišanje vpisa je sodelovanje s šolami in ptujskim Centrom za socialno delo. Cena bivanja in oskrbe v dijaškem domu K zvišanju vpisa bo gotovo pripomogel sklep Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) o sofinanciranju plačil staršev, ki imajo v dijaškem domu hkrati vključenega več kot enega otroka. Vsak drugi otrok ima tako plačano oskrbnino s starani države. Ceno bivanja in oskrbe v dijaških domovih določa Komisija za določanje oskrbnine v dijaških domovih na MŠŠ. Mesečna cena bivanja, oskrbe in vzgojno-izobraževalno delo z dijakom je 201,00 EUR. Če dijak biva v dijaškem domu, ima pravico dobivati k štipendiji dodatek za izobraževanje izven stalnega prebivališča. Predložiti mora potrdilo o vpisu v dijaški dom. Študentje boste za bivanje v dijaškem domu mesečno odšteli 88,95 EUR, za nočitev iz petka na soboto pa 8,91 EUR. Cena za študente je nižja (74,79 EUR), če študenta v dijaški dom napotijo v študentski pisarni za sprejem. Prednosti bivanja v dijaškem domu »V ceno bivanja v dijaškem domu je ob oskrbi (nastanitev in hrana) všteta tudi pomoč pri učenju, skrb za varnost vsakega posameznika in številne interesne dejavnosti v prostem času (za športne dejavnosti imajo na vo- ljo trim kabinet, sobo za namizni tenis in nogomet ter igrišče), navajanje mladostnika k zdravemu načinu življenja in pravilnemu prehranjevanju. Skrbimo za razvoj zdrave osebnosti, tako telesno kot duševno,« je ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl izpostavila prednosti bivanja v domu. Ob tem je treba poudariti še bližino šol. »Skrbimo za stalno povezanost s starši in šolo, ki jo naš varovanec obiskuje, za dobro hrano, urejene in čiste prostore, za odlične učne dosežke in razvijanje pozitivnih človeških vrednot vsakega varovanca, za brezplačno učno pomoč - inštrukcije in za sodelovanje z drugimi dijaškimi domovi v Sloveniji, Italiji in Avstriji,« še dodaja ravnateljica. Vse sobe imajo internetno povezavo, ki je za varovance doma brezplačna. V domu pa je tudi knjižnica, računalniška učilnica, domski kino in čajna kuhinja. Je edini dom v Sloveniji, kjer izvajajo Vzgojni program tudi za učence OŠ, in eden izmed treh, ki izvajajo ta program za učence OŠPP. Vzgojitelji so v domu prisotni med sedmo in triindvajseto uro. Zaposleni imajo tudi medicinski sestri, ki delata na področju preventive in zdravja ter prehrane za celoten dom. Učni uspeh dijakov, ki bivajo v ptujskem domu, je vsako šolsko leto nad 98-odstoten, kar pomeni, da skoraj vsi uspešno zaključijo izobraževanje. MŠŠ je sprejel sklep o subvencioniranju šolske prehrane za dijake srednjih šol. S ptujskega Dijaškega doma so poslali ponudbo na vse ptujske srednje šole, tople obroke pa bodo pripravljali tudi za dijake, ki so na delovni praksi. Študentje, tudi tisti, ki ne bivajo v domu, se lahko v domu prehranjujejo na študentske bone. Načrti za naprej Dijaški dom deluje na Ptuju že 108. leto, na sedanji lokaciji je od leta 1980. Kot pravijo, imajo vse, kar potrebujejo za dobro delo: dobre materialne in kadrovske pogoje. 21 zaposlenih se s skupnimi močmi trudi ustvariti najboljši dijaški dom v regiji. Trenutne prioritete razvoja so zvišanje vpisa dijakov in učencev za 24-urno bivanje v domu od ponedeljka do petka, pridobivanje denarnih sredstev za izvajanje dnevnih dejavnosti učne pomoči, varstva in kakovostnega preživljanja prostega časa v dijaškem domu, pridobiti čim več študentov za bivanje in prehranjevanje v dijaškem domu, prijavljati se na projekte EU in širiti program dela na področju socialnega varstva in razvijanja socialnih veščin ter začetek dela Šole druge priložnosti v sodelovanju z okoljem. V neposredni bližini doma je tudi odobrena gradnja nove šole dr. Ljudevita Pivka. Ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl (levo) in Diana Bohak-Sabath, ravnateljica OŠ Olga Meglič, poudarjata pomen dobrega sodelovanja doma z osnovnimi šolami. DRUŠTVO ARS VITAE društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog - svetovanje in visnikom, staršem, žrtvam nasilja in zj gotrajno brezpose' drugim družbeno posamezniko: ar f'íjífct OitíTl 26 MLADI ZA MLADE 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 Ptujčan Andrej Čuš bo vodil Dijaško organizacijo Slovenije »Želim izpeljati mednarodni projekt na področju dijaške organiziranosti« Na prvi redni seji Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije (DOS) so dijaški predstavniki iz cele Slovenije izvolili novega predsednika in člane predsedstva DOS. Novi predsednik je postal Ptujčan Andrej Čuš. Za člane predsedstva DOS so bili izvoljeni dijaki: Klemen Balanč, Maruša Bizjan, Tadej Jalšovec, Mateja Kundija in Aleksandar Spremo. Staša Cafuta Novi predsednik DOS je postal Andrej Čuš, dijak četrtega letnika Ekonomske šole Ptuj. V svoji predstavitvi je poudaril pomen razvoja novih projektov DOS, ki bodo dijakom popestrili prosti čas. Organizacijo želi povezati s tujimi stanovskimi organizacijami in izpeljati vsaj en mednarodni projekt na področju dijaške organiziranosti. Želi tudi ohraniti sofinanciranje dijaških projektov preko javnega razpisa, saj sredstva, namenjena dijaškim skupnostim in sekcijam, pripomorejo k razvijanju zavedanja Foto: Teja Velkavrh pomena, ki ga imajo dijaki v družbi. Omogočijo jim tudi uresničiti marsikatero idejo in jih motivirajo ter jim s tem približajo dijaško delovanje. Sicer pa je po njegovem mnenju vodenje in predstavljanje same organizacije zelo velik izziv. DOS je trenutno na dobrih temeljih, projektno jih je treba le še nadgraditi. »Imenovanje mi pomeni veliko čast in odgovornost, katero so mi na ramena položili vsi slovenski dijaki. Dal bom vse od sebe, da jim to zaupanje povrnem. Vsekakor pa mi to tudi pomeni veliko priznanje za moje dosedanje udejstvovanje pri reševanju dijaške problematike. Sam osebno se najbolj veselim mednarodnega delovanja, spoznavanja novih ljudi in nabiranja dragocenih izkušenj,« je takoj po imenovanju povedal Andrej. Na vprašanja, kako namerava usklajevati šolske obveznosti in obveznosti do organizacije, pa odgovori: »Že lansko šolsko leto, ko sem bil predsednik dijaške sekcije Klubaptujskih Andrej Čuš, predsednik Dijaške organizacije študentov in sem ob Slovenije, v mali dvorani parlamenta. tem še treniral judo, »Osebno se najbolj veselim mednarodnega se mi je dobro izšlo. delovanja, spoznavanja novih ljudi in nabiranja Na področju organi- dragocenih izkušenj.« ziranja prostega časa in prila- imam samo dva cilja: matura gajanja šolskih obveznosti imam in vodenje Dijaške organizacije že veliko izkušenj. V tem letu Slovenije.« Prostovoljci smo se predstavili na sejmu prostega časa Center za socialno delo Ptuj in Društvo Ars Vitae sta se s svojim projekti prostovoljnega dela 5. septembra predstavila na sejmu prostega časa, ki je potekal na ptujskih ulicah. Sejma se je udeležilo pet prostovoljk, ki opravljamo prostovoljno delo. Sodelujemo na različnih projektih, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom, in sicer Prostovoljno delo z osnovnošolci, Mladinske delavnice in Dnevni center za otroke in mladostnike. Anita Horvat, prostovoljka v projektu Prostovoljno delo z osnovnošolci Prostovoljno delo z osnovnošolci je projekt, namenjen individualni pomoči osnovnošolcu na njegovem domu, enkrat tedensko, v popoldanskem času. Tako otroku kot tudi prostovoljcu njuno skupno druženje daje občutek koristnosti in pomaga pri osebni rasti. Projekt Mladinske delavnice je preventivno delo z učenci osnovnih šol. Osnovna metoda je delavnica, ki je sestavljena iz vrste socialnih iger in drugih veščin. Srečujejo se enkrat tedensko na Prostovoljno delo me bogati in krepi moj osebnostni razvoj. Daje mi tiste posebne, drobne občutke zadovoljstva, ponosa in uspeha. Izkušnja, da zmoreš v odnosu z otrokom razviti pristna občutja zaupanja in prijateljstva, da si mladostniku lahko zaupnik, svetovalec in pomočnik hkrati, je neprecenljiva. Vse tiste, ki razmišljate, da bi del svojega časa namenili prostovoljni dejavnosti, vabim, da se nam pridružite. Informacije o projektih dobite na Centru za socialno delo Ptuj, tel. št. 787 56 00. osnovni šoli. Vsaka delavnica prinaša določeno temo, značilno za adolescenco. Dnevni center za otoke in mladostnike je prav tako preventivni program, ki se izvaja na Centru za socialno delo Ptuj pod okriljem društva Ars Vitae, od ponedeljka do vključno četrtka, od 16. do 19. ure. Namenjen je učencem osnovnih šol ter dijakom 1. in 2. letnikov, ki imajo občasne in stalne učne težave ali pa želijo kreativno preživljati prosti čas. 27 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ZANIMIVOSTI / OBVESTILA Izzivi in problemi starševstva Dober partnerski odnos bi lahko primerjali z dvema, ki skupaj igrata skladbo. Vsak igra svoj instrument in uporablja svoje lastne sposobnosti in potenciale, igrata pa isto melodijo. Vsak zase je celosten in edinstven. Vsak je neodvisen in zavezan za odnos. V takšnem odnosu se otrok počuti varno, sprejeto, pravico ima do izražanja sebe, je kreativen, sproščen in svoboden v svojem ranljivem otroškem svetu. Sabina Stanovnik, specialistka zakonske in družinske terapije Starševstvo je tako globoko vtkano v samo jedro naše biti, da ne moremo prenehati biti starši, lahko pa se odločimo in prenehamo biti partnerji. Ponavadi je za otroka ločitev stresna, zato zatre svoj čustveni svet, torej svoje strahove, žalost, bolečino, ob tem pa velikokrat ostaja sam, saj ga nihče ne vpraša, kako pa je njemu preživljati te težke trenutke. Prekinitev stika s svojimi čutenji pa ga bo kasneje v življenju vodila k prisilni ponovitvi vseh tistih zgodb in čutenj, ki jih ni nikoli začutil in ovrednotil. Zato otroci ločenih staršev nosijo v sebi velik potencial, da ponovijo zgodbo svojih staršev. Starš, največkrat je to oče, ki odhaja iz družine, mora nujno ohrani stik z otrokom, kajti mama ne more nadomestiti očeta v njegovi vlogi starševstva, tako kot oče ne more nadomestiti vseh tistih čutenj, ki jih v odnos z otrokom prinaša mama. Oče je enkratna in neponovljiva oseba v otrokovem doživljanju, njegov odnos do otroka se globoko zapiše v otrokov notranji svet doživljanja in dojemanja življenja. Na tem temelju bo otrok kasneje v življenju gradil odnose z drugimi. Srečati se z otrokom v njegovem čustvenem svetu, pomeni najti stik v tistih čutenjih, ki jih otrok čuti, pa zanje še nima besed. Empatično razumevanje otrokovega doživljanja sveta okrog sebe pomeni globoko občutenje sebe, to, kar smo in kar doživljamo. Zavedanje, kdo smo in kakšna je naša vloga v družini, v kateri živimo, omogoča globlji stik z našimi pristnimi čutenji, sočutjem do sebe in svojih notranjih konfliktov, kar pozitivno vpliva na psihični, čustveni in vedenjski razvoj otroka. Kajti šele starša, ki zmoreta razumeti in začutiti svoj svet, zmoreta priti nasproti v tem, kar doživlja in čuti otrok. Zelo težko je otroku v odnosu, kjer ni spoštovanja in razumevanja. Otrok se naravno počuti srečen, ko vidi, da mama in oče rešujeta probleme na miren način, da drug drugemu izkazujeta podporo ter vdanost in naklonjenost. Posledično bo razvil pozitivno samopodobo, pozitiven odnos do sebe kot osebe, ki je vredna ljubezni. Razvil bo samozavest in občutek za sproščeno raziskovanje sveta izven družine. Pričakoval bo razumevajoč odnos od drugih, kar je posledica odnosa, ki sta ga imela starša drug do drugega in do njega. Njegovo vedenje bo fleksibilno in prilagodljivo. Sposoben bo regulirati svoja čutenja in vedenje v socialnem okolju. Najgloblje otroka zaznamuje vzdušje, ki ga starša ustvarjata med seboj, saj čuti, da je to tisto jedro, kjer njegova starša bivata. S tem, ko postane takšen kot mama in oče, ohranja močno navezanost s staršema, ta ponotranjen svet pa bo vedno znova dobil svoj obraz v odnosih, ki jih bo v življenju gradil z drugimi. Občutek vrednosti, fizična varnost, občutek topline in ljubezni, potreba po izzivih in veselju so osnovne potrebe, ki jih ima vsak otrok. Otrok potrebuje očeta in mamo, ki sta zavezana k zdravemu odnosu in ki sta v sebi dovolj varna, da vzgajata svoje otroke v toplem in razumevajočem odnosu. Če starša najdeta sočutje do sebe in drug drugega ter se povežeta v stiskah, ki jih doživljata drug ob drugem, bosta otroku lahko nudila zdrav čustveni razvoj. Ste se znašli v zakonski krizi? Se ločujete in ne najdete poti iz stiske, v kateri ste se znašli? Se srečujete s problemi odvisnosti, depresije, izgube in žalovanja? Imate probleme z anoreksijo ali bulimijo? Je vaš najstnik postal neobvladljiv? Ste doživeli čustveno, fizično ali spolno nasilje? Se srečujete s finančnimi problemi ali zgolj iščete odgovor na izzive in probleme v starševstvu? Pokličite Zakonski in družinski center Midva na Ptuju, za pomoč posameznikom, družinam in zakoncem v krizi (041 867 856) in skupaj bomo poiskali rešitev. Krvodajalstvo na Ptujskem ne zamira Na oddelku za transfuziologijo Splošne bolnišnice Ptuj je Vojko Žohar v septembru že stotič daroval kri. Tako se je pridružil letošnjima stokratnikoma Martinu Golenku in Ivanu Auerju. Ob tem so mu pripravili krajšo slovesnost, ki se je je udeležil tudi podžupan občine Hajdina Karl Svenšek. Mateja Tomašič Vojko Žohar je v ptujski bolnišnici prvič daroval kri 28. februarja pred tridesetimi leti, k čemur ga je vzpodbudil starejši brat. Zaposlen je v podjetju Talum, d. d., v Kidričevem, ki skupaj s Perutnino Ptuj, d. d., predstavlja veliko večino med osemstode-vetdesetimi krvodajalci, ki jih imajo od leta 1990 registrirane v ptujski bolnišnici. Predan orga- nizator krvodajalcev v Talumu, ki zaposlene vzpodbuja k tej humani gesti, je Milan Vrabl. Vojko Žohar ugotavlja, da krvodajalci na delovnem mestu dandanes nimajo več toliko ugodnosti kot pred leti. Kot pravi, je kri velikokrat daroval v prostem času, k tej humani dejavnosti pa vzpodbuja tudi druge. Ob tem poudarja, da krvodajalci skrbijo Vojku Žoharju se je ob stotem darovanju krvi zahvalila tudi predstojnica oddelka za transfuziologijo Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. trans. za svoje zdravje, saj jih pred odvzemom krvi vedno zdravstveno pregledajo. V ptujski bolnišnici so izredno 28 SOCIALNO VARSTVO / ZDRAVJE 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ponosni na vseh devet krvodajalcev, ki so kri darovali že stokrat. To so: Drago Sedmak, Vinko Brumc, Karl Furek, Franc Trček, Oto Mesarič, Oskar Šturm, Martin Golenko in Ivan Auer. Vojko je najmlajši med njimi. »Biti krvodajalec v današnjem času ni lahko. Danes, ko notranje vrednote, kot so spoštovanje, zaupanje in morala, izgubljajo družbeni pomen, kljub temu vemo, da življenje ni črno-belo, ampak je mavrica in vsi mi smo lahko ponosni, da krvodajalstvo v Sloveniji po zaslugi vseh krvodajalcev ne zamira,« je med slovesnostjo dejala medicinska sestra Suzana Klampfer. K temu pripomore odlična organizacijska mreža krvodajalskih akcij, za katere skrbijo območna združenja Rdečega križa. »Območna združenja RK organizirajo krvodajalske akcije že vse od leta 1945 naprej. Akcije načrtujejo za tromesečja vnaprej. Vedno se sestane komisija, ki naredi razpored. V tej ko- misiji so predstavniki delovnih organizacij, ki skrbijo za aktive krvodajalcev, in predstavniki iz krajevnih in občinskih organizacij RK, katerih naloga je povezovanje krvodajalcev iz njihovega okolja, ki niso vključeni nikjer drugje. Krvodajalske akcije so organizirane vsak ponedeljek in četrtek na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice. Za pridobivanje novih članov v vrste krvodajalcev v glavnem skrbijo predstavniki krajevnih in občinskih komisij. Prav tako se trudi transfuzijski oddelek s predavanji v srednjih šolah. Krvodajalec si lahko od 18. leta naprej. Moški lahko darujejo kri 4-krat letno, ženske pa 3-krat, vse do 65. leta starosti,« je pojasnila Marjana Cafuta, sekretarka območnega združenja RK na Ptuju. Vojku Žoharju sta se za humano dejanje zahvalila in mu hkrati čestitala tudi predstojnica oddelka za transfuziologijo Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. trans., in podžupan občine Haj-dina Karl Svenšek. Lekarna Ptuj praznuje 50 let Lekarna Ptuj praznuje petdeseti rojstni dan, to je petdeset let delovanja v prostorih na Trstenjakovi ulici 9. Lekarniška dejavnost pa sega veliko dlje v preteklost, saj je Ptuj prvo lekarno dobil že leta 1587. Danes deluje v sklopu javnega zavoda Lekarne Ptuj sedem lekarniških enot. Vse so nastale in se razvijajo ob pomoči vseh zaposlenih v zavodu, zlasti pa ob strokovni in organizacijski podpori Lekarne Ptuj. Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj Mesto Ptuj z okolico se upravičeno ponaša s svojo bogato preteklostjo. Bogata je tudi zgodovina lekarniške dejavnosti na Ptuju, saj je v 16. stoletju, ko so v slovenskem prostoru nastajale prve lekarne, eno prvih leta 1587 dobil tudi Ptuj. Leta 1922 sta na Ptuju delovali dve lekarni, in sicer Lekarna pri zlatem jelenu in Lekarna pri zamorcu. Tega leta se jima je pridružila še tretja in hkrati prva slovenska lekarna, to je bila Lekarna pri svetem Antonu. Lekarna pri zlatem jelenu je bila poškodovana v času druge svetovne vojne. Ostali dve lekarni so leta 1958 zaprli in preselili ta del zdravstvene dejavnosti v prostore na Trstenjakovi ulici 9, kjer je Lekarna Ptuj še danes. Ob pomoči kolektiva Lekarne Ptuj se je na širšem območju širila mreža lekarn. Najprej v Majšperku, nato v Kidričevem in leta 1975 še v Ormožu in Središču. Slednji dve enoti sta se kasneje odcepili in nastal je samostojen zavod Lekarna Ormož. V Lekarnah Ptuj pa smo še naprej širili lekarniško mrežo in Foto: Zlatko Kuret približevali dejavnost preskrbe z zdravili prebivalcem. Nastale so nove lekarne: Lekarna Gorišnica, Lekarna Breg in Lekarna Budi-na-Brstje na Ptuju in lekarniška podružnica Videm pri Ptuju. Vzporedno s širitvijo mreže lekarn na širšem območju Ptuja in Ormoža se je spreminjal tudi način dela lekarniških farmacevtov in drugih strokovnih delavcev. Nekoč je bilo pomembno, da je pacient dobil pravo zdravilo ob pravem času. Danes je to premalo. Vročitev zdravila spremlja nasvet o njegovi varni, pravilni in učinkoviti uporabi. Ta nasvet podeli izdelku, ki mu rečemo zdravilo, njegovo pravo vrednost. Ob preskrbi prebivalcev z zdravili na recept postaja vse bolj pomemben del našega dela svetovanje in izdajanje zdravil brez recepta, medicinskih pripomočkov, izdelkov za nego in prehranskih dopolnil, s katerimi odpravljamo manjše zdravstvene težave in pripomoremo k ohranjanju zdravja. Naš praznik želimo deliti z vsemi, ki kakor koli potrebujete naše Lekarna na Trstenjakovi ulici. storitve. Lekarniški farmacevt in vsi ostali, zaposleni v lekarnah, smo tu zaradi vas. Zato bomo v tednu, ki ga namenjamo praznovanju, to je od 3. do 7. novembra, za vas pripravili svetovalne kotičke. Strokovni delavci vam bomo svetovali o temah, ki smo jih v zadnjem letu objavljali v medijih, in seveda tudi o vsem ostalem, kar vas zanima in je povezano z zdravjem, zdravili in drugimi izdelki, ki so na voljo v naših lekarnah. Prijazno vabljeni - praznujte z nami! Notranjost lekarne. 29 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ZANIMIVOSTI / OBVESTILA Ukraden pogled na strehi sveta, Peking, 8. 8. 2008, ob 8. uri in 8 min Pogovor z Nino Kolarič, rekorderko v skoku v daljino in prvo Ptujčanko, ki ji je uspela uvrstitev na olimpijske igre Lahko upaš, da se bo tvoj trud spremenil v uspeh, morda boš tudi poražen. A ne dovoli si, da te uspeh spremeni. Poraz te nauči upornosti, uspeh te ne nauči ničesar, da ti le prijetne občutke ..., ki so kratkotrajni ... Pogovarjala se je: Aleksandra Jelušič Foto: Aleksandra Jelušič, fotarhiv Nine Kolarič Po šestnajstih letih upov in pričakovanj sta upornost in trdo delo obrodila sadove, ki so ptujsko atletinjo pospremili na letalo za Peking, kjer se začenjajo upi vsakega športnika ... Za mlado dekle, kot je Nina Kolarič, je morda predrzno pričakovati zmago, a uspeh je že to, da si je dovolila uresničiti svoje sanje, ki so polne odrekanja. Pred njo je še vse življenje, veliko bitk, vzponov in padcev. Pot bo dolga, a vodi v uspeh. Prijeten je občutek, če ve, da smo z njo, da polagamo svoje upe v njeno delo in se z njo veselimo Londona, kjer smo zanjo skrivoma rezervirali najvišje stopničke .Velik uspeh za mlado dekle in velika priložnost za majhen kraj, kot je Ptuj- Po telefonu se dogovoriva za četrtkov klepet, ki ga potrdi kljub utrujenosti in ob sedmih zvečer sem polna pričakovanja nad najinim snidenjem. Ob pozdravu ujamem njen iskriv nasmeh, ki skriva zadovoljstvo in njeno ognjevito »pink« pričesko, ki že sama po sebi govori v prid bojeviti naravi. Uspeh je ni spremenil, za vrhunsko športnico se skriva čustveno mlado dekle, nič drugačno od svojih vrstnic. Pa vseeno povsem drugačno, z življenjem, polnim odrekanja, žrtvovanja, uspehov, veselja in zlatih kolajn. To je torej Nina Kolarič, ko ni atletinja, pa me vseeno premami vprašanje, da si ga drznem postaviti na začetku najinega pogovora, ki bi naj nekoliko prepodil začetniško tremo snidenja. Rezultati in uspehi, ki jih je bila deležna na tekmovanjih, na veliko odmevajo in so že sami po sebi zgodba zase. A tokrat sem si dovolila preseči suhopar-nost številk in sem dala prednost Nini kot osebi, njenim čustvom, ciljem, pričakovanjem. Dovolila sem vam, da pogledate na svet skozi njene oči in jo spoznate kot sosedo, prijateljico, sokrajanko, kot dekle z imenom Nina. Kdo je Nina Kolarič, ko ni atletinja? Kaj jo razveseljuje, o čem sanjari in na kaj upa? Večji del dneva sem atletinja ... Atletika je del mojega življenja. Vanjo usmerjam vse svoje napore in energijo ... Redki so trenutki, ki so samo moji in jih lahko izkoristim brez urnika. Takrat se počutim svobodno. Ne počnem nič posebnega. Samo prepustim se tej svobodi in brezdelju. Zelo rada imam živali. Doma imam tri kosmatince, zlate prinašalce, dve mucki in poln ribnik ribic. Oni so moja sprostitev in moje veselje. Kitajci so precej vraževerni in zdi se, da ta vraževernost prežema njihovo kulturo in način razmišljanja. Za olimpijske igre so izbrali število osem. Otvoritev OIje bila natanko 8. 8. 2008, ob 8. uri in 8 minut. Število osem nosi v sebi močno sporočilnost, saj simbolizira bogastvo, uspeh in izobilje. Število osem je tudi simbol popolnosti. Če ga razdelimo na polovico, nam da dva povsem enaka dela in če ga postavimo horizontalno, dobimo neskončnost. Veliko pričakovanj je bilo položenih v število osem iz strani domačinov in s strani športnikov. Ali si vraževerna? Imaš kakšno posebno stvar, za katero verjameš, da ti prinaša srečo? Ne, nisem vraževerna. Verjamem vase in v trdo delo. Če ne garaš, potem ti tudi sreča ne pomaga. Veliko je odvisno od mene same, a če imaš zraven tega še malo športne sreče, toliko bolje. V soboto smo lahko na televiziji spremljali zanimiv film Steve-na Spilberga o dogajanjih na olimpija-di leta 1972, ko so palestinski teroristi v olimpijskem naselju na krut način usmrtili enajst izraelskih športnikov. Zdi se, kot da se zgodovina ponavlja. Strah pred terorizmom je bilo čutiti tudi pred temi OI. Kako je bilo poskrbljeno za vašo varnost? Za športnike je bilo res zelo dobro poskrbljeno, na vseh področjih, od logistike do bivanja in varnosti. V času trajanja OI so bili nad tem območjem prepovedani vsi preleti. Ceste so večinoma tripasovnice in en pas je bil striktno rezerviran samo za logistiko, povezano z olim-pijado. Pri vstopu v olimpijsko vas so me dodobra pregledali . Imela sem celo nekaj težav, kako v vas prinesti svoje tekmovalne »špice za šprintarice«, ki sem jih spakirala v potovalko. Skratka, na olimpijadi sem se počutila varno. Pred dogodki se je veliko govorilo o nemirih med tibetanskimi protestniki in vlado. Veliko ljudi so na silo izselili. Vlada je blokirala Google in Youtube, da bi prikrila krvave dogodke. Veliko športnikov je razmišljalo o bojkotu tekmovanja, a realno so se zavedali, da ne bi bistveno vplivali na potek dogodkov. Kakšno je tvoje gledanje na te dogodke? Sodelujoči na IO so bili zelo ustrežljivi in so dajali videz navdušenja. Po tihem razmišljam, da so morda vse nasprotno misleče umaknili iz dosega naših ušes in oči. A to so samo moje domneve. Grob poseg v življenje preprostih ljudi se mi zdi neprimeren. Bilo mi je hudo. Veliko je bilo govora o obupni onesnaženosti ozračja. Športniki so bili upravičeno zaskrbljeni, kako utegne slab zrak vplivati na njihove tekmovalne rezultate in njihovo zdravje. Po drugi strani pa so nekateri novinarji poročali, da stanje ni tako kritično. Kako si sama občutila problem onesnaženosti ozračja? V Peking sem pripotovala štiri dni po slavnostni otvoritvi OI. Kolesarji so bili tam že teden prej in so se pritoževali nad onesnaženostjo ozračja. Imela sem srečo, saj je v tistih dneh kar nekajkrat deževalo in je dež nekoliko očistil ozračje. Imela sem veliko težav s spremembo klime, svoje je dodal še stres. V Pekingu sem zelo zbolela. Zdelo se mi je, da moje telo žari. Ne pomnim, kdaj sem bila nazadnje tako zelo bolna. Zavedala sem se, da na OI ni druge možnosti in opravila sem vse treninge. A 30 PTUJČANI 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 čutila sem, da moje telo izgublja moč. Dala sem vse od sebe in vztrajala do konca. Ponašaš se z zavidljivim osebnim rekordom 6,78 m. Na OI ti zaradi zdravstvenih težav in spleta okoliščin, ki ti niso bile naklonjene, ni uspelo ponoviti ali celo preseči tega rezultata. Skočila si 6,40 m in s tem za 2 dm zgrešila finalno uvrstitev. Dala si vse od sebe in se borila po svojih močeh. V tebi je še velik potencial. Sama si napovedala, da tvoj čas šele prihaja. Vsak športnik si zastavi določene cilje in pestuje svoje želje in pričakovanja. Kako visoko si zastavila svoje cilje? Osebno nisem tip človeka, ki bi zaspal na lovorikah uspeha. Zavedam se, da je pred mano trdo delo in veliko odrekanja, če želim izpolniti svoje visoke cilje, ki me bodo zadovoljili. V prihodnosti se bom udeležila vseh večjih tekmovanj in seveda stavila na najvišja mesta. Zavedam se, da imam še veliko potenciala, ki ga želim izkoristiti. Vem, da zmorem več. Moj cilj je skočiti 7 m, kar je dovolj za najvišje mesto. Moja pričakovanja so ujeta v besedo London, kjer bodo naslednje OI. Tega ne želim zamuditi. A še vedno mi največ pomeni tisti skriti nasmeh, ki mi ga kdo mimogrede nameni v znak podpore, in prijetna misel, da ljudje verjamejo vame. To mi da novih moči, da vztrajam na svoji poti. Vsak športnik ima svoje dobre in svoje slabe dneve. Pridejo trenutki, ko se sprašuješ o smislu odrekanja. Takrat potrebuješ nekaj ali nekoga, ki ti da moč in ti pokaže smisel tvojega početja. Kaj je tisto nekaj, kar te vedno znova prepriča, da je pot, ki si jo izbrala, prava in da je vredno vztrajati do konca? Res je. Včasih tudi sama nisem prepričana o tem, kako dalje, in ali je moj cilj res vreden odrekanja. Takrat se vprašam, ali bi lahko živela drugače. Treningi in tekmovanja so del mojega življenja in mi dajejo občutek samopotrditve in izpolnjenosti. Mama se rada pošali, da so treningi zame nuja, ker sem drugače nejevoljna. Verjetno je res tako. To je moj način življenja. Ta način sem si izbrala in mi je všeč. Nekako potrebujem svoj športni ritem, če ga ni, ga pogrešam. Velika tekmovanja so za športnika precej stresna, saj ne sme razočarati sebe, po drugi strani pa nosi tudi nekakšno družbeno odgovornost, saj se zaveda, da je na tekmovanju s točno določenim namenom in da ljudje od njega veliko pričakujejo. Vsak športnik ima svoj način sproščanja in premagovanja predtekmovalne treme. Kako se spopadaš s predtekmo-valnim stresom? Priznati moram, da sem v zadnjem času veliko pridobila na samozavesti. Tudi intervju je zame včasih pomenil več treme. Zdaj je drugače. K temu je veliko pripomogel športni psiholog in samopotrditev skozi uspeh, ki sem ga dosegla. Pred tekmovanjem na OI nisem občutila zelo velike treme. Ves čas sem imela pozitivne misli in vse sem usmerila v uspeh. S športnim psihologom sva se učila »vizu-alizacije skoka«. To pomeni, da dejansko že pred samim tekmovanjem predvidiš vse možne scenarije. Pomembno je, da te nič ne preseneti, da si na vse pripravljen. Potem ostaneš miren in vso svojo energijo usmeriš v svoj uspešen nastop. Oči zemljanov so bile v teh dneh dobesedno pripete na streho sveta, kot pravimo Pekingu. Vsak je po svoje doživljal ta velik spektakel. A le tisti, ki so ga dejansko doživljali, so ujeli to posebno energijo, ki je prežemala množice. Tega se ne da opisati. Pa vendar. Dovoli nam, da pogledamo na dogajanje v Pekingu skozi tvoje oči? Preveč je vtisov, da bi jih bilo moč izraziti skozi intervju. Mor- da samo en izmed njih, ki me je povsem prevzel in mi bo za vedno ostal v spominu. To je trenutek, ko sem stopila na stadion, kjer je potekala tudi slavnostna otvoritev. Preko TV ekranov se ne da začutiti veličastnosti in mogočnosti tega stadiona. Kljub temu da je bil prazen, sem začutila silovito tremo in strahospo-štovanje. Nekako si nisem znala zamisliti, da bo to prostor, kjer se bom morala izkazati. Sama sebi sem se zazdela premajhna. Potem sem si poskušala zamisliti, kakšen je občutek, ko stadion napolni 91.000 ljudi. Tega se nekako ne da predstavljati, kaj šele opisati. Odločila sem se, da bom vse te gledalce enostavno odmislila. Rekla sem si, da je vse skupaj samo tekma, ena izmed mnogih. Ta misel mi je pomagala premagati tremo. In na tekmovanju sem jo lahko zelo uspešno kontrolirala. Zadnje čase medije pretresajo dopinške afere, ki izničijo ves trud, ki ga je športnik vložil na svoji poti do uspeha. Športniki so ves čas razpeti med željo po uspehu in svojimi fizičnimi zmožnostmi. Včasih štejejo sekunde, centimetri in doping je lahko tista pika na i, ki odloča o tvojem uspehu. Ali bi bila za uspeh pripravljena tvegati? Kot športnica lahko razumem, zakaj se nekdo odloči za doping, ga pa nikakor ne podpiram. Tudi na letošnjih OI so bili primeri, ko so pri športnikih z vrhunskimi rezultati odkrili sledi dopinga. Moje načelo je, da je bolje vztrajati pri treningu, kot tvegati, da si ob vse. Nekdo, ki ima povprečen rezultat, pa kljub dopingu ne bo segal po kolajnah. Cena dopinga je v vsakem primeru previsoka, da bi bila pripravljena tvegati svojo športno kariero in svoje zdravje. Športna kariera ima svoj omejen rok trajanja. Tega se zaveda prav vsak športnik. Pride trenutek, ko veš, da se boš moral umakniti. Kje se vidiš po koncu svoje športne poti? Odkrito povedano še nimam natančne predstave, kaj je tisto, kar bo zamenjalo šport. To seveda ne pomeni, da ne razmišljam o svoji prihodnosti. Sem študentka prava in še letos se bom pridno lotila izpitov. Profesorji na fakulteti so pokazali veliko razumevanja zame in po vrnitvi iz IO so mi na fakulteti pripravili dobrodošlico. Bila sem prijetno presenečena in ganjena nad pozornostjo. Odločitev o prihodnosti bo morala še dozoreti. Mnogi me sprašujejo, ali se vidim kot atletski trener. Zdi se mi, da za to delo potrebuješ veliko potrpljenja, ki ga jaz nimam. Morda bo ta ideja čez čas dozorela in se bom takrat odločila drugače. Vemo, da uspeh ni samo trdo delo in odrekanje, temveč je v veliki meri pogojen tudi s finančnimi sredstvi. Profesionalnost ima svojo ceno. Kako si kos finančnim bremenom? Ne želim biti krivična, a zdi se mi, da imajo ljudje dosti več posluha za kolektivne športe kot za individualne športe. Zelo težko je pridobiti sponzorje. Če sem odkrita, jih imam malo. Verjamem, da bodo uspehi in udeležba na IO pripomogli k temu, da me ljudje spoznajo in da me podprejo, tako moralno kot tudi finančno. Veliko potujem in včasih se počutim kot nekakšen ambasador, ki zastopa naše ljudi povsod po svetu. Pred menoj je še veliko uspehov, upam, da bodo sponzorji v meni našli tudi svojo priložnost. Vsak človek ima kakšno posebno misel, svoj moto, morda kakšen droben spomin, ki mu je spremenil tok življenja in ga zaznamoval za zmeraj. Kaj posebnega imaš ti? Večkrat razmišljam o tem, da imajo nekateri prirojene talente, ki jih ne znajo izkoristiti. Priznam, da sama nisem bila zelo talentirana. V primerjavi z drugimi športnicami, s katerimi sem pričela svojo športno pot, sem bila povsem povprečna. A v življenju vedno šteje tudi vztrajnost in koliko stvarem si se pripravljen odreči za svoj cilj. Moji uspehi so plod trdega dela in verjamem, da bom dosegla svoje zastavljene cilje. Hvaležna sem staršem, vztrajnosti mojega trenerja, podpori prijateljev, so-krajanov, sponzorjev. Ti ljudje so mozaik v sestavljenki mojega uspeha. ¿^kpr/M 31 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ZANIMIVOSTI / OBVESTILA Prvič v zgodovini obisk Michela Platinija na Ptuju in 6 sodnikov na nogometni tekmi David Breznik Foto: Langerholc Ptuj je bil zraven Murske Sobote in Lendave eno izmed treh mest, ki je gostilo kvalifikacije mladih reprezentanc do 19. leta starosti za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu. Na ptujskem Mestnem stadionu sta bili odigrani dve tekmi, in sicer med Slovenijo in Norveško ter Norveško in Armenijo. Prva tekma je bila vsekakor pomembnejša in Skandinavci so bili boljši od mladih slovenskih upov s 4 : 2. Izstopajoča dodatna dejavnika te tekme pa sta bila obisk predsednika evropske nogometne zveze Michela Platinija in prvič je v zgodovini nogometne igre tekmo sodilo kar šest sodnikov. Zraven uveljavljenih štirih sodnikov sta bila v kazenskih prostorih še dva dodatna sodnika, ki sta natančneje spremljala igro v šestnajstmetrskem prostoru. Visokega gosta in enega najboljših svetovnih nogometašev vseh časov Michela Platinija so ob funkcionarjih Nogometne zveze Slovenije sprejeli ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednik Medobčinske nogometne zveze Ptuj mag. Stanko Glažar in vršilec dolžnosti direktorja na Zavodu za šport Ptuj Marjan Lenartič. Ptujski župan je velik ljubitelj Kdo je Michel Platini? Francoski nogometaš Michel Platini se je rodil 21. junija 1955. Že s sedemnajstimi leti je zaigral za nogometni klub AS Nancy. V tem klubu je igral med leti 1972 in 1979 in je v 181 nastopih dal 98 zadetkov. Njegova naslednja nogometna postojanka je bil klub Saint Etienne, za katerega je zabil 58 zadetkov v 104 nastopih. Svojo bogato kariero je na klubskem nivoju zaključil pri italijanskem velikanu Juventusu, za katere je v petih letih v 147 nastopih dal 68 zadetkov. Zelo uspešen je bil tudi v francoski reprezentanci. Zanjo je nastopil kar 72-krat in 41-krat zadel v polno. Po končani aktivni nogometni karieri je bil tudi uspešen trener in je od začetka leta 2007 tudi predsednik evropske nogometne zveze UEFE. Michel Platini (tretji z leve v predzadnji vrsti) si je ogledal tekmo med Slovenijo in Norveško. nogometne igre in je francoskemu nogometnemu virtuozu podelil pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija ter se mu zahvalil za pomoč pri izgradnji igrišča z umetno travo in pri prihajajoči postavitvi razsvetljave na Mestnem stadionu Ptuj. Ob obisku Michela Platinija je ptujski župan povedal: »Počaščen sem in ponosen, da sem se lahko osebno zahvalil osebnosti, kot je Michel Platini, za vso pomoč, ki smo jo pridobili od evropske nogometne zveze za naše investicije. V čast in ponos si štejem, kot človek, ki mu nogomet veliko pomeni, da sem se mu lahko tudi osebno zahvalil za vse tiste virtuoznosti, ki smo jih bili deležni še takrat, ko je aktivno igral nogomet. Zato sem mu z velikim veseljem predal pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija in upam ter verjamem, da mu bo v drag spomin na to zgodovinsko srečanje na Ptuju!« Pomemben mejnik ali jubilej 30-letnega uspešnega delovanja letos praznuje Medobčinska nogometna zveza Ptuj, njen predsednik Stanko Glažar pa je Platiniju na kratko predstavil delovanje zveze in mu poklonil simbolično darilo. Državno prvenstvo v sledenju in tekmovanje šolanih psov Člani kinološkega društva Ptuj so v septembru pripravili dvodnevno tekmovanje - državno prvenstvo psov v sledenju in tradicionalni, že 11. zapovrstjo Čihalov memorial, ki je bil letos v obliki regijskega tekmovanja šolanih psov Milica Mohr Letošnja prireditev, ki so jo pripravili na društvenem poligonu v Budini, na terenih v okolici Ptuja, je bila še posebej slovesna. Nastopilo je 43 tekmovalcev iz številnih slovenskih klubov, med njimi tudi 9 domačih tekmovalcev. Posebno težo pa je prireditvi dal obisk ptujskega župana dr. Štefana Čelana, ki je odprl tekmovalni del programa. Vse prisotne je toplo pozdravil, tekmovalcem pa zaželel uspešno tekmovanje. Po uradnem delu se je še dodatno seznanil z delom društva, saj si je ogledal klubske prostore, pripadajoče terene in okolico. Državnega prvenstva v sledenju se je udeležilo 21 tekmovalcev, med njimi 4 domači. Vsak pes je s svojim vodnikom moral opraviti dve iskanji po sledi. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri zahtevnostne razrede, te pa so določili na temelju starosti ter dolžine sledi in po številu predmetov, ki bi jih pes naj našel. Prvi dan tekmovanja so izpeljali na travnatem in gozdnatem terenu v Staršah. Naslednji dan so bili psi in vodniki na delu v okolici Ptuja. Drugi dan prireditve je bil Či-halov memorial (prireditev v spomin na Stanka Čihala, dolgoletnega zelo aktivnega ptujskega kinologa). Tudi tukaj so bili tekmovalci razdeljeni v zahtevnost- ne stopnje, in sicer v pet stopenj. Po programu A in B tekmujejo le v poslušnosti, drugi programi vsebujejo še vaje sledi in obrambe. Nekaj lepih in odmevnih uvrstitev so na tem tekmovanju dosegli tudi domači tekmovalci in s tem še posebej razveselili prizadevne prireditelje. Prireditev je s sklepnim nagovorom zaključila Lidija Majnik, znana lokalna politična delavka. Tekmovalcem je čestitala za dosežene rezultate, vsem gostom zaželela še veliko uspešnih tekem in srečno vrnitev domov, domačim prirediteljem pa še več tako čudovito izpeljanih tekmovanj. 32 PRIREDITVENI VODNIK 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 "iHHil fhi| Športne prireditve - NOVEMBER ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 8. ll. 19.00 ŽRK M. Tenzor : Zagorje; prvenstvena tekma, članice Sobota, 29. ll 17.00 19.00 RK Drava : Velika Nedelja; prvenstvena tekma, člani ŽRK M. Tenzor : Žalec; prvenstvena tekma, članice ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 8. 11. 11.00 17.00 KK Maska Caffe Ptuj : Meltal; prvenstvena tekma, kadeti Kurent SK Company : Ruše; prvenstvena tekma, članice Nedelja, 9. 11. 9.00 - 14.00 17.00 ŽOK Ptuj - odbojkarski turnir, starejše deklice KK Maska Caffe Ptuj : Koroška; prvenstvena tekma, mladinci Sobota, 15. 11. 17.30 ŽOK Ptuj : Benedikt; prvenstvena tekma, članice Sobota, 22. 11. 11.00 17.00 KK Maska Caffe Ptuj : Ruše; prvenstvena tekma, kadeti Kurent SK Company : Sonimex Radenci; prvenstvena tekma, članice Sobota, 29. ll. 11.00 17.00 KK Maska Caffe Ptuj : Maribor; prvenstvena tekma, kadeti Kurent SK Company : Murska Sobota; prvenstvena tekma, članice ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Od četrtka, 13. 11., do nedelje, 16. 11. Razstava Malih živali Sobota, 29. 11. 10.00 16.00 17.00 NTK Ptuj II : NTK Škofja Loka (3. SNTL) NTK Ptuj II : NTK Križe (3. SNTL) NTK Ptuj II : NTK Melamin Kočevje (1. SNTL) MESTNI STADION - GLAVNO IGRIŠČE Nedelja, 8. ll. 14.00 Labod Drava : Rudar Velenje, 1. SNL Nedelja, l5. ll. 14.00 Labod Drava : Primorje, 1. SNL MESTNI STADION - IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO Nedelja, 2. ll. 11.00 ŽNK Ljudski vrt: Maribor; članice Nedelja, l6. ll. 11.00 ŽNK Ljudski vrt: Dornava; članice Povabilo na ples Ja, prav ste prebrali. Povabljeni ste na ples ... A, da ne? Zakaj pa ne? Očitno je dandanes v natrpanem urniku našega vsakdanjika že prava redkost doživeti čisto pravo in iskreno povabilo na ples. Pa vendar se zgodi tudi to. In če so vas zdajle malce zasrbele pete, kar pogumno berite naprej. Povabilo na ples velja prav za vse generacije, starostne skupine, od najmlajših kratkohlačnikov, ki še gulijo igralnice vrtcev, do vseh tistih, ki uživajo v drsenju plesnih korakov po parketu, asfaltu ali kjer koli že se pač sliši zven glasbe, ki vabi . Vabilo za ples vam pošilja Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj s svojim podmladkom, otroško Folklorno skupino Klopotec, ki v začetku jeseni vsako leto pričenjata nov plesni ciklus vaj in druženj, s katerimi ste v njihove vrste vabljeni vsi tisti, ki uživate v plesnem gibanju, veselem druženju, petju in zabavi. Vabilo za ples še posebej velja za plesne pare in moške plesalce, ki se radi zavrtijo v ritmu polke in valčka, pa najsi bo stara ljudska polka ali prefinjena meščanska eleganca čudovitega valčka in razkošnih oblek. Pri tem velja omeniti, da je Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj edina ptujska folklorna skupina s 33-letno tradicijo, njena prepoznavnost in posebnost pa so prav meščanski plesi, ki so sloves skupine ponesli tudi izven meja Slovenije. Pa ne pozabimo najvažnejšega, ples, na katerega ste prijazno povabljeni, se odvija vsako sredo, ob 20. uri, v prostorih Narodnega doma na Jadranski ulici 13, na Ptuju, kamor ste prav prisrčno povabljeni. Plesni pozdrav! Tadeja Radek, v imenu FS Bolnišnica Ptuj HCPUV Briiitv» zo ntKrteciJ« Plavanje PLUS Hopla - društvo za družinsko rekreacijo vas vabi na PLAVANJE PLUS - začetni in nadaljevalni tečaj plavanja za odrasle. Uvodni sestanek bo 4. novembra ob 18.30. Informacije in prijave: Marjeta (041 590 981). Šola plavanja za odrasle in tečaj za vaditelje plavanja Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki bi se želeli naučiti ali izpopolniti znanje plavanja, v šolo plavanja za odrasle. Prijave sprejemamo do 6. novembra, na tel. št. 041 311 414. Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse zainteresirane, ki bi želeli učiti plavanje, v tečaj za vaditelje plavanja. Pričetek 40-urnih predavanj bo v soboto, 8. novembra, ob 9. uri. Prijave sprejemamo do 3. novembra, na tel. št. 041 311 414. Franjo Rozman, predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj 33 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 ZANIMIVOSTI / OBVESTILA PROGRAM november mpP MESTNO G..i DAl IŠČE PTUJ 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si ZA OTROKE PRAVLJICA O ZLATI ROŽI, Glasbeno gledališče Melite 8. 11. Osojnik, 10.00, za abonma Kresnička in izven in ob 11.30, za abonma Zvezdica in izven ABONMA TESPIS, ORFEJ in IZVEN 3. 11., ob 19.30 Iztok Mlakar: DUOHTAR POD MUS, Gledališče Koper 24. 11., ob 19.30 Rokgre: SMETI NA LUNI ZA ODRASLE IN MLADINO 4. 11., ob 19.30 A. P. Cehov: STRICEK VANJA IN 12 ŠOPKOV, Muze-um Ljubljana, za izven 6. 11., ob 19.30 Katja Vidmar: ŽENSKA, Ideja8 Izola, dobrodelna prireditev za Varno hišo na Ptuju, za izven 20. 11., ob 19.30 PREMIERA Rokgre: SMETI NA LUNI Rokgre: SMETI NA LUNI, za izven NA GOSTOVANJIH 10. 11., ob 10.00, 26. 11., ob 19.30 27. 11., ob 19.30 v Renčali 11. 11., ob 19.00, na ljubljanskem gradu Rokgre: KOKOLOREK Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, »Stand up« komedija cftD P t U J Program v novembru KLUBSKI PROGRAMI V novembru je na ogled RAZSTAVA: PUNK IN NOVI VAL V JUGOSLAVIJI SLOVENIJI Razstavo o pojavu punka in novega vala v tedanji domovini sta postavila Matjaž Zorko in Martin Rozman. Za temeljit pregled alternativnega glasbenega dogajanja pred 30 leti sta zbrala mnoge zanimive materiale in pričevanja informatorjev, ki so bili sami del dogajanja: Igorja Vidmarja, Petra Mlakarja, Tomaža Lavriča, Petra Lovšina, Maria Šeliha in mnogih drugih. Razstava bo na ogled mesec dni, vendar bodo nekateri materiali razstavljeni samo na odprtju! Petek, 7. novembra, ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE: NIKARAGVA IN GVATEMALA Letos spomladi sta se Primož Kolarič in Mateja Lapuh odpravila na pot v Srednjo Ameriko. Pot ju je vodila predvsem po Nikaragvi in Gvatemali, kjer sta osvajala vulkane, z enega celo deskala, na drugem tacala nevarno blizu žareče lave, na tretjem pa kampirala tik pod kraterjem. Raziskovala sta stara španska kolonialna mesta, osamljene peščene plaže, plantaže kave, tovarne cigar, slikovite gozdove in uživala v čudovitem rumu, čokoladi in kavi ... Po predavanju bodo obiskovalci poskusili tradicionalno brezalkoholno pijačo iz Nikaragve, imenovano pinolillo. Petek, 14. novembra, ob 20. uri KONCERT: SIN STORY Skupina, ki prihaja z obale, šteje štiri člane: Alan Potočnjak (vokal, kitara), Aleksander Družina (vokal, kitara), Marko Loredan (bas) in Davor Klarič (bobni). Njihova glasba je avtorska, v njej se prepoznajo vplivi različnih glasbenih žanrov, od trših (hard rock) melodij do bolj spevnih pesmi, ki sežejo v pop vode, igrajo pa tudi priredbe. Trenutno delajo na izidu prvega albuma. Več o skupini lahko najdete na spletnem naslovu www.myspace.com/sinstory. Sobota, 22. novembra, ob 20. uri METAL KONCERT TREH SKUPIN: - KREATION KODEX (SLO) http://www.myspace.com/kreationkodex - CZAAR (HR) http://www.myspace.com/bandczaar - TOXIC DEATH (BIH) http://www.myspace.com/toxicdeath Skupine so se podale na manjšo turnejo po vseh treh državah, iz katerih prihajajo. Petek, 28. novembra, ob 19. uri POTOPIS: FILIPINI - SKRIVNOSTNA DEŽELA PRIJAZNIH LJUDI Matej Košir je popotnik, ki je po izobrazbi geograf in smo ga v CID že gostili. Tokrat nam bo predstavil zanimivosti in doživetja z otočja s presenetljivo prestolnico Manilo, najstarejše riževe terase na svetu, petelinje boje, plemenske borbe med domačini, ki ponekod še veljajo za ljudožerce! Pa kulinariko, ki se ne brani niti pasjega mesa, rajske plaže, karaoke in ljudi, ki so popotnika povsem očarali. Vsi klubski dogodki v oktobru so brezplačni! Kavarna CID je odprta vsak petek in soboto od 18. do 1. ure. PROSTOVOLJSTVO Sobota, 8. novembra, od 9. do 17. ure v Narodnem domu Ptuj UVODNO USPOSABLJANJE ZA PROSTOVOLJCE IN PROSTOVOLJKE Enodnevna izobraževalna oblika je namenjena vsem, ki že delajo kot prostovoljci v različnih organizacijah, in vsem tistim, ki se želijo vključiti v delo katere od prostovoljskih organizacij. Usposabljanje bo vodil trener Slovenske filantropije, ki je krovna nacionalna organizacija na področju prostovoljnega dela v Sloveniji. Prijave zbira CID Ptuj do konca oktobra oziroma do zasedenosti mest. Udeležba je brezplačna! NEFORMALNO UČENJE LIKOVNE CIDARIJE Likovne delavnice za osnovnošolce so namenjene spodbujanju njihove likovne ustvarjalnosti, usvajanju novih znanj in veščin na področju likovne umetnosti ter razvijanju njihovega samostojnega likovnega izražanja. Likovne Cidarije bodo potekale v vsebinsko zaključenih sklopih. Prva je slikarska delavnica, ki jo bo vodila prof. lik. um. Aleksandra Vidovič. Potekala bo v novembru ob četrtkih popoldan. V decembru bo sledil sklop prazničnih delavnic. Vodila ga bo Lea Kolednik, študentka likovne umetnosti na PF Maribor, udeleženci pa bodo plastično oblikovali okraske za jelko, okrasne kipce, figurice za jaslice in nakit kot darilo. Prijave za praznične delavnice zbiramo do konca novembra. Cena: 30 EUR. SKUPNOSTNI PROGRAMI Sreda, 26. novembra, ob 14. uri ZASEDANJE PTUJSKEGA MESTNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA Tema letošnji otroških parlamentov, ki potekajo v šolskem letu 2008/09 po vsej Sloveniji, je Ljubezen in spolnost. Zasedanje skupaj organiziramo DPM Ptuj in CID Ptuj. ODPIRALNI ČAS • od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, • kavarna, ki jo vodi Klub ptujskih študentov, je odprta ob petkih in sobotah od 18. do 1. ure. 1. novembra je zaradi praznika CID zaprt. Tečaji, delavnice, seminarji in druge oblike dela potekajo tudi izven tega časa. Čas brez organiziranih dogodkov je namenjen druženju, igranju namiznega tenisa, pikada, družabnih iger, poslušanju glasbe, zabavi ter pobudam mladinskih skupin in organizacij, ki lahko prostore in opremo koristijo brezplačno! 34 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE 24. OKTOBER / VINOTOK 2008 V mestnem vinogradu nabrali okrog 800 kilogramov grozdja V vinogradu ptujske mestne občine pod grajskim gričem je bilo 10. oktobra veselo in prešerno razpoloženje. Potekala je namreč trgatev modre kav-čine, potomke stare trte, in renskega rizlinga. Ob prvih rezih modre kavčine se je megleno nebo razjasnilo in pokazali so se sončni žarki, ki so popestrili že tako veselo vzdušje. Alenka Rižner Pozdravit nas je prišla slovenska vinska kraljica Svetlana Širec - tudi prva ptujska vinska kraljica, vitezi Slovenskega reda vitezov vina in Evropskega reda vitezov vina, princ karnevala Miran Urih - majer Cirkovški s svojim spremstvom in drugi gostje. Foto: Aleš Šprah ne roke članic Društva kmetic Mestne občine Ptuj in kozarcu vina s ptujske kleti, so prve grozde vrezali župan dr. Štefan Čelan, Svetlana Širec, slovenska vinska kraljica, in Franc Emeršič, ptujski mestni viničar. Po opravljenem delu na grajskem dvorišču in po okusnem Zbrana družba na grajskem dvorišču: člani Slovenskega reda vitezov vina, Svetlana Širec, slovenska vinska kraljica, župan dr. Štefan Čelan, direktor muzeja Aleš Arih in princ karnevala Miran Urih - majer Cirkovški s spremstvom. Frajton Špela Po krajšem kulturnem programu in glasbenih vložkih Starih prijateljev s Kicarja, po okusni potici, ki so jo pripravile prid- Lepo vreme in čudovit pogled na mestni vinograd pod grajskim obzidjem sta brače kar pritegnila med trse. vinograda. V proštijskem vinogradu smo potrgali grozdje iz tistih trsov, ki so ostali za simbolično trgatev, saj so v proštijskem vinogradu grozdje že potrgali. Bračem v vinogradu je bilo med delom res prijetno, saj so jih z napitnicami in glasbo vzpodbujali Stari prijatelji s Kicarja in Frajton Špela s svojo harmoniko. Zaradi letošnjih vremenskih ujm, ki so pustošile po ptujskem območju, nismo pričakovali tolikšne količine pridelka, kot se je navsezadnje izkazalo, saj smo v mestnem vinogradu nabrali okrog 800 kilogramov grozdja s sladkorno stopnjo 87 Oe. Med letom so za oskrbo vinograda skrbeli dijaki 3. letnika Biotehniške šole Ptuj in najzaslužnejšim: Nikolaju Vajdi, Nejcu Gorjupu in Davidu Kelencu se je župan MO Ptuj tudi zahvalil. Tudi letos nas je po končanem delu v vinogradu čakala dobra malica, ki so jo, z že prej omenjenim golažem, pripravili dijaki Biotehniške šole Ptuj. Grozdje, ki je bilo nabrano, je potrebno tudi stisniti. Zato so se brači nato odpravili pred Mestno hišo, kjer je potekalo simbolično stiskanje grozdja. Med stiskanjem grozdja so se zvrstili nagovori povabljenih. Za natrgano grozdje iz mestnega vinograda bodo tudi letos poskrbeli v ptujski vinski kleti. Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in članice Društva kmetic Mestne občine Ptuj so vsem, ki so si prišli ogledat stiskanje grozdja, ponudili kozarec vina in kulinarične dobrote. Dišalo je tudi po kostanjih. Za prijetno druženje je skrbela narodno-za-bavna skupina Aplavz. golažu se je vesela druščina odpravila v vinograd na grajskem hribu, kjer so brače čakali trsi renskega rizlinga iz mestnega mm ^ * ■ 4HBV F i * Obrano grozdje so zmleli in stisnili na Mestnem trgu. Na sliki župan dr. Štefan Čelan, podžupan Mirko Kekec in svetnik Rajko Fajt. ^k^f/M 35 ^ LEKARNE PTUj LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.OD - 20.OD, V SOBOTO: 7.00 - 14.00 dežurstvo: november: 1.11.200B - 2.11.2008 10.1 1.2008 - 30.1 1.2008 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH □ □ 14. DO 7. URE, V NEDELjD IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE zjUTRA| DO 7. URE NASLEDNJA DNE. LIKA N A Za vas smo tukaj; med tednom mf S. do 19 ure ob sobotaTi od 8. do 12. une dežurstvo: november 200B ponedeljek loroK Brodi ¿MftoK peten sabori r^odflljii 3 4 5 6 7 S 9 OM«i)M dfll d(t