UC ˇ ITELJEV GLAS | 2020 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 83 O d nekdaj me zanimajo odnosi med posameznikom in skupnostjo. Moja človeška in strokovna radove- dnost opazuje, kako sodelovalni pristopi krepijo pripravljenost posameznika, da svoje potenciale razvija v sodelovanju z drugimi v smeri razvoja skupnosti. V skupnosti lahko posameznik občuti varnost, povezanost, pripadnost, podporo in možnosti sooblikovanja skupnega prostora, soodločanja in ustvarjalnega sodelovanja. Če našteto ustreza njegovim potrebam in nagovarja njegov sistem vrednot, se je za dobrobit skupnosti pripravljen odreči koščku svoje individualnosti. Ker v vrtcu verjamemo, da sodelovalni pristopi spodbujajo povezovanje med sodelavci in posledično dvigajo kakovost pedagoškega procesa, jih že celo desetletje uporabljamo na srečanjih vzgojiteljskega zbora, v zadnjih letih tudi na srečanjih strokovnih aktivov, roditeljskih sestankih, svetu staršev in pri delu z otroki v oddelkih. Enako tudi v različ- nih projektnih skupinah, ki nastajajo na podlagi notranje motivacije sodelavk; v skupini za gozdno pedagogiko, lut- kovni skupini, intervizijski podporni skupini, skupinah za pripravo dejavnosti za otroke s področij gledališča, ljudskih plesov, ustvarjalnega giba in glasbe. Sama se vključujem v nekatere izmed njih. Predstavljajo mi vir učenja in navdi- ha, predvsem pa poslušanje sebe in drugih. Pri delu v skupinah uporabljamo različne sodelovalne pris- tope, med drugim različne ledolomilce, socialne igre, igre vlog, študije primera, delo v malih skupinah, krog, svetovno kavarno, odprti prostor in druge. Večkrat uporabljamo tudi kreativne tehnike, kot so izražanje z gibom, likovnimi teh- nikami, glasbo, pripovedovanjem zgodb, lutkami, vodeno fantazijo, nedokončane stavke, kartice s fotografijami ali besedami in podobno. Kreativne tehnike poudarijo doži- vljanje z vsemi čutili, čustvovanje in pomene, ki ležijo pod besedami in tako dopolnijo logično razumevanje tematike. Za prikaz našega dela bom v nadaljevanju opisala eno od srečanj vzgojiteljskega zbora, ki smo ga, kot večino preo- stalih, pripravile članice razvojnega tima sodelovalnih pris- topov, dve vzgojiteljici, svetovalna delavka in ravnateljica. Leta 2019 je naš vrtec praznoval 70. obletnico delovanja. V tem obdobju smo skozi različne dejavnosti ozaveščali, kje so korenine naše ustanove, kdo smo v današnjem času in kam želimo v prihodnje. S kolegicami iz razvojnega tima smo pripravile ustvarjalno delavnico, na kateri smo želele prevetriti obstoječo vizijo naše ustanove, ki je bila zapisana zelo splošno. Uporabile smo sodelovalne pristope in krea- tivne tehnike. Kljub temu da je bil proces zelo strukturiran, je vsaka faza spodbujala kreativnost. V prvem delu smo aktivirale domišljijske predstave in umetniško izražanje, ki smo jih kasneje povezale z razmišljanjem, razumevanjem in vrednotenjem. V uvodnem krogu smo izvedle gibalno igro obroč potuje, v kateri smo, držeč se za roke, s telesi prenašale telovadni obroč naokrog. Z igro smo se pozdravile, usmerile pozor- nost na začetek skupnega procesa in se razgibale. Povedale smo, da je namen delavnice poglobljeno raz- mišljati o želeni prihodnosti naše ustanove in oblikovati vizijo, ki bo dala skupno smer in smisel našemu delu. Navodilo, ki smo ga dale sodelavkam, je bilo: 'Na dve tre- tjini risalnega lista z voščenkami naslikaj vrtec svojih sanj. Uporabi domišljijo in se ne omejuj z realnimi možnostmi izvedbe.' Na tablo smo zapisale vprašanja, ki so navodilo dodatno podpirala: 'Katere dejavnosti se v sanjskem vrtcu SODELOVALNI PRISTOPI NA SREČANJIH VZGOJITELJSKEGA ZBORA Participatory Learning Methodologies in Teacher Meetings Ingrid Fatur Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 84 odvijajo, kakšni so otroci, kakšni so vzgojitelji, kako je vi- deti vrtec, kaj ga dela kakovostnega, po čem se razlikuje od drugih vrtcev, kako prispeva k boljšemu svetu?' Sodelavke so se dela lotile v veliko vnemo in zbranostjo. S kombina- cijami barv, jakostjo slikarskih potez in izbranimi motivi so upodabljale svoj sanjski vrtec. Slike, ki so nastale, smo položile na tla in delo usmerile naprej: 'Sprehodi se med izdelki sodelavk, jih pozorno opa- zuj in nanje zapiši svoje zaznave, misli ali podobe, ki se ti porajajo.' Udeleženke so z zanimanjem ogledovale izdelke sodelavk in jih opremile s svojimi zapisi. Proces je potekal dalje: 'Vsaka se vrne k svoji sliki, vzame nekaj iz papirja izrezanih jabolk in nanje napiše ključne elemente iz slike svojih sanj.' Medtem smo članice razvoj- nega tima na tla v sredino prostora položile plakat, na katerem je bilo naslikano veliko drevo z močnim deblom in krošnjo. Spomnile smo, da smo na predhodni delavnici ugotovile, kako vrtčevo preteklost oziroma korenine naše ustanove predstavljajo iznajdljivost vzgojiteljic v skromnih pogojih dela, medsebojna pomoč, povezanost z naravo in akcija Ciciban planinec. Danes bodo korenine pognale v deblo in krošnjo drevesa s temeljnimi vrednotami in po- membnimi elementi. Spet je sledilo navodilo: 'Papirnata jabolka, na katera si napisala ključne elemente sanjskega vrtca, predstavi sodelavkam in nalepi v krošnjo drevesa.' Jabolka, ki smo jih lepile v drevesno krošnjo, smo sproti urejale v sorodne sklope: povezanost, narava, otrok, var- nost, igra, ustvarjalnost, spoštovanje itd. Vprašale smo se še, katere vrednote stojijo za temi po- membnimi besedami. In podale nadaljnje navodilo: 'Vsaka vzame nekaj iz papirja izrezanih drevesnih listov in nanje UC ˇ ITELJEV GLAS | 2020 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 85 napiše vrednote, ki se ji zdijo pomembne za delovanje vrtca. Prebere jih preostalim in prilepi na deblo drevesa.' Vrednote, ki so se pojavljale večkrat ali so bile pomensko blizu, smo med lepljenjem združevale. Ob koncu delavnice smo, zazrte v mogočno drevo, zapisale vizijo vrtca. V njej smo povezale jabolka, ključne elemente našega sanjskega vrtca, drevesne liste, pomembne vred- note ter korenine, zapuščino prejšnjih desetletij. Nastal je zapis: 'V varnem in odprtem prostoru povezovanja in ustvarjalnosti podpiramo otroško igro in bivanje v na- ravnem okolju. Ob tem živimo in privzgajamo vrednote: spoštovanje in skrb za ljudi in naravo, strokovnost in izo- braževanje, sodelovanje, odgovornost, odprto in spoštljivo komunikacijo ter strpnost, svobodo in širokomiselnost. Delavnico smo izpeljale konec junija, tik pred poletnimi dopusti. Pred začetkom sem se spraševala, ali bomo zmog- le zbrano delovati v več ur trajajoči delavnici v času, ko so vse misli usmerjene v zaključevanje in željo po oddihu. K sreči nas je proces posrkal vase, kreativne tehnike pa so na plano izvabile domišljijske predstave in uvide. Ob daljši uporabi sodelovalnih pristopov članice razvoj- nega tima med sodelavkami zaznavamo večjo aktivnost in motiviranost, bolj pogumno izmenjavo mnenj, živahnejšo strokovno razpravo ter bolj sproščeno in igrivo ozračje. Nekatere sodelavke so sodelovalne pristope takoj sprejele odprtih rok, prinesli so jim nove možnosti ustvarjalnega sodelovanja. Drugim so na začetku prinesli začudenje, nezaupanje, tudi strah pred izpostavljenostjo in občutke nelagodja. Slednje smo presegle s skupnim dogovorom, kaj potrebujemo in kaj lahko damo, da se na srečanjih počuti- mo varno. Razvojni tim si na skupnih srečanjih prizadeva ustvariti odprti prostor, ki podpira izražanje potreb, idej, pa tudi manj prijetnih občutkov udeleženk. Kot najpomembnejšo in najzahtevnejšo nalogo doživlja pozorno poslušanje, razumevanje in sprejemanje zamisli in želja sodelavk ter odzivanje nanje. Element sodelovalnih pristopov, ki, če se po spletu različ- nih dejavnikov zgodi, mene osebno najbolj prevzame, je skupni ustvarjalni proces. Zgodi se, ko posamezniki zau- pajo v modrost skupine in zmorejo lastne zamisli razvijati in preoblikovati skupaj z drugimi člani; ko se v skupini ustvari vzdušje zaupanja in sproščenosti; ko ni potreb po dokazovanju individualnih kvalitet ali avtorstva idej; ko sta proces skupnega ustvarjanja in trud za kakovost skupnega izdelka najvišji vrednoti in nagrada za vključene. Občutek nekakšnega zabrisa meja med moje – tvoje občasno doži- vim s sodelavkami iz razvojnega tima v procesu priprave in izvedbe delavnic. Ta občutek zame predstavlja presežno vrednost sodelovanja. Sodelovalni pristopi poosebljajo moja temeljna prepriča- nja o delovanju skupnosti in osnovno življenjsko naravna- nost. Omogočajo mi, da v stikih z drugimi ohranjam lastno mirno notranjo držo, ki je sočasno pripravljena na skupno raziskovanje in učenje novega.