Lete lil., štev. 112 V Ljubljani, sobota dne 13. maja 1922 PoitBkm 1*Ti*m*,,%05amezna Ma 75 par. 3 K Izhaja ob 4 8|atr«|, Stane mesečno 7-50 Din za inozemstvo 18*— , Oglasi po tarife. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernov* nI. št 64. Telef. št. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št. 1. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.M2. Ljubljana, 12. maja. v opozicijonalnih strankah, je zadnje dni nastalo živahnejše gibanje. Ne Ja bi morda naši vseznalci bili prid-nejši pri pozitivnem političnem delu. ali plodonosnejši v svojih uspehih za narod — njim je ldopotanje z jezikom in prelivanje črnila po papirju še vedno višek državniške modrosti. Pač j-.a so se začeli medsebojno vabiti in si hvaliti svoje programe. Proti ideji koncentracije vseh naprednih tvornih političnih sil postavljajo nekateri opo-ricijonalni voditelji idejo o koncentraciji negativističnih elementov, duhov, ki vse zanikujejo in so predrzni dovolj, da si upajo Jugoslavijo podreti in se potem pomeniti, ali in kakšna nova Jugoslavija naj se zgradi. Pobožne želje teh čudnih svetnikov imenuje glavno glasilo klerikalne ?tranke evfemistieno »prodiranje av-tonomistov*. V resnici je kaos med takozvanimi avtonomisti od dne do dne večji. Besedo avtonomist moramo pri tem vzeti v najširšem smislu, sicer vseh teh fkupin, ki se borijo proti edinstveni državi, sploh ne moremo spraviti pod ano ime. Pri nas najbolj visoko dviga revi-si.ionistično zastavo klerikalna stranka. Gospod Korošec, ki dobro v6, da ilerikalizem v državni politiki Jugoslavije nikdar ne more priti do odločilne besede, ima ambicijo, da bi postala klerikalna stranka nekako jedro vevizijonističnega pokreta med Slovenci in Hrvati. Pri tem pa mu lastni svtonomistični program (katerega v podrobnostih v ostalem nikdo ne pozna) vedno bolj razkraja. Razne sfcru-je v klerikalni 6tranki zagovarjajo vse mogoče državnopravne principe: sni so republikanski konfederalci, drugi federalisti, tretji plemenski avtonomisti, eni priznavajo Srbe, Hrvate in Slovence kot en narod, drugi dokazujejo, da tudi to ni ree. Klerikalna stranka je baž v oni točki, o kateri največ govori — brez programa. Njen it ton omizem je le negacija današnjega ustroja države, je izliv strastnega poželjenja po obnovitvi zlate Šuster-šičeve dobe — to pa je za konstruktivno družavno politiko premalo. Še manj jasni so avtonomistični nazori raznih malih slovenskih političnih skupin Zlasti tudi NSS ne ve v tem oziru ne na desno, ne na levo. Nova-čanova »republikanska stranka* pa je skonstruirala nekako zadružnopolitič-ro organizacijo federativne republike. Neenotni med seboj ee nahajajo klerikalni revizijonisti s svojimi priveski vred v najostrejšem odporu proti Radičevemu bloku. Radič progla.sa klerikalce za narodne varalice ter jih jjuto napada, kjer le zadene na nje. To je naravno, ker se skuša klerikalcem vgnezditi ravno v tiste (politično najbolj nezrele) kraje, kjer je Radič močan. Nasprotstva med obema grupama so programatično nepremostljiva. Radičeva seljačka republika je sovražna klerikalni avtonomistični koncepciji, njegova abstinenčna taktika pa onemogočil je sploh vsako znatno ojačenje avtonomistične politike v parlamentu. Navidezno enotna fronta Hrvatskega bloka pa je tudi sama na več mestih prelomi,jena. V bloku je danes hud boj med oportunisti in radikalci, med frankovci, zajedničarji in radi-čevei in sam gospod Stjepan se že komaj otepa Mirka Košutiča. Skupina cTribunašev*. Id se je etablirala v Zagrebu kot zbirališče intelektualnih nezadovoljnežev, je sicer interesantna, toda brezpomembna in oni, ki so sanjali o njeni posredovalni vlogi, so dobili od Radiča naziv »oberbati- Francija odločno odklanja ruski odgovor PREDLAGALA BO ZAKLJUČEK KONFERENCE. — LLOYD OEOR-GE ZAHTEVA NADALJNA POGAJANJA. — MOŽNOST FRANCOSKEGA ODHODA. Genova, 12. maja. (Izv.) Sinoči so se pričela med zavezniki pogajanja glede ruekega odgovora, ki je bil sedaj izgo-tovljen tudi v angleškem prevodu. Llovd George je bil kakor navadno središče razprav. Sprejemal je t hotelu svoje delegacije Italijane in Francoze. Kot prvi ga je po&etil Schanzer. Barthou je prišel šele kasneje. Llovd George in Schanzer sta se sporazumela, da ruska nota sicer ni prijetna, vendar pa da je v načelih sprejemljiva. Barthou pa, ki je dospel eno uro po Schaazerju, je prinesel precej pesimizma v razpravo. Lloyd George je priznal, da ruski odgovor sicer ni izpolnil vseh nad, vendar pa je potrebno, da dobi Rusija odgovor, čeprav le od onih držav, ki so podpisale spomenico od dne 2. maja. Barthou je izjavil, da mora dobiti nova navodila iz Pariza. Lloyd George je slasti odobraval soglašale Rusov s tem, da kasnejša rešitev specielno ruskih vprašanj nikakor ne sme preprečiti rešitve ostalih problemov konference, ki skupno zanimajo vse države, tako n. pr. gospodarska obnova Evrope ter konsolidacija miru. Po mnenju Lloyd Georgea se more brez drugega prepustiti problem finansiranja Rusije konferenci strokovnjakov, da 6e lahko prične razprava o zagotovitvi miru ▼ Evropi. Stališče Francije v vprašanju ruskega odgovora je po izjavah francoskih delegatov nastopna: Ker Francija ni podpi- sala spomenice od dne 2. maja, ima francoska delegacija popolno svobodo in se kakor tudi Belgija ne bo udeleževala razprave. Barthou bo najbrže v podkomisiji stavil predlog, naj se konferenca odgodi za nedoločen čas. Francoska delegacija ni proti temu, da se skliče komisija ekspertov, vendar pa bo zahtevala, naj se ta komisija sestane šele po genovski konferenci in ne v Genovi saiaL V tej komisiji naj bodo zastopniki zaveznikov in nevtralcev. Rusija naj se šele kasneje pripusti k tema sestanku. Ni izključeno, da bo francoska delegacija predlagala, naj se genovska konferenca zaključi pričetkom prihodnjega tedna s svečano sejo. Proti predlogu Lloyd Georgea, na} se Rusija obveže, da za Časa zasedanja strokovnjaške komisije ne bo napadla svojih sosedov, se od francoske strani nagla ša, da bi bila taka garancijska pogodba nevarna, ker se ■ tem priznava Rusom pravica, da smejo po koncu tega sestanka napasti svoje sosede, ako ne bi bili zadovoljni z doseženimi sklepi. ANGLEŠKO OPOZORILO. London, 12. maja, (Izv.) Nasproti francoskim grožnjam ugotavlja angleško časopisje, da vidita Italija in Anglija ▼ ruskem odgovoru sprejemljivo podlago za nadaljevanje pogajanj in da se bo genovska konferenca nadaljevala brez presledka. Dr. Ninčič dobil pooblastilo za odhod SKRAJNA POOSTRITEV POLOŽAJA. — ANGLIJA PODPIRA V RAPALLU ITALIJO. — BARTHOU DANES ODIDE? Mala anfanfa razpravlja o odhodu iz Genove NOVA KRIZA RADI VPRAŠANJ MADŽARSKIH MANJŠIN. VZHODNE GALICIJE IN VILNE. — ENOTEN IN ODLOČEN NASTOP MALE ANTANTE. časi*... V zadnjih dneh sanjajo naši klerikalci, da se bodo bosanski muslimani vpregli v njihov voz. Zd! se jim. da sredo muslimani »pravo pot». Zaenkrat pa je gotovo le to, da se bo enotnost muslimanske politične skupine, ki je bila v ostalem načelno vedno avtonomistična v smislu historič-«p deželne avtonomije, razbila. Kakšna je torej avtonomistična fronta, o kateri naši klerikalci pripovedujejo, da tako lepo prodira? Odgovor je na dlani: ta fronta ja neenot-ii3, slaba, brez vodstva, brez načrta, brez skupnesra, cilja. Še več: čete, ki jo naj tvorijo, se mesarijo med seboj b generali si drug drugemu očitajo nesposobnost ter se prepirajo, kateri naj bo za maršala. Vse kombinacije naših avtonomi-stov so postavljene na osnove, ki jih naj ustvari šele neka meglena bodočnost, ki ima pri vsaki teh skupin zopet svojo obliko. Njihova politična romantika urezira realnosti našega mla- Genova, 12. maja. (Izv.) Delegaciji Vzhodne Galicije v Genovi se je e angleškim posredovanjem posrečilo sprar viti na dnevni red konference vprašanje Vzhodne Galicije, čeprav so se Poljaki temu protivili. Države, ki so sklicale konference, so z ozirom na člen 2. svojih canneških sklepov sklenile, da se vprašanje Vzhodne Galicije reši v Genovi. Zadeva se izroči prvi politični podkomisiji v proučevanje. Obenem so sklenile, da se stavita na dnevni red konference tudi vprašanje Vllne In vprašanje madžarskih manjšin v nasledstvenih državah. Mala antanta je vsled tega sklenila, da bo kot enotna skupina energično nastopila proti takemu poizkusu. Govori se, da so se ta vprašanja načela v prvi vrsti vsled intervencije Llovd Geosgea. Francija se je od vsega začetka držala rezervirano. Češkoslovaški in romunski delegat sta izjavila, da konferenca, ki je popolnoma gospodarskega značaja, ni poklicana, obravnavati vprašanja narodnih manjšin, ki je skoz in skoz političnega značaja in s katerim se poleg tega peča zveza narodov. Tudi Poljska poudarja, da genovska konferenca ni forum, kateremu naj se predloži vprašanje Vzhodne Galicije in Vilne. Vzhodna Galicija se je zasedla vsled odredbe vrhovnega sveta. To situacijo lahko izpremenijo le zavezniške države. Genovska konferenca si ne more prisvojati te pravice. Ako bi se načela ta vprašanja na konferenci, smatrajo države Male antante, da so prikrajšane v svojih pravicah. Zaradi tega so sklenile, da r enotnim postopanjem nastopijo proti tem poizkusom. Prvi razgovor Male antante se je vršil še sinoči in se je danes dopoldne, ko se je romunski ministrski predsednik Brati- anu vrnil iz Rima, nadaljeval pri dr. Be-nešu. Kakor se mi poroča, se je pri teh razgovorih preciziralo stališče Male antante tako, da Mala antanta nima nič proti temu, ako imajo pogajanja o teh vprašanjih le informativen značaj. Ako bi se pa skušalo prifet' z nevitornimi razpravami, bi Mala antanta izvajala iz tega posledice. Pri tem se je razpravljalo tndi o možnosti, da zapusti Mala antanta genovsko konferenco, ako se ne bi vpoštevalo njeno stališče. RAZPRAVA V POLJSKEM PARLA-MENTU. Varšava, 12. maja. (Izv.) Poljski delegat Zaleski, ki je kot zastopnik Skir-munta dospel semkaj, je včeraj poročal v zunanji komisiji sejma o položaju na genovski konferenci. Vsled danes dospelih poročil, da pridejo na dnevni red konference vprašanja Vzhodne Galicije in Vilne, je bila seja zunanje komisije sejma zelo burna. Zlasti člani stranke desnice so očitali poljski delegaciji, da ni zadosti podpirala francoskega in belgijskega stališča. Zlasti so se razburili nacionalisti, ko je Zaleski izjavil, da je poljska delegacija nameravala takoj po nemško-ruski pogodbi, ko Lloyd George ni bil ravno naklonjen Nemcem, izrabiti situacijo, da se reši vprašanje vzhodne meje Poljske, da pa pri tem ni imela zadostne podpore od strani Francije. Veliko zanimanje je vzbudila tudi izjava Zaleskega, da mu je semkaj došli vodja poljskih strokovnjakov sporočil, da ga je Skirmunt tik pred odhodom v Varšavo pooblastil, naj sporoči min. predsedniku Ponikovskemu, da bo poljska delegacija takoj zapustila Genovo, ako bi vprašanje Vzhodne Galicije kakorkoli prišlo na konferenci ▼ razpravo. ANGLEŠKI KRALJ V BELGIJI. London, 1 . maja. (Izv.) Angleški kralj, ki se mudi s kraljico na obisku v Belgiji je danes odpotoval iz Bruslja na Flandersko in v Severno Francijo obiskat grobove padlih. dega nacionalnega življenja, kateremu naj skromnejše dejanje mnogo več koristi, nego najlepša in največja beseda. Medtem, ko se avtonomisti med seboj prepirajo in vsak izza svojega ogla svojo malho hvali, prodira avtonomija. Ona prava avtonomija namreč, ki jo zakon o samoupravah v tako veliki meri- daje našemu ljudstvu. To je realnost, tu treba uveljaviti lepe besede ter jih spremeniti v dejanja. Vprašanje vofaikih dopustov Beograd, 12. maja. (Izv.) Včeraj popoldne se je sestal odbor za proučevanje zakona za obvezne vojaške dopuste. Razpravljal je o predlogu, da se uvedejo stalni vojaški dopusti, kakor so ta predlog formirali sporazumno demokratski in kmetijski poslanci. Predlog zahteva, da mora vsak vojak, ki služi v kadru, dobiti na vsake štiri mesece službe petnajst-dneven dopust ne vštevši vožnjo, ter prosto potovanje. Vojni minister je zahteval, da najprej razpravlja o tem predlogu vlada. Odbor je sklenil, da bo pri poedlnih parlamentarnih klubih deloval na to, da se ta zakon uvede v najkrajšem času, ker Je na Francoskem, kjer jc zakon 2e uveden, izkušnja pokazala 'aajlepše ti»eh% Genova, 12. maja. (Izv.) Nocoj se v dobro informiranih krogih govori, da je Francija radi nepopustljivosti Rusov odločena zapustiti skupno z Belgijo geoioveko konferenco. Ves popoldan 60 ee vršila posvetovanja med glavnimi delegati Francije, Anglije in Italije. Odločitev pade jutri. Barthou je pripravljen na odhod. Zastopniki Male antante razpravljajo o nadaljnem postopanju. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo stoje slabo. Angleži vedno bolj kažejo simpatije za laško stališče, medtem ko Francija otvorjeno odobrava jugoslovansko naziranje, da treba rapallski dogovor striktno izvršiti. Situacija se je čez dan še poostrila radi tega, ker je konferenca na predlog Lloyda Georgea sklenila, postaviti na dnevni red tudi vprašanje Vilne, Vzhodne Galicije in zaščite ma-džarsldh manjšin. Popoldne se je vršila pri ministru Benešu ponovna konferenca Male antante in Poljske; na seji so ugotovili, da se razprava o teh vprašanjih protivi canneškim sklepom. Mala antanta jo zato najodločnejše odklanja ter je pripravljena, izvajati vse koneekvence. Ako pride jntri do preloma s Francijo, je računati z možnostjo, da za-puste Genovo tudi zastopniki Male antante in Poljske, ki so še tekom popoldneva zahtevali od svojih vlad vsa potrebna pooblaltila. Zatrjuje se, da sta Skirmunt In Ninčič že dobils navodila, naj v slučaju Barthouovegs odhoda zapustita Genovo. Smatra s* da bo tudi Beneš v toku noči dobil iz Prage potrebna pooblastila. Zastopniki Male antante hočejo storiti vse, d« obvarujejo solidarnost. MINISTRSKI SVET. Beograd, 12. maja. (Izv.) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo od pol 17. do pol 21. ure. Seji je prisostvoval predsednik vlade Pašič, ki je javil, da potuje v Sarajevo, oz. Ilidže. Ministri so sejo prekinili in g. Pašiča spremili na kolodvor; po razstanku so se vrnili na sejo, ki se je zopet nadaljevala. Razpravljalo te je o poročilu dr. Ninčiča iz Genove. Sklenile so se instrukcije naši delegaciji v Genovi glede striktne izvršitve rapallske pogodbe. Obenem je bilo sklenjeno pooblastiti našo delegacijo, da v slučaju francoskega odhoda iz Genove sporazumno z Rumunijo, Češko in Poljsko tudi ona zapusti konferenco. Sija! en uspeh Glasbene Matice v Beogradu BURNE OVACUE NAVDUŠENEGA OBČINSTVA NAŠEMU PEVSKEMU ZBORU. Beograd, 12. maja. (Izv.) Nocoj se ie vršil v veliki gledališki dvorani Maneža prvi koncert Glasbene Matice. Za koncert Je vladalo že dolgo živahno zanimanje beograjskega občinstva, več dni poprej so bili vsi sedeži razprodani. Dvorana Maneža Je bila nocoj do zadnjega kotička tako nabita, da ne bi mogla nobena oseba več dobiti dostopa. Dvorana nI zelo prostorna, v njej pa Je bilo natlačenih nad 2000 ljudi. Koncertu so prisostvovali ministri Pribičevič, Markovič in Pucelj, nad sto poslancev parlamenta ter številni vojaški in civilni dostojanstveniki. 2e pri vstopu Je bila Matica sprejeta z burnim ploskanjem in živahno aklami-rana. Izvajala je vse točke programa s svojo znano preciznostjo in je žela po vsaki točki viharje pohvale. Podala le skladbe Adamiča, Lajovica, Schwaba, Forsterja, Kreka, Mokranjca, več srbskih narodnih pesmi, hrvatsko «Kolo», srbsko »Ančice*, našo »Luna sije*, koroško narodno »Gor čez izaro*, narodno »Bratci veseli vsi», »Ples kralja Matjaža«, »Iz bosanskog perivoja*, Prišla ie miška* itd. Večino teh pesmi je moral zbor ponavljati, od pesmi do pesmi se ie aplavz stopnjeval, po »miški* in »bosan- skem perivojui pa se vihar kar ni hotel poleči. Dirigenta, g. ravnatelja H ubada je občinstvo štirikrat zapored pttkHcala odobravanja vriskalo, ploskalo, cepetalc z nogami, na zbor metalo cvetlice, vzkli kalo «2iveli Slovenci*, in navdušenje st kar ni moglo poleči. Matici so bili po klonjeni zaporedoma štiri krasni ogromni venci, na koncu ogromen šopek sve žih cvetlic, in ko se jc po neprestanem ponavljanju in dodajanju novih pesni koncert vendar le moral končati, občinstvo vkljub neznosni vročini in soparic skoraj ni hotelo zapustiti dvorane it prenehati z neprestanim aplavdiranjem Na stotine ljudi je aklamiralo naše pev ce še na ulici. Koncert Glasbene Matice v Beogradi je sijajna zmaga slovenske pesmi in pev ske umetnosti v jugoslovanski prestolici Jutri priredi beograjska občina v hotelu Imperia! slavnosten banket članoir Glasbene Matice. Banketa se udeleži cela vrsta službenih osebnosti. Ob 4. ur popoldne se prepeljejo Matičarji v Ze-mun, kjer jim ob 6. uri prirede zemunsk Srbi in Hrvati slavnostno večerjo. Ob 8 uri se vrši v Zemunu Matičin koncert. V nedeljo ob enajsti predpoldne pa s« ponovi Matičin koncert v Beogradu. Se a finančnega odbora INVALIDNI DAVEK. — OSAMOSVOJITEV KMETIJSKIH ŠOL. - PRORAČUN MINISTRSTVA SAOBRAČAJA. Beograd, 12. maia. (Izv.) Finančni odbor je razpravljal dalje o proračunu ministrstva saobračaja. Pri tej priliki je minister saobračaja podal ekspoze o prometnih razmerah. Na to se Je vršila dolgotrajna generalna debata, ki je ostala nedokončana, ker si Je finančni minister izprosil tridnevni rok, da poda svojo Izjavo k proračunu. Izdatki saobračajne-ga ministrstva, kakor jih predvideva V. sekcija, znašajo dve milijardi 30,502.476 dinarjev, torej za 1 „206,194^13 dinarjev več, kakor Je bilo poprej predloženo. Vsled omenjene Iziave finančnega ministra Je odbor prekinil razpravo o sa-obračaju ta začel načelno razpravo o finančnem zakonu. Sprejet Je bil predlog posl. Drofenlka, da se izpusti paragraf, ki govori o imovinskem davku. Sprejet je bil tudi dodatni predlog poslanca Mi-letiča, da se sprejme Invalidska dokiads na dohodninski davek. Slovenski poslanci so nastopili proti temu predlogu, k pa je bil sprejet proti njihovim glasovom. Sprejet je bil nadalje predolg zerr-Ijoradniškega poslanca Laziča, da se vst zadruge oproste taks, in odklonjen predlog poslanca Pušenjaka. da se zadrug« osvobodijo poštnine. Sprejet je bil nadalje nov člen, po katerem smejo kmetijske šole prebitke svojih dohodkov brez predhodnega dovoljenja porabljati za lastne investicije. S tem so postale kmetijske šole v tem pogled-: neodvisne od računovodstva in jim ic ' tako bistveno olajšano gospodarstvo. SPREMEMBE V BRZOVLAKIH JUŽ. ŽELEZNICE. Dunaj, 12- maja. (Izv.) S prvim junijem stopi v veljavo nov vozni red. Južna železnica izpremeni svoje D-vlake v brzovlake. D-vIak ostane samo vlak proti Rimu, nočni vlak čez Gradec pa postane brzovlak, kakor tudi D-vIaki via Gradec, z odcepkom proti Franzensfe-ste In Boznu. FRANCOSKI PLANIK V ALBANIH. Skader, 1 . maja. (Izv.) Francoska viada je imenovala za svojejfa zastopnika x Tirani g, Wflcoco-a. SEPARATNA ČEŠKA POGODBA Z RUSIJO? Praga, 11. maja, (Izv.) Dopisnik lista »Neues Wiener Tagblatta* doznava is diplomatskih krogov, da bo češkoslovaški vlada neposredno po sklepu genovsk? konference sklenila z Rusijo analogno pogodbo kakor jo je sklenila v Rapallu Nemčija Beeedilo pogodbe je bilo v glav. nem in splošnem določeno že pred genovsko konferenco, ker je sedaj skorc že gotovo, da se v Genovi ne bo sklenila kolektivna pogodba z Rusijo, se j« češkoslovaška vlada odločila podpisati samostojno pogodbo * Rusiio precej po konferenci. Tri lepa brezplačna binkoitna potovanja v Beograd, Zagreb, v Uubllano ali Maribor priredi ,JUTRO" kot nagrado za tri svoje naročnike, ki najbolje odgovore na binkošfna vprašanja ,JUTRA". razpis nagrad in vpraSanj žžtajš v nedeljskem „JUTRU"! Genovska konferenca Razven ponesrečenega ruskega me-moranda zadnji dnevi konference niso prinesli nobenega dogodka, v pomenu ie besede. Vsa »konferenca* se je razdelila na verigo sestankov. Po dva, po tri in po več se zbirajo politiki vseh držav, ob vseh urah, se posvetujejo sem in tja. pilijo in žagajo; »meseta-rijo», bi bili skoraj rekli. Prvotni veliki koncept se je na ljubo uspehu spremenil v droben, silno kompliciran in pisan političen mozaik ali vezenino, na kateri šiva z veliko umetnostjo in .^trajnostjo mnogo rok. Za temi voditelji konference stoji armada ekspertov, interpretov, žurna-listov in politikov manjšega kalibra, štab diplomatov, finančnih veličin, trgovcev, pa tudi »chevaliers d: indu-*trie», — skratka, družba je jako me- j blagajno. Kaj pa porečejo drugi soci-jalisti k temu, kaj vodstvo socijali-. ... _ stične stranke? Saj je ven se dobno na-smehlja Cezar. Pri teh besedah izvadi zamašek iz majhne steklemčiee,_ iz katere se takoj razširi sladek vonj po celi sobi Pohlenno se Avume nesr.c- nik še enkrat na rokah, steklene njegove oči so nepremično uprte v to rešilno stekleničko. »Tako mi rešnjoga telesa,* reče in se duši,... »prisegam, da sem .. - govoril istino ...» _ »Torej boste umrli kot dober knsti-jan,» odgovori zasmehljivo Cezar in spravi stekleničko. Živalski krik se izvije iz prsi žrtve. Z zadnjo močjo stegne svoje roke, da pograbi mučite-Ija, ki se pa umakne z lahno, gramozno kretnjo. »Zmotil sem se po nesrečnem slučaju,* še reče kardinal trpeči žrtvi. »Mislil sem, da nosim pri sebi protistrup, pa vidim sedaj, da je to samo steklenička z dišavo. Umrite v miru, frater Domeniko, in pojdite na oni svet 6 prepričanjem, da vam bo prijatelj Savonarola skoraj sledil! Ha-hahahaha! No, to bo pa res prav lep sestanek, in nad zvezdami se bosta prav lepo razgovarjala o nas Borgij- cih!» , , :Da, tam se bova videla, odgovori umirajoči frater... a ti, krvoločna zver... vragovi bodo trgali tvojo črno dušo... ti sam si hudič med ljudmi..., proklet bodi, Cezar Borgia, za večno!.. •* , Paroksizem upravičenega besa se je razplamtel v otrovanem samostancu in mu dal še toliko moči, da se je še enkrat vzdignil s tal. Pogled nanj je bil strašen. Čelo lice mu je bilo v znoju, oči steklene, ustnice modre, pena na njih. glas hripav ... _ Kardinal pa je mimo sedel za pisal-j no mizo. m-ekrižal IztezTiiene nocs. in. lepo, bledo, blago lice mu je bilo popolnoma mirno. Okrog usten mu je hušknil zadovoljen nasmesek. /.rtev karilinalova se sedaj zruši na tla, m se več ne gano. Nekoliko trenutkov pozneje zazvoni Cezar s svojim srebrnim zvoncem. Sluge prihite. »Pobožnemu fratru iz Florence je postalo slabo,* pravi kardinal. »Mislim, da ga je nenadoma udanla srčna kap, ker se je preveč razburjal. Pobrigajte se za njegov pogreb, seveda popolnoma tajno, in ne pozabite izmoliti sedem očenašev.» Slusre so že navajeni takšnih nalog Molče" zavijejo mrtveca v črno sukno in ga odnesejo. One čase so zidovi pa-peških dvorov videli več eličnih prizorov B orgije! so bogatejši za žrtev. Cezar pa napiše očetu papežu pisemce: »Cezar Borgia pošilja pozdrav svojemu vzvišenemu, ljubljenemu in svetemu očetu. Znano mi je mesto, kjer se skriva Savonarola. V nekaj tednih bo ta nesramni razkolnik v Vaših rokah, in na prihodnjo Veliko noč bo florentinski prorok zgorel na grmadi.* Potem zopet pozvoni s srebrnim zvoncem in izroči pismo komorniku. »Izročite to pismo Njegovi Svetosti, ko bo bral zjutranjo mašo. Če imate kakšno prošnjo do Svetega Očeta, dragi škof, izrečite jo, ko bo Njegova Svetost prečitala to pismo. Papež Aleksander ne bo nikdar boljše volje, j ko ta trenutek.* | Nekai trenutkov uoineie zaBUSti! Cezar papeževo palačo in se ogrne v bel plašč. Ko stopa po stopnicah An-geljske trdnjave, govori sam sebi: i No, dosedaj je noč prav dobro pr<> šla. Njen ostanek pa namenjam lepi Židov ki ki jo že tako dolgo lovim. Lepa Naomi, vnukinja starega Abra-liama, mora še nocoj biti moja.* In Cezar se odpravi v siromašni del večnega mesta, kjer se skrivajo siromašne židovske kolibe. IV. poglavje. Na desnem bregu Tibera, nedaleč od nekdanjega rimskega emponja, lijer se je izkrcavala iz ladij roba, prihajajoča od luke Ostije, so v času Borgijevcev stale siromašne kolibe. Tam je stanovalo ono malo številce Zidov, ki mu je sploh bilo dovoljeno nastaniti se v večnem mestu. To je bilo nekoliko tisoč siromašnih, nesrečnih ljudi ki so jih tukaj trpeli, kakor trpe pse, ki se potepajo po ulicah. Borgijski plačanci so prihrumeli v ta del mesta, kadar se jim je zazdelo, in tu plenili in ubijali, kakor se jim je ljubilo. Nekoliko dalje od ostalih kočic je stala razvalina takšne kolibe. Prav do nje so segali žolti valovi Tibere. Lastnik te podrtije je bil sedemdesetletni starec, ki so ga klicali ^ Abrahama V -voji mladosti in svojih lepših letih se je bavil z židovsko obrtjo, s trgovino. Posojal je svoj denar, delal sumljive posle z zapravljivimi mladimi Dlemiči. toda še čred svojim pet- | desetim letom se je s svojim tako za-I služeuim, veudar ne prevelikim imenikom odrekel poslovanju in se posveti, proučavanju svojega svetega pisma, Talmuia, zlasti f>a onemu tajnemu poglavju, ki se imenuje Kabala- Od štirindvajset dnevnih ur je preseki skoraj dvajset ur za staro mizo, na kateri je ležal velik, v črno usnje vezan folijant. V tem temnem in siromasnem pro-, štoru pa je sijala kakor zvezda mla-ia ! Naomi. vnukinja starčeva. breV.\°' ; ma najlepše dekle rimskega gbetta. Izgledala je kakor iztočna roža, _ ki • T ..i-.- s. „,inrln čase. Na njeni ' jej solnce še ni odprlo čaže. Na njeni 'lepoti se je opajalo vsako moško oko, ki jo je zagledalo. Toda le redko-katero jo je zapazilo, kajti le malo-kedaj je lepa hči ghetta prihajala na ulico in še bolj poredko v ulice notranjega rimskega mesta, najbolj pokvarjenega med mesti v EvTopl One noči, ko sta se mladi_ princ aragonski in lepa neznana ciganka spoznala na svojem prvem sestanku v krčmi očeta Filipa, se je koči starega Abrahama in lepe Naomi približevala temna, v črn plašč zavita moška postava. Skozi okence podrtije je motni sijala lučka. Možakar pogleda skozi okno in zamrmra: »Stari še vedno ždi nad svojo knjigo. Toda ona me pričakuje, to mi pravi srce!* Pote.n ogleduje oprezno okrog sebe, ali ne zapazi ničesar sumljivega, nakar stopi natrlo preko trohnelih stopnjic do vrat in potrka. Domače vesli * Pašič odpotuje v Ilidže. Ministrski predsednik Pašič odpotuje na kratek oddih v Ilidže pri Sarajevem. * Minister za šume in rude Živojin Rafajlovič je prispel včeraj zjutraj v spremstvu svoje soproge in hčerke v Zagreb in je dopoldne prisostvoval likvidacijski skupščini Hrvatsko - slavonskega šumskega društva na šum-skem oddelku tehniške fakultete. Danes poseti minister društvo šumskih industrijalcev. Povodom svojega bivanja v Zagrebu je posedi tudi sekreta-rijat demokratske stranke in bo jutri popoldne prisostvoval odborovi seji. Gosp. minister se vrne v Beograd v nedeljo zvečer. * ^Glasbena Matica« v Beogradu. Včeraj ob %9. dopoldne je prispela ljubljanska »Glasbena Matica* pod vodstvom svojega predsednika dr. Ravniharja v Beograd, kjer je bila prisrčno sprejeta. Na kolodvoru so pričakovala goste beograjska pevska društva, akademska mladina in številno občinstvo. Navzoč je. bil tudi minister Pucelj in več slovenskih poslancev s slovensko kolonijo v Beogradu. Na pozdrav predsednika Beograjskega pevskega društva je odgovoril dr. Ravnihar s kratkim govorom, ki ga ie končal z vzklikom na kralja in Beograjčine. Prebivalstvo je potem v povorki spremilo Matičarje v njihova stanovanja. Opoldne je imel pevski zbor vajo v »maneži*, zvečer pa veliki koncert Danes si ogledajo Matičarji mesto, zvečer pa odpotujejo v Zemun. Pevski zbor ima s seboj tudi krasen venec iz planinskih cvetlic, ki ia položi na grob kralju Petra Osvoboditelju. Vse graje vredno pa je čudno postopanje zagrebške direkcije državnih železnic, ki je dalo Matičar-iem na razpolago samo dva mala vagona III. razreda, v katerih so morali prestati dolgo pot, natrpani kakor sla-niki. O priliki sprevoda po beograjskih ulicah ee je pripetil incident ki pa k sreči ni imel posledic. Na neki ulici se je nahajal občinski avtomobil ia polivanje ulic. Ravno r trenotku, ko je šel mimo sprevod, se je bencinski rezorvoar poškodoval in vžgal, nakar je nastala eksplozija, ki je povzročila med občinstvom sicer precej razburjenja, a ni povzročila nobene nesreče. Z Matičarji sta se pripeljala v Beograd tudi slovenska skladatelja Anton Lajovic in Krnil Adamič. * Mali Virovitičani v Beogradu. Učenci in učenke ljudske šole v Viro-vitici prispejo danes opoldne v Beo-srrad ter priredijo ob 4. popoldne matinejo v dvorani beograjske »maneže*. Na programu so recitacije in petje. VIrovitiški otroci so povabili na svoj koncert kralja Aleksandra, kateremu ižroče pri tej priliki umetniški dar, ki so ga pripravili zanj. Izleta v Beograd se udeleži nad 200 malih Virovi-tičanov. * Album čestitk za kralja. Po lastni inicijativi izda založniško društvo -eKompas* v Zagrebu povodom bližajoče se kraljeve poroke krasen alb'im čestitk, v katerem bodo vse čestitke in podpisi. Album so izdelali domači umetniki v narodnem stilu in bo izročen kralju z vsemi podpisi na dan njegove poroke s princezinjo Mariolo. » Zavod za jetične. V Sarajevu so pred kratkim dogradili zavod za jetične, ki bo te dni otvorjen in izročen svojemu namenu. V zavodu se bodo na jetiki obolele osebe brezplačno zdravile. Poseben urad v zavodu bo vodil točno statistiko o jetiki. * Interesantne spremembe v vodstvu Peskove banke. Skoraj vso svojo gospodarsko moč in iz nje izvirajočo politično silo je črpal g. Anton Pesek iz »Jugo-flovanskega kreditnega zavoda*, pri katerem si je kot njegov predsednik neprestano izposojeval velike milijone denarja za svoje privatne špekulacije. Zadnje čase pa so začele njegove manipulacije pri tem denarnem zavodu presedati celo njegovi najbližji okolici. Na predvčerajšnjem občnem zboru »Jugoslovanskega kreditnega zavoda* je tragikome-rlija Peskovega gospodarstva in bankar-stva dosegla svoj vrhunec v tem, da je bil g. Pesek kot predsednik zadruge odstavljen — in namesto njega izvoljen za predsednika poštni uradnik Urbančič. Iz prejšnjega načelstva je izletela večina Peskove ožje družbe. Večina novega na-čelstva je sestavljena iz novih članov. Kakor smo poučeni, se je prvotno nameravalo g. Peska sploh odstraniti iz zavoda, iz političnih ozirov na NSS, pa se je končno pristalo na nekak kompromis, ki dovoljuje g. Pesku in njegovemu prijatelju Čebinu začasno vendarle še članstvo v načelništvn. Novo načelstvo ima nalogo izvesti v zadrugi temeljito re-meduro in izterjati od g. Peska več milijonske dolgove. Kakor je videti, je sedaj doletela g. Peska usoda, da mu lastni pristaši žagajo vejo, na kateri sedi. * Značilno je za glavnega in odgovornega urednika »Jugoslavije* in »centralnega tajnika* NSS Fakina Zorka njegovo obnašanje v zadnjih tiskovnih pravdah. Ker sta »Slov. Narod* in »Jutro* poročala o tem, kako je Peskbv list lagal, natolceval in obrekoval, pa se potem skril, namesto da poskusi dokaz resnice, se otresa sedaj odgovorni gospod, češ, da je on bil »revolverski napaden*. Ne vemo, zakaj Fakin še s svojim podpisom potrjuje, da namerava voditi Peskov list tudi še nadalje v starem duhu. Eaj vendar lado&t-uie notica, ki io oriob- čuje takoj za svojo izjavo ln sa katero bo prejel svojih 25 pred sodiščem. * Kaj vse si klerikalci dovoljujejo? Pred časom je prejelo šolsko vodstvo na Dolenjskem uradno pismo; službeno poštnine prosto. Vsebina pisma je med drugim sledeča: »Častiti gospod župnik! Pridite me gotovo obiskat, da se bodeva zopet enkrat pozabavam! Zakaj Vas ni tako dolgo?* Brhka gospodična, ki je gospodu Jankcu pisala, je bila mnenja, da gospod župnik še suplira na tamkajšnji šoli in seveda prejema tudi uradna pisma na adreso šolskega vodstva! Gospod Jankec je sicer vseeno prejel ljubeznivo in vabljivo pisemce, a mi smo mnenja, naj si zaljubljena gospoda ko-respondira na svoje stroške — ne pa na stroške države! • Poziv na vešala. Sarajevska »Večer-nia pošta* prinaša sledeči dopis iz Skad-ra: Zaradi težkega zločina je bil nedavno obsojen na smrt na vešalih veleposestnik v Tirani Hamdibeg Toptani, ki se momentano nahaja na Dunaju. Tiranska vlada mu je naznanila obsodbo in ga pozvala, da naj se v roku 10 dni vnie v I Sega dopBnnga nI resnica. Zapalfla se J« marveč sama in sicer — v čaet Kristusovo. Gotovi krogi hočejo zadevo zakriti, ker jih je sram sadov svoje vzgoje in svojega hujskanja • Grški dezerterjl na našem teritoriju. Iz Skoplja poročajo, da je te dni več grških mladeničev prekoračilo mejo in prešlo na naš teritorij. Ubežniki izjavljajo, da beže is Grčije vsled tega, ker_ je izšel dekret o rekrutiranju novih letnikov, ki morajo odslužiti dvomesečne orožne va-je in nato odpotovati na turško fronto, ker se namerava obnoviti ofenziva proti Turkom. Število ubežnikov znaša doseda., 860 mož. * Star razgrajač je neki Ludovik Job iz mariborske okolice, ki je sicer že op-tiral za Avstrijo, a ga preselitev nič kaj ne mika. Včeraj je imel zopet opravka s policijo. Najbolje bi bilo, ako ga pošljejo že enkrat čez mejo. • «OrIl» pod ključem. Zagrizen »Orel* Zovlje je v neki celjski gostilni v navzočnosti večjega števila Mozirjanov tako nesramno blatil našo državo, da je policija tega in še nekoliko njegovih somišljenikov aretirala. Zagovarjali se bodo pri sodišču. * Slaba vest K peku Avgustu Jenku Gospodarstvo UVOZ V ni. TROMESECJU ^^i^t Po podatkih generalne direkcije carin Denarai promet Zveze je znaša! - izvira naš uvoz v III. tromesečlu te ietu 3921 vsoto 1„744.583.491 kron. \lc dečih držav: Avstrija: ton 47.904, komadov 163.354j* in m* 31 v skupni vrednosti 285.6 miliio- ge v tekočem računu so koncem poslov i nega leta znašale 270,157.706.94 K. Meri slučajnostmi se je predložila sledeča :<• Albanijo, da se izvrši pravorek sodišča. Ina Gosposvetski cesti je pnsol te dni ne- nasprotnem slučaju bo vse njegovo imetje zažgano in uničeno. — Res originalna je albanska administracija. Poziva ljudi na vešala, kakor se pozivajo gosti na čajanko, a pali in uničuje imetja, var mesto" da bi jih zaplenila v korist drža- ve. Dvomimo, da 6e bo obsojenec odzval i0 4500 kron. znan moški zamenjat tisočdinarski bankovec. Ker prodajalka ni imela drobiža, je odšla h gospodarju. Ko se je vrnila, je na svoje veliko začudenje opazila, da neznanca ni več. imel je najbrža slabo vest in jo pobegnil, prodajalki pa je osta- j. /innt^l siutsijuuaui" ® jc f"™"" ——• na dinarjev (29.06%). knmadnv i solucija: »Zastopniki zadrug, zbrani sa Češkoslovaška: ton 38.528, tanadov £ Zadružne zveze v Ljublja 129.143 m m« '^Ojjknptu vrednosti^. ^^ ^^ proti rainim kanam upravnih oblasti in naravnost kri vičnemu obdavčenju naših zadrug, kakor tudi proti neupravičenim napadom n? zadružništvo od strani trgovstva, bodi v na njih zborovanjih, bodisi v časopisju Zahteva, da se v zadružnem zakonu, k: se baje izdeluje, ne le ščitijo že obstoje če ugodnosti, temveč se dajo 5e druge na najširši podlagi. »= Italija želi trgovinski dogovor z ca mL Kakor poročajo iz Beograda, je italijanska vlada zaprosila našo, naj se spet pričnejo pogajanja o trgovinskem dogo voru med obema državama. Italija žel:, da se dogovor sklono čimprej in čeprav samo za 1 ali 2 letL = Načrt za osnovanje novih tvornie za lokomotive in vagone. Več nemških tvrdk je ponudilo našemu prometnemu ministrstvu stroje, potrebne za osnovanje delavnic lokomotiv in vagonov z,i. 'normalne in ozkotirne proge. Tvoraie* 218.5 milijona Din (22.24 %). Italija: ton 24.150, komadov 93.oS7 in m3 27 v vrednosti 212.1 milijona Din. (21.59%). Anglila: ton 10.692 in komadov 683 v vrednosti 56 milijonov Din. (5.71%). Grčija: ton 5130 in komadov 10.417 v vrednosti 46.3 milijona Din (4.71%). Nemčija: ton 13.469 in komadov 924 v vrednosti 39.6 milijona Din (4.03%). Francija: ton 8234 in komadov 1601 v vrednosti 33.4 milijona Din (3.40%). Zedinjene države: ton 7654 in komadov 41 v vrednosti 25.2 milijona Din (2.57%). Rumanija: ton 4524, komadov 223 in m* 20.707 v vrednosti 10.8 milijon. Din. (1.11%). Madžarska: ton 2518, komadov 991 m m® 573 v vrednosti 10 milijonov Din (1.03%). Švica: ton 213 ki komadov 5568 v vrednosti 9.9 milijona Din (1.01%). prijaznemu povabilu svoje vlade. * O neamljivem postopanju kateheta na ljudski šoli ljubljanske »Mladike* g. L. nam tožijo starši učenk. G. katehet nagovarja in sili ie šest- in sedemletne učenke prvih razredov, da morajo iti k spovedi. Umevno je, da se mnogi starši temu upirajo, ker se vsled raznih slabih izgledov upravičeno boje, da bi se mogle deklice od spovedi vrniti bolj pokvarjene, kakor bi Šle tja. G. katehet pa tega noče vpoštevati in ne terorizira le učenk, ampak nadleguje tudi starše same, katere kliče ali k sebi v šolo, ali pa jih poišče celo na domu. Čas bi že bil, da se tako postopanje odpravi. * Smrtna kosa. V Hrastniku je umrl čevljarski mojster g. Karel Zupančič. N. v m. p.! * Železniška zveza s Celjem. Iz Laškega nam poročajo: Naša občina je vložila na obratno ravnateljstvo južne železnice prošnjo, naj bi se vlak. ki odhaja zjutraj ob 5.50 iz Zidanega mosta v Ljubljano in se vrača od tamkaj ob 14.20, pa zopet samo do Zidanega mosta, podaljšal do Celja. Ta vlak bi bil v veliko korist prebivalstvu od Trbovelj do Celja, pa tudi za Zagrebčane, ki bi imeli ugodnejšo popoldansko zvero s Celjem. Največjega pomena pa bi bil za trgovce, ki bi prihajali v Ljubljano že pred 8. uro zjutraj. Krajevna in okrajna organizacija JDS za Laško prošnjo toplo priporoča osobito, ker bo to podaljšanje vlaka vsled pripadnosti laškega okraja k ljubljanski oblasti neizogibno. * Nova poštna zveza. Iz Motnika poročajo, da je s 1. majem prenehala poštna zveza med Motnikom in Vranskem, vpeljana pa je nova poštna zveza med Motnikom in Kamnikom. Nabava slame za L jugo6lovenski vsesokolski zlet. Opozarjam 1 interesente Da tozadevni inserat v današnji številki. Ruska kapelica v Osijeku. Prošlo nedeljo se je mudil v Osijeku kijevskl metropolit Antonije, ki je posvetil tamkajšnjo rusko kapelico. Pasivna reslstenca železničarjev v Mariboru traja še vedno. Govori se, da bodo železniške delavnice v pondeljek že zaprte. * Nesreča s karbidno svetfljko. Tomaž Cukala, pekovski vajenec pri Karlu Vit-ku na Vrhniki, je pripravljal karbidno svetiljko, ki jo rabijo pred pečjo. Ker jo je po napolnitvi preslabo pritrdiL je sve-tiljka pri vžiganiu eksplodirala. Košček je zadel Cukalo na laket desne roke in mu ga raztrgal. * Nepreviden kolesar. Hinka Levca, sina branjevke na Posračarjevem trgu v Ljubljani, je na frančiškanskem mostu podrl neki kolesar z vso silo na tla. Leveč si je pri padcu zlomil desno nogo in se opraskal tudi po obrazu. Službujoči stražnik je takoj konstatiral kolesarjevo identiteto, ponesrečenca pa so prepeljali v bolnico. * Samomor orožnika V noči od 10. na 11. maja se je v Zagorju ob Savi ustrelil orožnik tamkajšnje orožniške postaje Lojze Zaje. Star je bil šele 23 let ter spločno priljubljen. Vzrok samomora je iskati baje v njegovem premeščenju v južne kraje. * Najden utopljenec. Dne 9. maja so našli v Savi pri Pogoniku blizu Litije neznanega moškega utopljenca, starega okoli 50 let. Utopljenec je 170 cm visok, oblečen v vojaško zeleno letno bluzo, enake hlače, belo Brajco in sive spod. hlače brez čevljev. * Nezgode. Leopold Oman. posestnik iz Vevč, je pri skoku z voza tako nerodno padel, da si je zlomil levo nogo. Ivan Kromar, llletni sin zasebnice na Zaloški cesti v Ljubljani, je padel doma z gusralnice in si zlomil desno roko. * Prav živahno je bilo včeraj povodom naborov v Mariboru. Policija je morala večkrat posredovati, ker mladenči v pijanosti niso vedeli, kaj delajo. * Nesreča ali blaznost? Poročajo nam iz Hrastnika: V ljubljanski bolnici umrla rudarjeva žena Marija Žrebelj iz Hrastnika je po časniških poročilih žrtev nesre Avstrijski železcičarji-tlhotapcL Železničarji, ki prihajajo z avstrijskimi vlaki v našo državo, se prav radi pečajo s tihotapstvom vžigalic, ki so pri nas mo-nopolizirane. Včeraj je policija v Mlinski ulici zaplenila celo vrečo vtihotapljenih vžigalic. Železničar je pobegniL • Preko meje Je pobegnil 361etni Maks Gantar Iz Zircv. ki je za znatne zneske ogoljufal tvrdko Oroslav Crtalič ln tvrd-ko Delta v Ptuju. Gantar se nahaja baje v Nemški Avstriji. • Tatvine na železnicL Na železniški progi Karlovac-Novo mesto je bilo v zadnjem času izvršenih več tatvin. Pet železničarjev je bilo aretiranih, ker so osumljeni, da so udeleženi pri teh tatvinah. O zadevi bo razpravljalo porotno sodišče v Novem mestu. • Umor trinajstletne deklice. Blizn Žirovnice na Gorenjskem je doslej neznan moški napadel in zlorabil trinajstletno deklico Tonico Kovačevo, jo oropal in umoril. Osebni popis moril-a, ki je pobegnil, je znan in je torej upati, da pride zločineo kmalu v roke pravici. • Umor. V Pecinjah pri Ftuju sta zakonska Zelenko živela v večnem prepiru. Mož je bil silno udan alkoholu in je ženo v takem stanju vedno mučil. Da napravi konec neznosnemu položaju, je sklenila, umoriti svojega moža. Ko se je v pondeljek vrnil mož zopet pijan domov, je zgTabila za sekiro in mu razbila glavo. Mož je obležal na mestu mrtev, ženo pa so aretirali orožniki in jo izročili sodišču. • Velika tihotapska afera. V Osjeku so prišli te dni na sled veliki tihotapski aferL Na carinarnico je prispel poldrug va-ron manufakturnega blaga za tvrdko Hahn v Osijeku. Tvrdka je po predpisu predložila fakture, ki so se vse glasile: bombažno blago, za katero velja najnižja carinska postavka. ?ef carinarne jo z carinjenjem poveril dva uradnika, ki sta v treh urah izgotovila deklaracije, na podlagi katerih je Hahn hotel plačati carino. Šefu carinarne pa se je stvar z.dela sumljiva ter je začel sam prcgle-davati blago. Dognalo se je, da se v zabojih nahaja skoraj izldjučno najfinejša svila. Razlika v carini znaša približno dva milijona kron. Proti tvrdki Hahn je bila takoj vložena ovadba zaradi posku-šanega tihotapstva, isto tako tudi proti obema carinskima uradnikoma, ker se sumi, da eta bila od tvrdke podkupljena Po carinskih predpisih znaša, petkratna carina, ki jo ima plačati tvrdka Hahn, okroglo 10 milijonov kron. Nizozemska: tem 1070 v vrednosti 9.4 za normalne proge naj bi ee snoval milijon. Din (0.96%). " " ' Britanska Indija: ton 1246 v vrednosti 5.9 milijon. Din (0.60%). Belgija: ton 749 in komadov 1 v vrednosti 3.1 milijon. Din (0,32%). Brazilija: ton 382 v vrednosti 3 milijone Din (0.31%). Poljska: ton 1656 v vrednosti 2.6 milijon. Din (0.27%). Nepoznane države: ton 460 v vrednosti 2.1 mil. Din. (022%). Španija: ton 432 v vrednosti 2 mOljo-na Din (0.21%). Argentinija: ton 74 v vrednosti 1.6 mil. Din (0.16%). Bolgarska: ton 562 ta komadov 10 v vrednosti 1.5 mil. Din (0.16%) Čupriji, a za ozkotirne v Smederevu. Nova tvornlca stekla. Na trgovinsko ministrstvo se je obrnil g. Todov Krstič, industrijalec iz Kumanova, da sme osnovati tam moderno tvomico stekla. = Za svobodno luko Trst Tržaški občinski svet je na Bvoji zadnji seji sprejel resolucijo, v kateri se zahteva vzpo stava svobodne luke v Trstu, da bi s s na ta način rešilo mesto gospodarske propasti. Resolucija se izroči vladi v Rimu. = Za ureditev bakrske postaje ln luke. Dne 7. maja ee je vršila v Bakru protestna akupščina proti nevzdržnemu stanju na postaji in v luki v Bakru in Fla Reka: ton 420 v vrednosti 1.4 mil. Din ,sa.h. Zborovalci so apelirali na vlado, na- se čim prej poveča postaja v Bakru Plasaa. uredi luka in popravijo razdraps ne ceste, kajti tak.ino stanje, ki je seda : ovira promet in trgovino. = Obtok bankovcev v Angliji je mešal po izkazu dne 5. maja 108,091.00« 1 funtov šteriingov. UDELEŽITE SE NOCOJ »KOROŠKEGA VEČERA V »NARODNEM DOMU«! (0.15%) v vrednosti 0.4 milijona Din (0.05%). Turčija: ton 12 in komadov 64 v vrednosti 0.3 milijona Din (0.03%). Albanija: ton 133, komadov 602 In ms 45 v vrednost! 0.2 milijona Din (0.03%). Norveška: ton 49 v vrednosti 0.2 milijona Din (0.03%). Švedska: ton 36 v vrednosti 0.1 milijona Din (0X12%). Danska: ton 59 v vrednosti 0.1 milijona Din (0.01%). Portugalska: ton 14 milijona Din (0.01%). . Kitajska: ton 8 v vrednosti 0.04 mili-; ca 1250 - 1310, Dunaj 0.75 jona Din. Rasija: ton 20 v vrednosti 0.04 milijo- j na Din. Egipt: ton 2 v vrednosti 0.02 mil. Din. Siam: ton 15 v vrednosti 0.04 mil. Din. Kanada: ton 7 v vrednosti 0.01 milijona Din. Skupaj za III. tromesečje: ton 170.455, komadov 407.027, m* 28.533. Skupna vrednost uvoza pa je znašala 982.9 milijona dinarjev. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Četrti dan žrebanja srečk tretjega kola državne razredne loterije so v petem razredu odpadli večji dobitki na naslednje srečke: srečka št. 3687 1000 Din, 5t. 4190 4000 Din, št 7576 1000 Din, št 8923 4000 Din, št 10.163 4000 Din, št. 12.993 1000 Din, št. 14.930 1000 Din, št. 15279 4000 Din, št 16.145 2000 Din, št. 16.673 1000 Din, št. 19.830 4000 Din, št 23.394 1000 Din, št 25.167 1000 Din, št 25.525 2000 Din, št. 26.154 2000 Din, št 27.531 TRŽNA POROČILA. Mariborski sejem (dne 9. t. m.) Prignalo se je: 7 bikov, 4 konji, 153 volov, 445 krav, 10 telet in 1 koza, skupaj 620 komadov. Cene za 1 kg žive teže: debeli voli 35 — 40 K, poldebeli voli 28 — 34 K, plemenski voli 28 — 38 K. biki za klanje 26 — 33.50 K, klavne krave debele 28 — 32 K, plemenske krave 20 — 26 K, klave za klobasarje 15 — 18 K, molzne krave 22 — 37 K, breje krave 22 — 37 K, mlada živina 24 — 33.50 K. — Mesne cene: volovsko meso L in II. vrste 56 — 60 K. bikovsko In kravje meso 56 — 60 K, teletina I. vrste 60 K, II. vrste 56 K, sveža svinjina 80 — 88 K. Sombor, 10. maja. (Žito.) Omejen promet. Cene nespremenjene. Pšenica notlra 1600 — 1640 K, koruza 1160 — 1210 K, oves 1180 — 1220 K, moka št. 0 po 2280 — 2300 K, št. 2 po 2180 — 2200 K. št. 6 po 2080 — 2100 K, otrobi 750 — 780. Bratislava. 10. maja. (Žito.) Pšenica 320 Kč, rž 250 — 260 Kč, ječmen 220 Kč, oves domači 250 Kč ab postala, oves rumunski 230 Kč ab Bratislava, moka št. 0 470 Kč. Borza Zagreb, devize: Berlin 23.75 — 24.?-Bukarešt 50 — 51, Milan 355 - 362, Lrm v vrednosti 0.1 j don 295 - 305. Newyork 65.75 - 6T. Pariz 600 — 612, Praga 129 — 131, Sv,- 0.78, Bu- j dimpešta 8.50 — 9, valute: dolar 643" — 65, češke krone 126 — 128, napolec:-220, marke 25 — 26, leji 50.50, Ure 3=0 — 375.50. Banka za Primorje 175. Trg. obrtna banka 62.50 — 64. Brodska banka 84.50 — 85.50. Hrvat, eskomptna banka 185 — 186.50-Jadranska banka 310 — 325. Jugoslovenska banka 110 — 111. Ljub. kreditna banka 228. Slavenska banka 120 — 122.50. ~ Praštodiona 1160 — 1170. Slov. eskomptna banka 170. Srpska banka 177.50 — 178.50. Goranin 152.50. Narod, šumska industrija 132.50 — 135 Našička industrija drva 125.50 — 127-Gutman 350. Slavonija 129.25 — 133. Union 725. Liub. strojne tovarne 215. Trbov. premog, družba 260 — 270. Beograd, devize: Berlin 23.50. Budimpešta 9, Bukarešt 48.50, Rim 352, London 298. Newyork 66, Pariz 600. Pra;;a 129, Švica 1290, Dunaj 0.80, Sofija 46, Solun 260, valute: marke 23.=", franki 595, lire 350, levi 45.50. Dunaj, devize: Zagreb 32.47 — 32.53. Beograd 129.58 — 129.82, Berlin 34.07Vj — 34.17V2) Budimpešta 11.67 — 11.73, London 395.75 — 396.25, Milan 473.70 — 474.30, Newyork 89.19 — 89.31, Pariz: S16.50 — 817.50, Praga 173.40 — 173.C0, Sofija 64.95 — 65.05, Varšava 2.27 -2.2S, Curih 1718.75 — 1721.25; valute: dolarji 8869 — 8581, levi 63.95 — 64.05, funti 393.75 - 394.25, franc. franki 816.50 — 817.50, lire 471.70 — 472.30, dinarji 129.58 — 129.82, poljske marke 2.20 -2.24, leji 62.94 — 63.06, švicarski franki 1713.75 — 1716.25, češke krone 173.15 173.35, madž. krone 11.67 — 11.73. Praga, devize: Berlin 17.85 — 18.25. Curih 993 — 997. Milan 273 — 275, Pa- «= Deputacija Saveza industrijalcev pri finančnem ministru. Včeraj dopoldne se je zglasila pri finančnem ministru dr. Ku- inanudiju deputacija Saveza industrijal-___ cev iz Ljubljane. Zagreba in Beograda riz 472 _ 474, London 229.25 — 231.2 in mu razložila težkoče, v katere je zašla industrija zaradi prepovedi uvoza nekaterih predmetov, ki so neobhodno po- 1000 Din, št. 99.026 400.000 Din in št. če. To* Da do oocovnih informaeiiah va- i 99.888 2000 Din. 4000 Din, št 30.314 2000 Din, št 34.118 teZe ^ 1000 Din, št 36.879 4000 Din, št. 41.024 ^'"'' ^ l-^^l ih inhil da Z bo 4000 Din, št. 42.021 1000 Din, št 44-371 ^J™!^^ tžJl 4000 Din, št 45.544 6000 Din, št 45.189 1000 Din, št 47.114 1000 Din, št 48.050, 20.000 Din. št. 48.669 4000 Din, št 49.071 1000 Din, št 52.616 2000 Din, št 58.268 1000 Dht št 62.737 1000 Din, št. 62.767 1000 Din, št. 63.344 1000 Din, št 65.906 4000 Din, št 65.269 4000 Din, št. 68.794 2000 Din, št. 68.881 20.000 Din, št 70.066 2000 Dta, št. 70.083 2000 Dni, št. 72.363 1000 Din, št 73.200 2000 Din, št 75.754 1000 Din, št. 79.577 1000 Din, št 79.671 4000 Din, št 80.396 1000 Din. št. 83.222 1000 Din, št. 87.043 1000 Din, št. 91.257 4000 Din, št 91.800 2000 IMn, št 94.051 2000 Din, št. 97.180 4000 Din, št. 97.423 Newyork 51.57% — 52.175/2, Beogrs;! 75.37 — 76.37, Sofija 37 "S — 38.65. Dunaj 0.4887 — 0.6887, Varšava 1.19 — 1.39 Budimpešta 6.55 — 655: valute: marke 17.85 — 18.25, švic. franki 9.88 — 9.92, lire 270 — 272, franc. franki 469 — 471, znižala carina za Izvoz mesa, povišala j funti 228-25 — 230.25, dolarji 51.32% - žive živine. Predsednik Sa- 51.92%, dinarji 75.37 — 76.37, levi 36.60 pa za izvoz veza mlinskih industrijcev je opozoril ministra zlasti na nevarnost da se otrobi v slučaju prevelikih zalog lahko opa-11 jo. — 37.40, avstrl.i. krone 0.54 — 0.74, poij-! ske marke 1.19 — 1.39, madž. krone 6.55 I — 6.95. i Curih: Berlin 1.88, Newyork 519, Redna glavna skupščina Zadružne ; London 23.06, Pariz 47.37, Milan 27.47, zvez« se je vršila dne 11. maja v Ljub- 1 Praga 9.97, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90 ljani. Od načelstva »o se je udeležili : Varšava 0.13, Dunaj 0.06, avstrij. žig. predsednik dr. Korošec, podpredsednik : krone 0.0625. Remec in Zabret, ravnatelj Legat, prised- - Berlin: Italija 1523.05 — 1526.9?, niki dr. Verstovšek, dr. Boži?, Moho- j London 1277.40 — 1280.60, Newyork rič in drugi. Iz poslovnega poročila po- j 286.89 — 287.61, Pariz 2631.70 - 2638.30, snemame da je začetkom leta 1921 štela ; gvica 5558 — 5572, Dunaj 3.20U Zadružna zveza 537 zndrusr, pristopilo i 3.24% Praga 553.30 — 554.70, Bodi-j-jifc je v tem letu na novo K. :i odpadlo 1 pešta 37.20 — 3730, Bukarešta 204, V: -148. tako da ie bilo koncem lf.U 1'j21 v rreb 417. Solila 212.70 — 213.30. BRANTSLAV NOŠJC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. 57 nikdar n! rinil, 'da me ima rad. Resno se je razgovarfal z! Ona je prenehala zovorffi, ker je poHhnD Sum in se je pre menoj in jaz sem ga ubogala. Nekoč mi je prigovarjal, da se strašila, da bi tudi drugi Culi njeno izpoved. Dosedanja povest urctiuj 111 Ji". ° . " . . , , , , .__________i___ ;„ ia enota nirnma n m »a vrvla nrctn ramni IllttlUJ 111 j t". o— -— ------ moram bolj paziti kakor ostala dekleta, ker nimam vec matere in ostaja moj oče dolgo ponoči v kavarni. Lahko se o takem zapuščenem dekletu izprožijo umazane besede. Drugič me je opozoril, da nikakor ne želi moje družbe z nekim dekletom. Vselej sem ga ubogala, karkoli mi je rekel. Ko je bila napovedana mobilizacija, je moral v Valjevo in tedaj je izpregovo-ril: »Pazi se, da ne čujem kaj slabega, ko se povrnem.* Prvič sem se drznila reči: »A zakaj, saj nisi moj brat.» Preseče mi sem se drznila reči: «A zakaj, saj nisi moj Dnu.» rrebetc mi s^«« o«««« " v""—" —' Z 7- besedo ter vzame mojo roko. Več sem ti kakor brat. Ti veš, Arnavtov. Ce bi obdržali Kačamk, bi se mi danes vračali kaj sem ti. To je vse, kar sva spregovorila in jaz sem vedela, da ga ljubim kakor on mene. Težko in prazno je bilo zdaj v hiši. Baš kakor tisti čas, ko je umrla mati. A tedaj sem bila Medtem se umakne konjeniku v jarek poleg ceste m jaz sem zaostal. Peščica peščev naju še bolj razdruži. Ko se gruča zopet strne, sem se komaj preril do nje. »Vi prihajate iz Žabca?* jo vprašam, ko jo dohitim. «Da.» «Imate še siariše?* u »Mati mi je umrla pred petimi leti, za očeta ne .vem Kje ie. mogoče ie umrl. V tretjem pozivu, šestem polku }e služil, bil sc ie na Višaru, pozneje je izginil. Imela sem staro teto, a odkar ie zbežala, je nisem več videla in ne vem «ese^nahaja. =— —pravila, kako s0 tam lepe Ostala sem sama, takrat ko so pm pot zavzeli babac. gj»k5n£ la£ * tranivaji. Ob njenih pripovedkah sem ln oce vam m zapustil ničesar e* «« • , T d t t ni bil nikogkr) ki bi rae Siromak je bil delavec Mi smo ubožci. Služri je pri >0 j Xl ti« otrok, ki je še tako željno poslušal pri- imkih in se ni mogel bngati za delo.* s kg Nikamor nisem stopila iz hiše, vse dni in vse noči «Torej res niste imeli nikogar.* . , * „ Globoko je vzdahnila, kakor bi hotela počakati, da jo mine sem prejokala.* -- "O"--------" " jo je tako ogrelo, da je snela ogrinjalo in ga vrgla preko ramen. Prižgal sem cigareto in jo pustil, sedečo kraj ceste, da se odpočije. V gruči, kamor sem pristopil so se glasno razgovar-jali o bitkah na Kosovem. »Kačanik bi morali braniti, gospoda moja*. »Četa hajdukov bi lahko branila Kačanik proti celi diviziji; ugovarja učitelj in osvežuje zgodovino. 1680. leta je avstrijski general Strasser propadel v tem klancu proti majhni peščic: Skoplje in ne v Prizren.* »Tako, mislite?*, dodaja skeptično kavarnar, za časa vojne skladiščnik v neki vojaški postaji, noseč oficirsko čepico ir nisi. £>as Kakor ik>u uis, c.u & uimi« muu. ~ i^j 1------. , - . ., mlada in teta me je zabavala. Pripovedovala mi je o Beogradu,! precej slicen generalu Stepi btepanoviču. ............,— 1 «Zakaj ncV* se srdi učitelj. »Predvsem je Skoplje popolnoma odprto proti Kačaniku. Ce bi držali Kačanik, bi ohranil: bolest. • Tudi on je odšel na vojsko?* «Vaš brat?» "Nimam brata, sama sem.* ' .Torej sorodnik.* , Umolkne in povesi svoj pogled. Najbrže je v tem trenutku sklenila, da se mi zaupa, kajti takoj nato prične živahno govoriti. Nien tihi in zamolkli glas postaja vse jasnejsi, kakor zveni čaša vse čistejše, čimveč vode se prelije iz nje. «On ni bil sorodnik. Samo pazil je name in mi bratovsko svetoval. Vsak večer je stopil, vračajoč se iz mlina, kjer je delal, mimo naše hiše. Vselej sem ga pričakovala ua vratih. Nikdar ni izpregovoril umazane besede, kakor drugi mladeniči, zvezo na Tetovo in od tam bi se lahko umaknili proti Bitolju. Sedaj odhajamo v Prizren in kaj potem?* »Ostanemo v Prizrenu.* »O gotovo, če nismo ostali v Mitrovici, v Pazaru, v Pri- Medtem obmolkne, ker naju ustavi množica. Zopet ne vc I štini, bomo temmanje v Prizrenu.* nihče zakaj stoiimo, prestopamo z noge na nogo, posedamo v ; »Vidiš ta crnovljevski klanec, a?» govorici kavarnar v pozi blatu,' se jezimo "na Boga, predbacivajoči mu, da ne ve kaj dela. j generalštabnega oficira. »Naibrže žuli gosposkega čevelj, in mi vsi stojimo zaradi »Kaj pomeni napram Kačaniku ?» , . . „ njega», godrnja nekdo za menoj. ; Razgovor se hitro prelije v razsrjeno prerekanje in ze se »Ne brate, gospoda je odprla konzerve in obeduje sredi ce-1 oglašajo jeznorite besede, ste a narod čaka*. «Jaz bi mu pokazal. Z zobmi bi mu razgnzel semo. Kdo bo Vojaški telegrafist je stopil s konja ter prične pojasnjevati j odgovarjal za vse?* voiaškemu lekarnarju, da se v Nemčiji kaj takega ne more zgo-; Medtem se množica premakne 111 se povrnem, kjer sem za-diti Lekarnar pa je odgovarjal, da jo v Gradcu, kjer jc študiral, j pustil svojo družico. Sedela je še vecmo na svoji črni cuhci m nekoč opazoval požarno brambo vračajočo se od požara. ! ko sem jo poklical, se je hvaležno opn.ela moje roke. <;Čeprav se je vračala od požara, je vladal tak lep red, a; »Odpočila sem se nekoliko * kaj se dogaja tu?* I «Sam0' da se niste Prehladih.* T>alje pnh.). Obfavc bila leta 1861. V nedeljo, 14. maja i 1922 slavi svojo 601etnico z veliko slav- ! ie * Za gMuioče v Rusiji V nedeljo 14. t. m. se bodo zbirali po ljubljanskih ulicah prispevki za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. 100 Din zado-: ;uje, da se reši eno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje :>s iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratov teh stradajočih ruskih mužikov morali umreti na galiških planjavah, da so' tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva. V nedeljo, dne 14. t. m. bo ob orillki cRuskega dne* predava! lektor tukajšnjega vseučilišča dr. Preobrazenskij ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma o giadti v Rusiji. Vabimo občinstvo, da se v največjem številu ude-:e?i tega predavanja. * Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k predavanju g. dr. 2ivka Lapajneta, ki 1» govoril o temi »Stanovanje malega državljana* v soboto dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Zlatorogu* Gosposka ulica 3. * »*•<» 9 O!«. — PlaH a* aapral. (Lahka tn* » — cmmkah.) Na rprlianla aa adgotarja Ia, ak* !* t C. I I Mesečno sobo z uporabo kuhinje išče pri dobri družini v sredini mesta miren gospod z ženo in dveletnim tihim otrokom. Posteljne oprave lastne. Pn- Ypemensko poročilo Ljublana, 12. maja 1922. Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj ? . Praga . . Inomost. . ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter 7. 757-5 150 sever 14. 756-4 181 wv. zap. 21. 756-5 15-7 i, 7 745-3 160 sever 7 7592 80 brezvetra 7. 7569 7-0 sev. vzh. 7. __ — — 7. 7544 11-0 brezvetra Oblačno 0—10 oblačno « jasno oblačno več jasno oblačno oMačno V Ljubljani barometer stanov., teaper. normalna. Sobice vzhaja ob 4-28, zaha; Padavine mm 01 7-0 6-0 10 20 : a ob 19 25. j Št. 77/VI. uharica k rodbini treh oseb se išče. Javiti se Vegova ulica 2,1- nadstropje, desno. Nabava slame. Perfektna stenografinja - strojepiska so sprejme v odvetniški pisarni dr. Fran Novaka-dr. Alojzija Kobala, Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 3. Plača po dogovoru. 1376 Poizv6 L. Z., hotel »Slon*. 13831 Elegantna Duaajoanka, šivilja, odlična samostojna moč v prvorednem modnem d&mskem salonu na Stefans-platzu, gre v boljši ljubljanski modni salon, da se priuči slovenščine. Ponudbe z eventualno hrano in stanovanjem v hiši na upravništvo „Jutra" pod »Dunajčanka*. 1380 t nudi . ; & Ko., Eeplčno olje po nizki ceni Hrovat Ljubljana, ulica 6. Vegova 1411 Motorno kolo, 1373 znamka »Puch*, 2»/, H. P., se radi bolezni proda. Naslov povč upravništvo »Jutra*. Lepo posestvo v bliži Celja, obstoječe iz: »Jutra* Stanovanje. 136S Išče se stanovanje, tri ali dve sobi s kuhinjo in drugimi pritiklinami v Ljubljani ali v okolici blizu železniške postaje, proti dobri nagradi. Ponudbe pod inž. Koude!ka »Promet*, tebn. ind. podj., Ljubljana, Miklošičeva c. 4. Značajna gospodična hiše z dvema stanovanjema! s pritiklinami, hleva, svi- j išče hrano m stanovanj, njaka, lastnega vodnjaka, že j event. tudi kot sostanovalka obdelanega vrta in njive, s 1. junijem ah pa takoj, nekaj sadnega drevja, so I Plača po dogovoru. PonudH takoj proda. Ponudbe pod: je v!a«aft na ngavo «Jntta; »Celje 400.0«. 0 —* na upravo ! »Jutra*. 14151 Posestvo, obstoječe iz hiše, hlevom za j krave, vrtom in poljem, pol ure od Maribora, na glavni cesti, južna stran, se proda. Stanovanje takoj. Vprašati je v Koroščevi ulici 50, Maribor št. 8. S,1395 pod »Uradnica*. 1391 Vc]xi&cvcmie Akademlčno 1346 izobražen gospod išče gospoda ali damo v svrho skupnih izletov. Narodnost brez pomena. Ponudbe pod »Ljubitelj narave" na upravo »Jutrai. Stanovanjski odsek I. jugoslovanskega j^-—g—" -vsesokolskega zleta v Ljubljani potrebuje za n^ta-i^rcRv®« «' nitev udeležencev letošnjega zleta v dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta 1922. ospodiina po možnosti otroška vrtnarica, se išče za takoj za Bled. Ponudbe na upravo „Jutra<( pod Vrtnarica". 1413 iefiove hlode i kupim takoj v vsaki množini ln debelosti v dolžini od 4 do 18 m. IVAN ZAKOTKIK meztnt tesarski mojster, parna žaga, LJUBLJANA, Dunajska oesta 46. Helij ii-i&imiipž§ JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena. 330 Maribor, Tržaška cesta 16. Prostovoljna javna dražba kočij in konjske opreme bo dne 20. maja ob pol 11. uri v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 25 (dvorišče). ni* Sukno '.a promenada« li športne obleka t bogati Izbiri A. de E. Sfeabepni, LJubljana, Mestni trg it, 10. 8is. Slamo dobaviti bode najkasneje do 1. avgusta 1922. na prostore v Ljubljani, bi se kasneje določijo. Ponudbe za dobavo te slame je nasloviti v zapečatenih in priporočenih kuvertah do 1. junija 1922. na stanovanjski odsek I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani (načelnik Dragotin Šebenik, mag. pis. ravnatelj v Ljubljani, Mestni V ponudbah je navesti: ali dotični ponudnik slamo le proda in za katero ceno, ali pa je tudi pripravljen proti odškodnini, ki jo je navesti, po uporabi slamo prevzeti zopet nazaj V ponudbah je tudi navesti, da je ponudnik pripravljen položiti kavcijo 10 '/o dogovorjene kupnine, oziroma odškodnine, katera kavcija zapade v slučaju, da slame v določenem času ne dobavi na določene prostore. Na kuverti naj bode tudi pripomba: Ponudba za Slamo Stanovanjski odsek I. jugosl. vsesokolskega zleta v Ljubljani, dne 11. majnika 1922. _ "05 Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Liubliani Zahvala. Ob priliki smrti in pogreba našega ljubega očeta, soproga, brata itd., gospoda trgovca in cvetličarja Mm je dollo od vseh strani toliko izrazov sočutja da smatramo kot tolaalno dolžnost, zahvaliti se iskreno za vse dokaze ljnbezm iD .,Ljubljanskemu Zvonu" za gMjive žalostinke, gg. zdravnikom in čast oo. frančiškanom za njih trud to tolažilo, kakor njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem m znancem, ki so se na katerikoli način spomnili mojega blagega soproga in zlatega tateka. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala! V Ljubljani, dne 13. maja 1922. Žalujoča Tončka Bajt v imenu svojih malčkov in vseh sorodnikov. 1410