leto xxxv., št. 50 Ptuj, 30.decembra 1982 cena 8 dinarjev! yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE Ob dnevu JLA v občini Ormož (stran 3) Parcitipacija v zdravstvu (stran 5) Radijske zveze prek meteoritov (stran 8) Letos najboljši v Sloveniji (stran 9) Novoletna nagradna križanka (stran 14) SPREJETE RESOLUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1983 v ponedeljek, 27. decembra so se sestali zbori Skupščine SR Slovenije, obravnavali in sprejeli RESOLUCIJO O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA'SR SLOVENIJE V LETU 1983. Na dnevnem redu so imeli zbori republiške skupščine tudi več predlogov zakonov in odlokov, osnutek programa dela in podobno, vendar je bila resolucija prav gotovo najpomembnejša točka dnevnega reda. Povezano s tem so se zadnje dni sestale tudi občinske skupščine, večinoma na skupnih zasedanjih in glavno pozornost namenili predlo- gu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana posameznih ob- čin v letu 1983. Podobno kot drugje v Sloveniji je bilo tudi na našem območju. Tako so se v to- rek, 28. decembra sestali na skup- nem zasedanju zbora Skupščine občine Ptuj, včeraj, 29. decembra pa zbori Skupščine občine Ormož, ki so po skupnem zasedanju nadaljevali z delom še na ločenih sejah. Skupnega zasedanja zborov Skupščine občine Ptuj se je ude- ležilo: v zboru združenega dela od 55 delegatov 42 delegatov, v zboru krajevnih skupnosti od 35 vsega 31 delegatov, od 30 delegatov v družbenopolitičnem zboru pa je bilo na seji 27 delegatov. Uvodno poročilo o predlogu resolucije je imel Janko Bezjak, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. O tem podrobneje poročamo na drugi strani. Na seji so sprejeli še dva odloka in program dela zborov Skupščine občine Ptuj za prvo trimesečje 1983, obravnavali poročilo o izvajanju enotnega si- stema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in dru- gih nesrečah v občini Ptuj, ime- novali komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in sprejeli sklep o izvolitvi sodni- kov porotnikov Temeljnega sodi- šča Maribor. Ob koncu skupnega zasedanja se je predsednik Skupščine občine Ptuj, Franc Tetičkovič zahvalil delegatom vseh treh zborov za nadvse uspešno delo v prvem letu tretjega mandata delegatskih skup- ščin, nakazal najpomembnejše, težke in odgovorne naloge v letu 1983 ter zaželel vsem srečno in uspešno NOVO LETO 1983. FF Skupno zasedanje SO Ptuj so vodili predsedniki zborov, od desne: Anton Zoreč (zbor KS), Milan Jager (DPZ) in Rozina Markovič (ZZD). Levo Janko Bezjak, predsednik izvršnega sveta med uvodnim poročanjem o predlogu resolucije. Foto: M. Ozmec Dedek Mraz je obiskal najmlajše Krajevne skupnosti z organizacijami SZDL in občinske zveze društev prijateljev mladine na našem območju so v sodelovanju z osnovnimi šolami in vzgojno-varstvenimi organizacijami organizirale obiske dedka Mraza za vse predšolske otroke od 2 do 7 let starosti. V večini krajevnih skupnosti so za malčke pripravili pravljične igrice in pestre novoletne programe, vsak malček pa je dobil tudi.darilo, čeprav skromno, vendar za vsakega otroka dragoceno, saj ga je dobil iz rok samega dedka Mraza. Podobno, kot je bilo v telovadnici OŠ Tone Žnidarič v Ptuju, je bilo tudi v vseh drugih krajevnih skupnostih. Foto: M. Ozmec Premični skladišči za ČSSR že v zadnji številki smo poročali, da so iz proizvodnega obrata TOZD Elektrokovinar Ptuj odpremili za tovarno Skoda v CSSk dve 19 tonski premični skladi^i za težko kurilno olje. Danes objavljamo posnetek ene- ga od skladišč na vlačilcu pred odpremo naročniku. Foto: Kos! OBŠIREN PROGRAM NALOG OK ZKS PTUJ člani ptujske občinske konfe- rence zveze komunistov so se zadnjič v tem letu sestali. 27. decembra. Najprej so se seznanili s sklepi 7. seje OK ZKS na podlagi katerih je izdelan dokaj podroben program aktivnosti občinske organizacije v prvih dveh mesecih prihodnjega leta. Člani konference so sklenili, da je potrebno gradivo posredovati vsem osnovnim organizacijam ZK v občini, ki naj o njem razpravljajo in ga po potrebi dopolnijo, sprejeli oziroma potr- dili pa bi ga na naslednji seji. Za tem so sprejeli predlagane spremembe statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS Ptuj in ta akt soglasno sprejeli. Ob koncu seje so obravnavali še nekatere tekoče naloge. N.D. Skupščina občine Ptuj Izvršni svet skupščine občine Ptuj Občinska konferenca ZKS Ptuj Občinska konferenca SZDL Ptuj Občinski svet ZSS Ptuj Občinski odbor ZZB NOV Ptuj Občinska konferenca ZSMS Ptuj Občinski odbor ZRVS Ptuj Delovnim ljudem in občanom ob vstopu v NOVO LETO 1983. Želijo mnogo nadaljnjih uspehov v družbe- nem in zasebnem življenju, pri krepitvi socialističnega samoupravljanja in pri razvi- janju delegatskih odnosov na vseh podro- čjih življenja in dela. OK ZKS ORMOŽ Kadrovska politika Člani ormoške občinske konference ZKS so na seji, ki je bila 29. decembra, obravnavali uresničevanje dogovorjene kadrovske politike v občini. Med drugim ser menili, da bo potrebno zaradi zaostrenih pogojev zaposlovanja nameniti ustrezno pozornost zaposlovanju mladih delavcev. ?.q pred tem pa je izredno pomembno zagotavljanje pravilnega usmerjanja mladih v srednje usmerjeno izobraževanje oziroma v študij na višjih in visokih šolah. S tem pa je tesno povezana štipendijska in kadrovska politi- ka, ki v ormoški občini očitno ne sledi temeljnim usmeritvam. V šolskem letu 1981—82 je bilo razmerje med štipendijami iz združenih sredstev in med kadrovskimi štipendijami 76 proti 24 v korist štipendij iz združenih sredstev, medtem ko je bilo za tekoče šolsko leto razpisanih le 67 odstotkov lanskega števila kadrovskih štipendij. Poleg tega se mladina, kljub seznamu deficitarnih in suficitarnih poklicev, odloča za izobraževanje v poklicih, ki jih združeno delo regije v naslednjih letih ne potrebuje. Zato so se po končanem šolanju primorani prekvalificirati kar prinaša še dodatne stroške izobraževanja, komunisti so menili, da bi morala zveza socialistične mladine odločneje uveljavljati svoj vpliv na politiko štipendiranja in poklicnega usmerjanja. Na seji so člani konference obravnavali tudi ostala področja kadrov- ske politike, sprejeli pa so tudi statutarni sklep o organiziranosti in delova- nju občinske organizacije ZKS Ormož. N. Dobljekar Boni za kmetijske stroje po novem letu Bone za nakup goriva za drobno kmetijsko mehanizacijo in sicer motokultivatorje, motorne žage, škropilnice in drugo, bodo delili v krajevnih uradih, pisarnah krajevne skupnosti ali v trgovinah kmetijske zadruge 5. in 7. januarja od 8. do 16. ure in 6. januarja od 8. do 19. ure. Bone bodo delili v krajevnih uradih: Podlehnik, Majšperk (za Majš- perk in Ptujsko goro), Stoperce, Dolčna, Videm, Leskovec, Kidričevo, Cirkovce, Grajena, Trnovska vas, Vitomarci, Destrnik, Polenšak, Juršinci, Gorišnica, Markovci, Zavrč, Hajdina, Lovrenc, Cirkulane, Rogoznica. V Zetalah in Dornavi bodo delili bone v prodajalni kmetijske zadruge. Za krajevne skupnosti Ptuja bodo delili bone v teh dneh v domu Franca Krambergerja, za zamudnike iz upravičenih razlogov pa v tem domu še do 15. januarja, vendar le ob uradnih dnevih, torej v ponedeljek, sredo in petek. Ob dvigu bonov je potrebno predložiti isto dokumentacijo kot doslej. JB Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK PTUJ z izdajateljsko-programskim svetom, uredništvom in delovno skupnostjo želi bralcem Tednika in poslušalcem Radia Ptuj, posebno še dopisnikom in so- delavcem veliko uspehov na vseh področjih dela in življenja, zdravja in osebnega zadovoljstva v NOVEM LETU 1983! Želimo, da bi tudi v letu, ki je pred nami ostali enako dobri prijatelji. Bralce Tednika obveščamo, da bo prva številka v letu 1983 izšla že 6. januarja. Vsem prijetno novoletno praznovanje! Srečno iii uspehov polno Novo leto 1983 želijo vsem delovnim ljudem in občanom Skupščina občine Ormož - Izvršni svet skupščine občine Ormož - Občinska konferenca ZKS Ormož ^ - Občinska konferenca SZDL Ormož - Občinski svet ZSS Ormož - Občinski odbor ZZB NOV Ormož - Občinska konferenca ZSMS Ormož - Občinska konferenca ZRVS Ormož - Samoupravne interesne skupnosti občine Ormož S skupnim delom in napori bomo prav gotovo premagali vse težave in dosegli cilje, ki smo si jih postavili za leto 1983, 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 30. december 1982 - ^SBMill Kupci premalo poznajo petovijine izdelke To je pokazalo tudi sodelovanje na prehrambeni razstavi, kije bila konec novembra v Ljubljani; organiziral pa jo je potrošniško informa- tivni center centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Prehrambena razstava je ena izmed akcij potrošniško-informativnega centra, da se javnost seznani z določenimi novimi živili in pijačami, kijih trg še ne pozna dovolj. Namenjena pa je tudi predstavitvi živil in pijač, kijih proizvodnja še pripravlja in bodo na trgu šele v začetku novega leta ah pozneje. Ob razstavi je dan poseben poudarek tudi degustiranju teh živil. To breme sprejema potrošniško informativni center nase, ker naša trgovina zaradi stroškov teh obvez ne more sprejemati. Tako pa sta prikrajšana oba, potrošnik in proizvajalec. Na razstavi in degustaciji so sodelovaU: Fructal, Žito-ORIZ Emba, Droga Portorož, ABC Pomurka (Mesna industrija Murska Sobota, KK Radgona TOZD Radgonske gorice),Loka, Školja Loka, Emona-Mesna industrija Zalog, Contal in KK Ptuj — TOZD Petovia Ptuj. Temeljna organizacija PETOVIA je sodelovala z lovsko pijačo, vloženo zelenjavo: rdečo peso in papriko fileti. Iz ocene o degustaciji lovske pijače povzemamo: »Predvidevah smo, da je sladek okus pijače primernejši za ženski spol, pokazalo pa se je obratno. Mnogi so biU mnenja, da je pijača primeren dodatek čajem, motila pa jih je cenena embalaža, ki razvrednoti kakovost pijače« Pri rdeči pesi pa je zapisano: »Zanimivo je, da so kljub dolgoletni prodaji Petovijini artikU manj cenjeni in to predvsem zaradi nepozna- vanja. Tudi tu so bili mnenja, da so informacije in degustacije pre- skromne in bi jih bilo potrebno širše zastaviti.« Potrošniki so pohvalili zlasti rdečo peso, kije okusnejša od ETINE, zaradi primernega dodatka sladkorja in kisa. Vsi obiskovalci so se tudi zanimali za mesto prodaje Petovijih izdelkov zaradi ozimnice. V temeljni organizaciji Petovia so izredno zadovoljni z oceno so- delovanja v potrošniško informativnem centru. Zavedajo se, da če bodo zeleh bili boTj prisotni med kupci, menjati embalažo, dizajn. Na to pa se ^spešeno pripravljajo. Ozimnice imajo dovolj v zalogi in da bi razširih crog kupcev in pa zaradi tega, ker nekolilo šepa prodaja, so se tudi odločili za predstavitev v potro.šniško informativnem centru. ,MG Klub samoupravljavcev pred odgovornimi nalogami V petek, 17. decembra so se v Slovenski Bii>.rici sestali na volilno programski skupščini delegati kluba samoupravljalcev občine Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti so kritično ocenili delovanje kluba v prvem mandatu. Za to obdobje so ugotovili, da po doseženih rezultatih idub ni uresničil v celoti akcijskega programa, ki si ga je zadal ob ustanovitvi. Med osnovnimi vzroki za takšno oceno dela klub samoupravljavcev bistriške občine, ki deluje v okviru občinskega sindikalnega sveta, so bile težave v zvezi s prostorom, pomanjkanjem potrebnih finančnih sredstev in tudi premajhna zavzetost za uresničevanje programa v vrstah članov kluba. Spoznanja iz štiriletnega dela kluba bistriških samoupravljavcev so bila tudi osnova pri sprejemanju akcijskega programa kluba v novi sestavi za nadaljnja štiri leta. V skupščino kluba so izvolili 35 delegatov in sedem članski izvršni odbor. Za novega predsednika je bil izvoljen Stanko Robnik, član delovnega kolektiva IMPOL Slovenska Bistrica. Med najpomembnejšimi nalogami kluba samoupravljavcev občine Slovenska Bistrica so si zapisali: uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev, nude- nje strokovne pomoči pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja, delovanju samoupravnih organov in komisij, inventivna dejavnost, sa- moupravno obveščanje, socialna politika, SLO in DSZ, kadrovska po- litika in delo na področju širjenja dejavnosti kulturnega življenja vseh zaposlenih. Po volilni programski skupščini se je že sestal izvršni odbor kluba samoupravljavcev in konkretneje začrtal nekatere prednostne naloge in potrdil akcijski program za obdobje do leta 1986. Viktor Horvat Osnutek programa 1983 občinske raziskovalne skupnosti sprejet v ponedeljek so se sestali delegati skupščine Raziskovalne sku- pnosti občine Ptuj na tretji seji. Od 42 delegatov seje seje udeležilo 26 delegatov, kar je za sklepčnost in veljavno sklepanje dovolj, za resnično sporazumevanje in dogovarjanjepasevedapremalo. Delegati konferenc delegacij, ki se niso udeležili zasedanja skupščine vzroka svoje odsotnosti niso opravičili. Največ pripomb so delegati imeli k poročilu o uresničevanju pro- grama dela skupnosti v devetih mesecih letošnjega leta in k osnutku programa za prihodnje leto. Naloge iz programa občinske raziskovalrte skupnosti v letošnjem letu so se izvajale v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za tekoče srednjeročno obdome. Za- ključena je bila Socialno geografska raziskava razseljevania Haloz in Slovenskin goric, ki jo je izvajal Geografski institut iz Ljubljane. Vre- dnost naloge je bila 1.600.000 din, v višini 50 % je nalogo sofinanciral tudi izvršni svet skupščine občine Ptuj. Raziskava je zakyučena, kolikšna je njena resnična vrednost pa je odvisno od nas samih, koliko in kako bomo hoteli in znali izkoristiti in uporabiti rezultate raziskave. V letošnjem letu se je pričela tudi raziskava Vloga in funkcionalnost zaščitenih kmetij v ob"čini Ptuj, občinska raziskovalna skupnost pa sofinancira tudi nalogo delovne organizacije AGIS Programska usme- ritev te delovne organizacije. V programu je bila načrtovana tudi raz- iskava o prenovi mestnega jedra Ptuj, katere izvajalec naj bi bil Zavod za spomeniško varstvo Manbor. Priprave so sicer stekle, vendardo podpisa pogodbe med izvajalcem in skupnostjo ni prišlo, saj izvajalec ni pripravil ovrednotenja svojega dela, kot tudi ni opredelil sodelujočih strokov- njakov pri razi.skavi. Naloga ostaja še naprej v programu skupnosti, saj smo v občini zainteresirani za navedeno raziskavo, naloga je tudi v skladu z opredelitvami Družbenega dogovora o varovanju in prenovi mestnega jedra Ptuja, katerega podpisnica je tudi skupnost. Delegati so ugotav^aii. da program ne bo v celoti uresničen v letošnjem letu, Icar je pravzaprav razumnivo, saj so vse raziskave planirane na 2 leti in težko je pričakovati, da bi "lahko neko raziskovalno delo dovolj strokovno in učinkovito opravili v enem samem letu. V osnutKu programa za prihodnje leto so delegati potrdili program raziskovalnih nalog, program pospeševanja inovacijske dejavnosti, de- javnost samoupravnih organov in strokovne službe ter infrastruktumi program v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije. Pri programu raziskovalnih nalog so menili, da je se nadalje potrebno spodbujati, raziskovalno dejavnost in lastno ustvarjalnost v vseh okoljih, v skladu s sprejetim Pravilnikom o sofinanciranju raziskav v OZD v občini. Pri pHjspeševaniu inovacijske dejavnosti so menih, daje potrebno obstoječe aktivnosti dopolniti z novimi oblikami in metodami dela, vendar kon- kretnih obhk delegati niso predlagali. Kako torej pospešiti to dejavnost bo ostala še nadalje zgolj naloga pristojnega odbora skupščine. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli še prispevno stopnjo za program občinske raziskovalne skupnosti, ki bo 0.(J5 % od dohodka v letu 1983 in sprejeh še sklep o začasnem financiranju raziskovalne dejavnosti v prvih treh mesecih prihodnjega leta. N.B., IždeDd programa delovne organizacije »Hiko Oiga Meglic« razstavljeni na zagrebškem velesejmu. Foto: L Preac Vozički (v izdelavi) za dostavo orodja k stiskalnicam. Foto: 1. Preac DO ELKOM „HIKO OLGA MEGLIC Cilji poslovne politike v letu Ob prazniku delovne organizacije, 23. de- cembru, za katerega smo se dogovorili, da ga praznujemo delovno, smatram za pomembno, da povdarim nekatera obeležja. Preteklo je prek 20 let od združitve Zavoda za zaposlovanje in rehabiUtacijo invalidnih oseb in Pletarne Ptuj. Na novo nastali kolektiv. Zavod »Olge Meglic« se je poimenoval po padli aktivistki NOB, ki je bila zaposlena v Pletami Ptuj. V začetku je bil proizvodni program takra- tnega zavoda prilagojen sestavi zaposlenih in razpoložljivi opremi. Sestavljala gaje množica obrtniških dejavnosti, storitev in uslug. Zavod svojega poslanstva, to je rehabihtacija invalidnih oseb ni v popolnost« izvedel. Pre- majhna prisotnost takratnih zato poklicanih in odgovornih institucij v občini, okraju in repu- bliki je privedla Zavod v situacijo, da se je moral poleg osnovnega namena, to je skrbi za invalidne osebe, začeti ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo, da si Ohrani obstoj. Ta je dosegla taico širino, da smo se delavci Zavoda odločili v letu 1972 preusmeriti v redno gospodarsko dejavnost. Ustanovili smo Proizvodno podjetje »Olga Meglic«. S svojim dobrim programom smo ostah zanimivi' sirom Jugoslavije. Ne morem mimo tega, da ne bi nekatera dejstva še bolj ponazoril. Pogoji dela so bili v primerjavi z današnjimi mnogo težji, saj smo takrat delaU v temnih in vlažnih prostorih, raztresenih po različnih dehh starega Ptuja in tudi izven njega. Delovni dan se je večkrat podaljševal, pa tudi nedelje in prazniki niso bili vedno dnevi po- čitka. Nihče se ni izmikal delu, tovarištvo pa je bilo največ kar smo imeli. V temje tudi največja skrivnost vseh naših uspehov. Tudi opremlje- nost s stroji je bila skromna. Prve okrasne letve in profile smo pričeli izdelovati na stiskalnici, ki stajo poganjala izmenoma dva krepka delavca. Leto 1977 postaja za kolektiv začetek novega obodbja. Proizvodno podjetje OLGA MEGLIC seje po neuspelem referendumu za intergracijo TAP—SIGMA-OLGA MEGLIC vključilo v letu 1977 v SOZD ELKOM. 26. novembra 1977 smo v počastitev praznika dneva repu- blike, ki so ga poveličevala posebna obeležja 40-letnica prihoda tov. TITA na čelo KPJ. 60- letnica oktobrske revolucije, položili temeljni kamen za izgradnjo tovarne v Dolanah K S CIRKULANE. S tem smo začeU realizirati želje in cilje, kakor tudi dogovor v naši delovni organizaciji, ki je bil začrtan v srednjeročnem planu delovne organizacije in občine Ptuj. 23. decembra 1978 smo svečano predali tovarno svojemu namenu. Poskusna proizvodnja je stekla v februarju 1979. Status poskusne pro- izvodnje je delovna organizacija koristila vse do maja leta 1981. Tovarno v Dolanah KS Cirkulane smo gra- dih predvsem iz sledečih razlogov: 1. Zahteva po večjem kompleksu vezano na dolgoročni razvoj DO, 2. Skrb za skladnejši razvoj manj razvitih območij v občini. 3. Razpoložljiva delovna sila. Z dinamično rastjo delovne organizacije in spreminjanjem proizvodnje se vzporedno ob- likujejo tudi novi odnosi. Kvalifikacijska struktura kolektiva se menjava v korist srednje, višje in visoke izobrazbe. Študij ob delu, šti- pendijska politika in prihod novih sodelavcev daje vedno več možnosti za hitrejši lasten raz- voj. Ta naša prizadevanja so v letu 1978 bila :)očaščena z dodehtvijo Plakete Občine Ptuj, eta 1972 pa s srebrno plaketo za dober go- spodarski razvoj v preteklem obdobju od MGZ za Podravje in srebrno plaketo za inventivno dejavnost prav tako od MGZ za Podravje. V letu 1980 smo z referendumom ustanovili dve temeljni organizaciji in delovno skupnost., Tako oblikovana delovna organizacija je šele v letu 1981 začela redno poslovati. . Delovna organizacija ELKOM »Industrija hidravlične in kovinske opreme OLGA ME- GLIČoziroma »HIKO OLGA MEGLIC« Ptuj ima v svoji sestavi temeljno organizacijo združenega dela »ASPO«, avtomobislka, stavbena in pohištvena oprema, temeljno or- ganizacijo združenega dela »HIDO«, hidra- vlična in dvižna oprema ter delovno skupnost skupnih služb. Temeljni organizaciji izvajata svojo proizvodnjo pretežno v novoizgrajeni tovarni v Dolanah — krajevna skupnost Cir- kulane, delna pa tudi v Dobrini — krajevna skupnost Žetale in pa v Ptuju. Razvojna usmeritev delovne organizacije v tem srednjeročnem obdobju temelji na jasno začrtanih ciljih in osnova, ki se realizirajo v lastni delovni organizaciji, v sestavljeni orga- nizaciji združenega dela ELKOM in v širšem prostoru. Za izhodišče smo si zadali, da mora liti naš razvoj rezultat domačega znanja in delno rezultat tujega znanja, pridobljen preko kooperacijskih odnosov. To pomeni za delo- vno organizacijo kvaliteten premik v zahte- vnosti, kakovosti in specializiranosti v proiz- vodnji. S tem postajajo proizvodi vse bolj kvaHtetni in perspektivni ter sposobni tudi za prodor na tuja tržišča. Skupna značilnost temeljnih organizacij združenega dela je v prehodu na tehnološko zahtevnejša področja z odločitvijo osvajanja tistih proizvodov, ki so predmet uvoza. Ob uix)števanju, da bodo planske obveznosti s sprejetim gospodarskim načrtom za leto 1982 po TOZD različno dosežene, pa obstaja ugo- tovitev, da to niso rezultati s katerimi bi te lahko zadovoljili, saj so bile možnosti drugačne pa jih zaradi lastnih slabosti zapravljamo. Fizični obseg proizvodnje bosta predvidoma dosegU obe TOZD. Prav tako bo v TOZD ASPO dosežen tudi pozitiven poslovni uspeh. TOZD HIDO pa je že v polletju prikazal iz- gubo pa ponovno pozitiven poslovni uspeh. Prvo prikazana izguba se je že v 9-mesečnem obračunu ponovno prikazala. Ob koncu leta je pričakovati, da bo TOZD H IDO posloval v letu 1982 z izgubo. Bil je sprejeti PROGRAM UKREPOV ZA ODSTRANITEV MOTENJ NASTALIH V POSLOVANJU TOZD HIDO. Izvoz bomo v letošnjem letu dosegli v pn- merjavi z letom 198 Tz indeksom 187. kljub temu pa ne bomo dosegli planiranega. Dočim smo na področju uvoza dosegli manj od pla- niranega, to je 65 odstotkov od izvoza. V TOZD ASPO smo usmerili investicijo v stroje in opremo, v TOZD HIDO pa nismo izvajali nobenih pomembnih investicij. Ključni cilji družbeno gospodarskega razvoja delovne organizacije v letu 1983. 1. Dosledno vztrajati da bo PROGRAM UKREPOV ZA ODSTRANITEV MOTENJ NASTALIH V POSLOVANJU TOZD HIDO v celoti izpeljan. 2. Učinkovitejše gospodarjenje, večje var- čevanje pri proizvodnji in uporabi, boljše delo, izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti ter zaostritev odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za uresničevanje dogovorjenih nalog. 3. Temeljni organizaciji združenega dela in delovna skupnost skupnih služb bodo v skladu z letnim programom m planskimi akti pripra- vile in uresničevale programe varčevanja z asti s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo. 4. Temeljni orgahizaciji združenega dela in delovna skupnost skupnih služb morajo na področju izvoza blaga in storitev na konverti- bilno področje doseči realno povečanje za 20%. Pri tem morata temeljni organizaciji združenega dela razširiti samoupravno spora- zumevanje po 67. in 68. členu zakona o de- viznem poslovanju. 5. Rast proizvodnje v TOZD ASPO indeks leto 1983/1982 je 101 Rast proizvodnje v TOZD HIDO indeks leto 1983/1982 je 112. 6. V okviru politike produktivnega zapo- slovanja bo povečanje zaposlenih za 2,1 %. Pri tem bodo imeh prednost mladi. Zato bomo v delovni organizaciji nadaljevali s pohtiko za- poslovanja pripravnikov. 7. Z izvajanjem dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 bomo v TOZD in DSSS oblikovali sredstva za osebne dohodke odvisno od rezul- tatov dela in gospodarjenja ter dosežene rasti, kar bo omogoča o povečanje osebnih dohod- kov šele potem, ko bodo doseženi in izkazani boljši rezultati dela in gospodarjenja. 8. Razvijati bomo morali inovacijsko deja- vnost in jo učinkovitejše povezovati v proiz- vodni proces. 9. Delavci v TOZD in DSSS bomo ob pri- pravi planskih dokumentov in oblikovanju politike razporejanja dohodka in čistega do- hodka kritično presodih finančno in material- no poslovanje in strukturo virov sredstev. Poleg ukrepov za izboljšanje finančnega poslovanja bomo z razporejanjem sredstev za razširitev materialne osnove dela prvenstveno povečali obratna sredstva. 10. Za uresničevanje nalog s področja LO, DSZ in CZ bomo v letu 1983 skrbeh: — za podružbljanje sistema LO in družbene samozaščite, — za zagotovitev kadrovskih in materialnih možnosti. 11. Na področju informacij kot osnovnega elementa komuniciranja se bomo posluževali: — ustne informacije po skupinah in zborih, — pismene informacije ~ glasilo ELKOM, lokalnega časopisa in radia in ostalih medijev za informacije. 12. Uresničevanje teh ciljev terja povečana prizadevanja vseh delovnih ljudi, da na sa- moupravnih osnovah s svojimi močmi rešuje- mo svoje in skupne družbene težave. Samo- upravne družbeno-ekonomske odnose bomo utrjevali in razvijali s povečanimi prizadevanji in odgovornostjo vseh nosilcev odločanja za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter za krepitev ustavnosti in za- konitosti. Pri tem bomo morali utrditi vlogo samoupravne delavske kontrole. V prepričanju, da bomo nalogo za leto 1983 skupno uspešno izvedli, zakTjučujem z željo, da vse v letu 1983 spremlja sreča, zdravje, zado- voljstvo in številni delovni uspehi! Simon Pešec, direktor DO ZAHTEVNE NALOGE V prihodnjem letu bi naj družbeni proizvod v ptujski občini porasel za 1,7 odstotka, v tem bi naj bila rast industrijske proizvodnje 2,5 od- stotna, kmetijstva pa 5-odstotna. Produktivnost bi naj bila večja za 0,4 odstotka, izredno pa bi naj povečali izvoz — kar za 20 odstotkov, v tem samo izvoz na konvertibilno področje za 24 od- stotkov. Uvoz bi naj porasel le za 2 odstotka. Zaposlovanje bi naj v prihodnjem letu pora- slo za 1,3 odstotka, investicije bi naj ostale na letošnji ravni, nominalna rast dohodka bi naj bi- la 22 odstotna, rast sredstev za osebno porabo v globalu za polovico počasnejša od nominalne rasti dohodka, rast sredstev za skupno porabo pa za 27 odstotkov počasnejša od nominalne rasti dohodka. Rast sredstev za splošno porabo pa bi naj zaostajala za nominalno rastjo dohodka za polovico. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbe- nega plana občine Ptuj za leto 1983 se torej pre- cej razlikuje od predlaganega osnutka, kar je posledica široke in konkretne javne razprave v vseh okoljih, posebej še med nosilci razvoja. Izvršni svet meni, da so predvidene rasti realne, saj so posledica planov v vseh večjih organizaci- jah združenega dela, ki tudi predvidevajo večjo rast kot v tem letu. V ostalih organizacijah združenega dela pa večjih odmikov od letošnjih rezultatov ne predvidevajo. Zato seveda še osta- jajo nekatere možnosti — če že ne povečanja, pa vsaj zagotovila za doseganje planirane rasti družbenega proizvoda v občini. Najbrž je naj- bolj razveseljiv podatek o možnosti povečanja izvoza, ki je večje kot v republiki in se tako približuje zvezni ravni. Izvršni svet nasploh me- ni, da bi morala občina, ki je pod republiškim poprečjem, zagotoviti in uresničiti hitrejše rasti od republiškega poprečja, pa tudi pogoji to zagotavljajo. Delegati zborov skupščine občine, ki so na skupnem zasedanju obravnavali predlog resolucije so menili, da bi morali planirati na trdnejših osnova+i — predvsem bi moralo združeno delo vedeti, kako bo prihodnje leto z rrabavo surovin, s cenami energije in reproma- tcriala posebej pa še, s kakšnim deležem ust- varjenih deviz bo razpolagalo. Strinjali pa so se s stališči delovnih teles zborov in izvršnega sve- ta, da je potrebno v vseh okoljih ustvariti primerno vzdušje za doseganje planiranih ciljev in soglasno sprejeli resolucijo o politiki izvaja- nja družbenega piana občine v 1983. letu. N. Dobljekar TEDNIK — 30. december 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Naloge mladinskega prostovoljnega dela v Krškem je od 24. do 26. decembra potekal skupni seminar Centra za mladinsko prostovoljno delo (MPD) in Centra za infor- miranje, raziskave in založništvo, ki delujeta pri republiški konferenci ZSMS. Tovrstni seminarji sb sicer že tradicionalni in se v marsičem f)onavljajo, vendar se še vse prepo- gosto dogaja, da brigadirji in mladi informa- torji delujejo premalo usklajeno pri razvijanju mladinskega prostovoljnega dela in uvelja- vljanju njegovega položaja v družbi. Na seminarju so bile podane mnoge kritič- ne pripombe in polemike, ki so prispevale k porajanju številnih novih pobud. Znotraj mladinskih organizacij morajo Centri za obveščanje in propagando (COF) postati tiste organizacijske oblike, ki bodo navezovali stike s sredstvi javnega obveščanja z resnično celovitim informiranjem o delu mladih. Marsikje se pojavljajo težave, ko vsaka organizacijska enota v ZSMS nekoordinira- no oblega novinarske hiše, vendar se do sredstev javnega obveščanja ne uspejo prebiti, ker niso dovolj usposobljeni za tovrstno obliko informiranja. Zato je naloga COP-ov, da čimbolj razširijo mrežo dopisnikov, jo ustrezno strokovno usposobijo, se povežejo z mediji javnega obveščanja in omogočijo dvosmerni način komuniciranja med novinar- skimi hišami in mladinsko organizacijo. Ko smo preverjali stanje na področju MPD, smo ugotovili, da v nekaterih sredinah uspevajo vsaj pri sprotnem in objektivnem pKjročanju z M DA, skoraj povsod pa se zatakne pri evidentiranju in kadrovanju brigadirjev in vodstev M DA in pripravah na brigado. Zato bo potrebno kontinuirano skozi vse leto mlade seznanjati o vlogi, pomenu in akcijah v MPD, pri tem pa bo treba pozornost posvetiti ne samo lokalnim časopisom in radijem, pač pa tudi osrednjim dnevnikom, televiziji, tiskovnim konferencam, okroglim mizam, predavanjem in filmskim prikazom 'življenja in dela v MDA po šolah, v OZD in krajevnih skupnostih. Na ta način bodo mladi točno vedeli, kaj smejo pričakovati na MDA in kaj družba od njih pričakuje, da ne bo neljubih razočaranj ali presenečenj. Katere naloge nas torej Čakajo na področju MPD? Potrebno bo evidentiranje interesentov za udeležbo na MDA skozi vse leto, težišče akcije pa naj bo takoj po zaključku zimskih šolskih počitnic. S 15. januarjem bo znan republiški razrez MDA, s 15. marcem pa zvezni razrez MDA po posameznih republi- kah. Mladi bodo lahko zvedeli, kje in kdaj bodo MDA. zato bo potrebno začeti intenziv- nejše informiranje prek sklicev predsednikov 00 ZSMS, z razstavami, predvajanji filmov, predavanji in razgovori v OO ZSMS na področju združenega dela in šol, plakati, bilteni, internimi glasili in lokalnim tiskom in radiom. Po potrebi se izvede še dodatno evidentiranje manjkajočih brigadirjev. Že v tem obdobju je potrebno planirati odsotnost z dela vsem mladim delavcem, ki so se prijavili, da se bosta uskladila nadomestilo osebnega dohodka brigadirjev in odsotnost z dela, tako da ne bo trpel delovni proces. Najkasneje v mesecu marcu je potrebno zagotoviti prizna- vanje počitniške prakse za štipendiste v OZD in dijake v srednjih šolah. Hkrati bo potrebno pravočasno skleniti dogovor z vodstvi osnov- nih oz. srednjih šol o odsotnosti prijavljenih brigadirjev za prvo izmeno. S tem bomo dosegli, da bodo imeh šolarji in dijaki pravo- časno zaključene svoje šolske ocene ter se s tem izognili nevšečnostim v preteklih letih. - Okoli 1. aprila — Dneva brigadirjev morajo biti prvi sklici brigadnih konferenc in zbori brigadirjev, ki se nadaljujejo do odhoda MDB na MDA. Na prvi brigadni konferenci je potrebno izvoliti vodstvo MDB ter seznani- ti brigadirje z delom in načini življenja na MDA. Prav tako pa mora biti vsaka brigadna konferenca mesto, kjer se dodatno rešujejo vsi nastali problemi. V maju se obvezno organizirajo zdravniški pregledi in cepljenje brigadirjev. Še zadnjič se pregleda tehnična in materialna opremljenost MDB in uredijo prevozi brigadirjev na MDA. Posebno pozornost smo udeleženci semi- narja posvetih tudi stalnim brigadam in klubom brigadirjev, katerih glavna naloga je, da ohranjajo kontinuiteto in stalno aktivnost na področju MPD. Stalna brigada vključuje aktivne brigadirje in zainteresirane ali eviden- tirane mlade za MPD. Njihova naloga je, da izobražujejo svoje člane, organizirajo in se udeležujejo lokalnih MDA in srečanj briga- dirjev in predstavljajo kadrovsko bazo na MDA v naslednjem letu. Klubi brigadirjev vključujejo udeležence MDA od leta 1945 dalje in zbirajo gradivo in dokumente o MDA od samih začetkov dalje. Aktivno se vključujejo v reševanje problemov na področju MPD. Med novostmi, ki se pripravljajo na pod- ročju MPD, je gotovo najzanimivejša ideja o MLADINSKIH DELOVNIH TABORIH, ki pa je še v povojih in nedodelana. Značilnosti takšne oblike bi bile naslednjer — na »Tabor« bi hoteli (npr. 7 dni nepreki- njeno ali čez vikend) — prihodi na »Tabor« bi bili organizirani prek OK ZSMS, da se zagotovi kontinuiteta in stalna prisotnost povprečnega števila ljudi — udeleženci bi bih npr. mladi z družina- mi, delavci in študenti, ki jim predolge stalne izmene ne ustrezajo — »Tabori bi bih bolj sproščeni in informa- tivno-propagandnega značaja. Franc Prelog, TAKO NE GRE VEČ NAPREJ! Beograjski center Sava je bil v petek in sobo- to, 18. in 19. decembra prizorišče najvišjega srečanja jugoslovanske mladine, XL kongresa ZSMJ. Iz ptujske občine je bil delegat na tem kongresu Milan Kuri, sicer sekretar občinske konference ZSMS v Ptuju. O vtisih s kongresa je po prihodu iz Beograda povedal: ,,Moji vtisi so sedaj po zaključku kongresa veliko bolj optimistični, kot pred njim. Mislim, da je XL kongres kljub nekaterim težavam v pripravah obdržal kontinuiteto dela mladih iz vse Jugoslavije. Sicer nismo sklepali o nekih revolucionarnih spremembah v delu mladih, vendar pa smo tudi tokrat jasno in glasno povedali, da smo mladi sposobni sprejeti nase vse težave s katerimi se srečuje naša družba. Na kongresu je bilo med drugim poudarjeno, da mladini ne pripada le bodočnost, ampak tudi sedanjost. To pomeni, da mladi ne smemo ča- kati na jutrišnji dan, ampak moramo že danes s svojo aktivnostjo dokazati, da pripadamo tej — naši družbi." Kako je potekalo delo po posameznih ko- misijah? ,,Kot veste, smo po prvem uvodnem plenar- nem zasedanju nadaljevali s kongresom v petih specializiranih komisijah. Vse te komisije so v razpravah posameznih delegatov poskušale iskati rešitve obstoječih problemov v organi- ziranju in delovanju ZSMJ. Menim tudi, da smo razmeroma dobro izdelali naš program de- lovanja v prihodnjem obdobju in naloga vseh mladih v vseh sredinah je, da ta program tudi dosledno izpeljemo." Kateri problematiki ste namenili največ vaših razprav? ,,Lahko bi rekli, da se je tukaj zbralo največ pripomb iz sprejetih sklepov mladinskih kongresov po posameznih republikah. Sicer pa smo največ besed namenili problematiki za- poslovanja mladih, pri čemer je bilo povedanih precej zelo kritičnih besed na račun starejše generacije. Izpostavljen je bil privilegij zaposle- nih na določenih odgovornih mestih, ki se na vsak način obdržijo na položajih, kljub temu, da so morda .storili velike napake, ali celo škodo družbi. Vse prevečkrat se dogaja, da določeni javni in odgovorni delavci nimajo pogojev za opravljan jctakih nalog in opravil, bodisi zaradi prenizke izobrazbe ali iz prej omenjenih vzrokov. Dogaja pa se nasprotno, da se posameznike kljub storjenim napakam enostavno rotira. Se pravi, da jim dajemo možnost, da še naprej lahko delajo napake. Naše mnenje je, da bomo lahko produktivnost in s tem tudi dohodek povečevali le z zaposlovanjem izkušenih in dobrih strokovnja- kov — med temi pa je veliko mladih izobražen- cev, ki nimajo možnosti zaposlitve. To je samo ena od problematik, za katero menim, da smo jo dorekli in jasno povedali, da tako naprej več ne gre. Sicer sem sodeloval v komisiji za kadrovsko politiko in idejno politično delo. Ta komisija je bila najbolj'množična, morda ne bom storil napake, če rečem, da tudi najbolj delavna — pa ne 7.aradi dolžine posameznih razprav, ampak zaradi tehtnih in kritičnih ugotovitev, do katerih so^prihajali posamezni delegati. Prav je, da smo se tokrat lotili problemov s prave strani, da smo končno začeli iskati probleme pri nas, ljudeh, državljanih če hočete, ne pa, da smo se, kot ponavadi do sedaj izgovarjali na napake našega sistema. Zavzeli smo se za načelo, da je treba odpoklicati vse tiste odgovorne ljudi, ki niso sposobni dovolj dobro opravljati, svojih nalog. Veliko besed je bilo povedanih tudi okrog idejno političnega dela in akcijske učinkovitosti ZKJ. V razpravah na to temo so se oglašali predvsem mladi iz Kosova. To je seveda razumljivo, saj obstajajo prav v tej pokrajini veliki problemi. Med drugim smo prišli do zaključka, da je treba z mladimi veliko delati, bolj intenzivno morda. Treba je pomagati pri izoblikovanju osebnosti mladega človeka in pri njegovem idejnem osveščanju. Pri tem pa upravičeno pričakujemo pomoč od vseh ostalih družbeno političnih organizacij, od ljudi z izkušnjami, pozitivnimi seveda." M. Ozmec Prip8količ povedal, da zato ni potreb, zato pa v teh pri- merih sodelujejo z mariborsko bol- nišnico, ki je tudi bolje opremljena. Sam se zaveda, da bi nekaj lahko naredili tudi za šolo za bodoče ma- mice oziroma jih pripravili na po- rod. Pred dvajsetimi leti in več smo to v Ptuju že imeli. Odgovor na to pa je samo eden, okrepiti je po- trebno zdravniški tim. Sedaj bodo morali uresničiti pro- gram za združitev otroškega in žen- skega dispanzerja — v dispanzer za varstvo žena in otrok. MG Pri nas v klubu! Na naši letni skupščini smo podelili diplome za abstinenco (vzdr- žnost od pitja) za dobo 1.3, 5 in 10 let. Za dobo 10 let je sprejel diplomo .Maks Bralec, ki nam je dal svoj življenjepis in je ponosen na svojo abstinenco. Opisuje nam. da je zgradil hišo, uredil družinske odnese in dokazuje nam, da se je s trdno voljo izvlekel iz zasvojenosti z alkoholom. Želimo si. da bi bilo čim manj alkoholikov, med temi <^im več dolgoletnih abstinentov. Marsikateri otrok bi tako lahko občutil toplino doma in družine, kot so jo imeli otroci tov. Brateca. ŽIVUENJEPIS Maks Bratec, rojen 19. aprila 1925 v Pacinju. Bilo mije komaj lOlet, kosem začel služiti pri kmetu, kjer sem se prvič srečal z alkoholom. Leta 1943 sem bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer sem bil do 9. januarja 1945, tam smo pili veliko alkohola, tudi cepili so nas. da smo bili bolj divji. Leta 1946 sem za zaposlil v TAM v Mariboru, tu smo postopoma popivali. Potem sem se zaposlil na Cestnem podjetju, kjer se je začelo na veliko popivati, zapil sem vse plače, žena ni imela nič drugega od mene kot izgubo in nenehno skrb, daje ne bi ubil, to je trajalo do leta 1972. 4. aprila 1973 sem se odločil za zdravljenje. V levi nogi sem dobil išijas. nisem mogel prestati njegovih bolečin. V ormoški bolnišnici so mi povedali, da sem išijas dobil od alkohola. Podpisal sem zdravljenje za tri mesece. V ormoški bolnišnici sem se zaprisegel, da nikoli več ne bom oil alkohola. Vrnil sem se iz bolnišnice in resnično sem začel premišljevati o srečnejši prihodnosti. Gledal sem svojo hišo. ki seje začela podirati, mislil sem, da bi zgradili novo. Imel sem vinograd. Prodali smo ga. Ne pijem več. Vzeli smo dolgoročno poso)ilo. Zgradili smo hišo leta 1975. Gospodarsko poslopje se nam je začelo podirati, prodali smo krave in z nekaj pokojnine smo zgradili novo gospodarsko poslopje v letu 1982. V tem času sem dobil štiri priznanja, za prvo leto. za tri leta in pet let. Zdaj pa .še za 10 let. Resnično sem srečen, ne samo jaz, tudi moja žena in otroci, da sem dočakal tako veliko dobo abstinence. Vsak vaščan me spoštuje, da hodim trezen in pameten med ljudj. Sedaj živimo v miru in v dobroti z družino. Želim si, da bi še v naprej abstiniral, dokler bom živel. Krogla me ni zadela na fronti v Rusiji, Zakaj bi me uničil alkohol? Naj živi moja abstinenca, naj živi mojadružina. V klub bom še hodil, kernemorem'pozabiti njihove pomoči, kjerje stalno kaj novega. Mladim zdravljencem želim, da bi še oni dočakali tako veliko dobo abstinence.. Maks Bratec, Pacinje 18 POGOVOR s SILVO GCSJUPOVO Participacija mora imeti tudi ekonomski učinek Da bo potrebno v prihodnjem letu na vseh podro- čjih življenja in dela še močneje varčevati, je vsem znano. To pa bomo dosegli le z doslednjim uresni- čevanjem sprejetih sklepov, usmeritev in tudi z veliko mero strpnosti. Podobno velja za zdravstvo. Človek sam bo moral več storiti za svoje zdravje in ne bo več mogel hoditi od zdravnika do zdravnika, če seveda ne bo bolan. Danes pa smo priče številnim nepotrebnim obiskom. Kdaj pa človek naj ve, da obisk pri zdravniku ni potreben in si lahko sam pomaga? Na to vprašanje se takoj navezuje potreba po vedno večjem zdravstvenem prosvetljenstvu obča- nov. Od prvega januarja 1983 bomo uporabniki zdrav- stvenih storitev tudi več plačevali, bolje povedano, povečuje se participacija za posamezne zdravstvene storitve. Participacijo kot tako poznamo že dolgo. Uvedli smo jo leta 1965. Takrat smo plačevali le maj- hen delež za zdravila na recept, za nekatere zdrav- stvene storitve pa je bilo potrebno plačati le majhen simboličen znesek. V letu 1978 je bila participacija povečana, v letu 1981 pa smo s posebnim zakonom odpravili participacijo za vse storitve, ki nam jih zdravstveno varstvo zagotavlja. Zaradi tega se je de- lež zdravstvenega denarja tudi zmanjšal. Zaradi zna- nega stanja pa se participacija ponovno uvaja. O participaciji smo se pogovarjali s Silvo Gor- jupovo, sekretarko občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. Tovarišica Gorjupova kaj si obetamo z novo participacijo in za koliko se bodo z njo povečala potrebna sredstva za zdravstveno varstvo v prihod- njem letu? Zanima nas tudi, v kolikšnem znesku se bo povečal delež participacije k posameznim stroškom zdravstvenega varstva? ,,Participacija k stroškom zdravstvenega varstva je pri nas prisotna že nekaj let in jo določa tudi 80. člen samoupravnega sporazuma o pravicah in ob- veznostih iz zdravstvenega varstva. V tem členu je tudi določeno, da se participacija vsakoletno uskla- juje, skladno s planirano rastjo cen ali pa stroškov storitev zdravstvenega varstva. V naših samoupravnih organih in skladno s saifioupravnimi organi v Podravju smo predlagali, da naj bodo ti planirani stroški 20 odstotkov, kar pa ni primerljivo s stroški zdravstvenega varstva, ki so narasli veliko več, ker vemo, da rast ni bila takšna, kot smo predvideli (15 odstotna). Zalo tudi popravki resoluciie že med letom. Skupščina zdravstvene skupnosti občine Ptuj je v petek, 24. decembra sprejemala predlog o valorizaciji participacije za 20 odstotkov, to pa je toliko, kolikor je predvidena rast cen po resoluciji /a leto 1983 v občini in Sloveniji. Jasno je, da participacija še nima ekonomskega učinka. V bistvu gre za bolj v/gojni učinek. Prav gotovo delež piirticipacije, ki je doslej približno 1,5 odstotka od deleža sredstev za neposredno zdrav- stveno varsivo, ne pomeni velikega ekonomskega učinka. Pričakujemo predvsem vzgojni učinek participacije, kajti participacije se občutno povečajo tam, kjer cesto ljudje ne skrbijo pravočasno za svoje zd ravje. Na skupščini zdravstvene skupnosti Slovenije, ki je bila 27. decembra in republiški skupščini pa so sprejemali predlog "zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in pred- vsem tega 20. člena zakona, ker se krog teh upravi- čencev do participacije zožuje glede na zmanjšane ekonomske možnosti in glede na to, da mora par- ticipacija doseči nekoliko večji ekonomski učinek. ' Zato tudi predlog, da se krog upravičencev do participacije zniža tudi za ta zagotovljen program. Tu gre predvsem za to, da participacije več ne bo- do ^ oproščeni predvsem upokojenci, tisti, ki ne prejemajo varstvenega dodatka in tudi njihovi družinski člani. Gre dejansko za uvedbo participacije tudi brezposelnim osebam (to je tistim, ki so le pri- javljeni pri skupnosti za zaposlovanje), ki ne prejemajo pomoči ali denarnega nadomestila. Par- ticipacije ne bodo oproščena kontracepcijska sredst- va. Bo pa participacije oproščena ženska, ko gre za storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom ali pa mate- rinstvom, kadar gre to za storitve, ki se bodo oprav- ljale v ambulantah ali dispanzerjih. Od prvega aprila 1583 dalje se predvideva sprejem novega sporazuma o izvajanju pravic iz zdravstvene- ga varstva. S tem sporazumom pa se tudi participaci- ja poenoti za vso Slovenijo in je občutno tudi višja, kot so sedanje participacije, ki jih usklajujemo na ravni Podravja," je povedala tovarišica Gorjupova. Povečana participacija ne bo bistveno prispevala k večjim sredstvom zdravstvenega varstva v letu 1983. Kako si bo torej zdravstvo sploh zagotovilo potrebna sredstva, kaj bo potrebno še storiti? Tu mislimo predvsem na osnovno zdravstveno var.stvo, ki mu očitamo, da še vedno ne stori dovolj, v dovoljni meri ne obdela pacienta in ga raje napoti k specialistu. Po nekih podatkih ga obdela le 30 odstotno, čeprav bi ga moralo 85 odstotno. ,,Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je s svojim akcijskim načrtom, ki ga je sprejela v mese- cu novembru letos, že dala smernice v kakšni smeri se naj zdravstveno varstvo razvija v bodoče. Ne bo šlo /a zmanjševanje programov, gre praktično za prestrukturiranje nekaterih zdravstvenih storitev. Ta- ko menimo, da je ena iziped zelo pomembnih oblik — osnovno zdravstveno varstvo — prioriteta je dana predvsem medicini dela. Mnenja smo, da za to kategorijo nismo dovolj storili. Dejansko pa je to na- ša aktivna populacija, ki praktično ustvarja tudi no- vo vrednost in od njihovega gospodarjenja je tudi odvisno, kako bomo v bodočem razvoju zdravstvene- ga varstva uspeli. Mislim, da je potrebno tudi v osnovni zdravstveni službi zagotoviti celovitost zdravstvenega varstva na prvi stopnji. 5e vedno smo med prvimi v SR Sloveni- ji, ki največ pošiljamo k specialistu. Moram pa povedati, da smo vidne uspehe dosegli pri zmanjševa- nju bolnišničnega zdravstvenega varstva. Finančni program za leto 1983 je močno okrnjen. Zato nc bomo mogli obdržati dosežene ravni zdravstvenega varstva, če se ne bomo racionalno obnašali oboji, uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev. Tako je naravnan tudi naš akcijski načrt za izpeljavo svobodne menjave dela, ker predlagamo, da bi naj bila skrb za zdravstveno varstvo v prvi fazi šir- ša (osnovno zdravstveno varstvo) kot doslej. Pred- videvamo torej zmanjševanje specialističnega zdrav- ljenja, na drugi strani tudi zmanjševanje bolnišnične- ga zdravljenja; pripravljene so tudi indikacije za zdraviliško zdravljenje, pa tudi indikacije za reševalne prevoze. Nameravamo pa še širiti strokovno zdravniško nego na domu in vanjo bolj kot doslej vključiti zdravnike. Prve korake smo že naredili, zato imamo manj bolnišničnega zdravljenja, vendar pa ugotavljamo, da to zdrasljenje še ni celovito. Zdravniki osnovnega zdravstvenega varstva naj bi pogosteje obiskovali ob- čane, ki se zdravijo doma. S tem pa še ni rečeno, da jih ne obiskujejo. Jih, vendar bolj redko, zato so prepuščeni le medicinski sestri. Na to se v osnovnem zdravstvenem varstvu že pripravljajo," je zaključila Silva Gorjupova. MG V prejšnji številki Tednika smo zapisali, da bodo vrednostni boni veljali še mesec dni, takoj po izidu Tednika pa je bila sklicana izredna seja komisije za družbeno prehrano pri OS ZSS Ptuj, kjer so se člani komisije dogovorili, da bodo denarni boni izdani po novem letu le izjemoma. Do takšnega sklepa oz. odločitve komisije je prišlo, ker so iz Republiškega sveta ZSS sporočili, da se vrednostni boni lahko izdajajo le izjemoma. Ob takšni spremembi so delovne organizacije dolžne priskrbeti topli obrok slehernemu delavcu. Kjer to ni mogoče, je potrebno zagotoviti delavcem mrzli obrok, ki bi ga sprejeli zjutraj ob odhodu na svoje delovno mesto. Le v izjemnih primerih, kjer obrokov ni mogoče organizirati, bodo delavci prejeli vrednostne bone oz. denarno nadomestilo. Komisija za prehrano, Ri deluje pri občinskem svetu ZSS pa je v delovne organizacije, vsem predsednikom OO ZSS, računovodstvom TOZD in vodjem organizacijskih in delovnih skupnosti poslala dopis o spremembi in načinu prehranjevanja delavcev. Osnovna organizacija sindikata, konference OO ZSS in računovodstva pa so dolžna dosledno upoštevati navodila in smernice o družbeni prehrani, ki so bila objavljena v sindikalnem Poročevalcu z dne 9. 12. 1982 št. 6 str. 14. in 15., kjer je zapisano o načinu prehranjevanja delavcev. Po posvetovanju je bilo objavljeno, da boni veljajo še en mesec, vendar z navodili RS ZSS to ni mogoče, temveč veljajo navodila in smernice RS od 1.1. 1983 dalje. J. Hvaleč unial tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič n. sub. o. Kidričevo 62325 Kidričevo telefon: (062) 796-110 telex: yu 033 1t6 UNIAL TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ, n. sub. o., KIDRIČEVO Delavci, ki združujejo v delovnem procesu in proizvajajo: — hidrat — metalurška glinica — specialne glinice — aluminij — gnetne zlitine — Al odlitki — rondice — liti trakovi — lita žica ob koncu starega in ob vstopu v novo leto vsem delovnim ljudem, poslovnim sodelavcem in občanom ŽELIJO SREČNO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 19831 6 - IZ NASIH KRAJEV 30. december 1982 — TEDNIK Bomo v naših gostiščih bolje postreženi? Kot smo poročali, j€ v dneh od 13. do vključno 16. decembra potekal v gostišču Olge Korošec izobraževalni seminar za gostinske delavce,; zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Seminar je pripravilo obrtno združenje občine Ptuj v sodelovanju z Gostinskim šolskim centrom izr Maribora, potekal pa je v dveh delih po dva dni. Prvega kroga seminarja] seje udeležilo 30 gostincev, drugega pa 28. Ob zaključku tega izrednO| pomembnega strokovnega izpopolnjevanja gostinskih delavcev jei Ivanka Krajnc, tajnik obrtnega'združenja Ptuj povedala: 1 '>Ko smo ocenjevali gostinske lokale pri za.sebnih delodajalcih, smo ugotovili, dajč struktura zaposlenih takšna, daje zelo malo kvalificiranih natakarjev in kuharic in daje več le priučenih. Glede na to, da smo vsi za boljšo kvaliteto naših gostišč, da bi tudi na ta način pritegnili čim več gostov, smo se odločili za obliko izpopolnjevanja strokovnega znanja naših gostincev. Ta je namenjen torej predvsem tistemu kadru, ki ni imel priložnosti obiskovati redne oblike izobraževanja v gostinskih šolah. Prepričana sem, da^o udeleženci zvedeli veliko novega, tako v praktičnem, kot v,teoretičnem delu seminarja, zato delim tudi prepri- čanje ostalih članov obrtnega združenja Ptuj, da smo stroške nastale pri realizaciji seminarja pravilno in ekonomično vnovčili. Nikakor pa s tem nismo končali na.še namere, znanje naših gostincev in tudi drugih delavcev pri zasebnih delodajalcih bomo še naprej izpopolnjevali, zato združujemo sredstva v našem izobraževalnem skladu.« Zbrani slušatelji na zaključni slovesnosti med krajšim nagovorom Ivanke '■ Krajnc, tajnice obrtnega združenja Ptuj. Strokovni učitelj Janez Štrukelj iz Gostinskega šolskega centra v j Mariboru, ki je bil eden od strokovnih predavateljev s področja ku-^ barskih veščin, pa je o seminarju menil: »Pravgotovo je v štirih dneh zelo težko prikazati in povedati \se\ tisto, kar bi moral vedeli vsak v gostinski'stroki, vsak tisti, ki ima stik zt našim gostom, bodisi posredno v kuhinji ali neposredno kot natakar ali* natakarica. Prepričan pa sem, da smo našim prizadevnim slušateljemi povedali in prikazali vse tiste osnovne elemente dobrega gostinca, ki jirn i bodo služili v njihovi vsakodnevni praksi. Pravgotovo lahko sedaj obi zaključku govorimo o uspehu in upamo, da se bo to poznalo tako nal krožniku, kot pri odnosu do gosta. j . Namen gostinstva ni le zaslužek, ampak in predvsem, da gosta^i dobro in na kulturen način postrežemo z jedačo in pijačo, tega pa se še^; danes v marsikaterem gostišču tako v privatnem, kot v družbenemi; sektorju ne zavedajo dovolj. Drugod po svetu je ta čut pri gostincih; mnogo bolj razvit, ali bolje rečen v zavesti vsakega državljana, ne Icj gostinca.« .i M. OzmeC; Vzorno sodelovanje s pripadniki JLA Krajevna skupnost Olga Me- glic v Ptuju je ena listih, ki se lahko resnično pohvali z več desetletnim vzornim sodelovanjem s ptujsko gamizijo — starešinami in vojaki, ki sicer tudi bivajo na njenem območju. To sodelovanje se je v tem obdobju razširilo na vsa področja, zlasti družbenopolitič- no in kulturno. V začetku, okrog leta 1952, je veliko prispevalo k osveščanju ljudi v tedanjem od- boru OF. starešine in vojaki pa so vedno radi priskočili na pomoč pri fizičnem delu — kolje bilo ure- janje igrišča, udarniško delo pri domu krajanov in podobno. »To se nadaljuje vse do danes,« pravi aktivna družbenopolitična delav- ka te krajevne skupnosti Panika Vaudova, ki nam je takole pred- stavila sodelovanje s ptujsko gar- nizijo: » Delo na igrišču, ki smo ga pred dvema letoma asfaltirali, so skoraj vtemeljih opravili vojaki znašimi mladinkami in mladinci. Tu se starejši nismo aktivno vključevali. Pomagali so nam tudi pri pola- ganju kanalizacije pri domu in še bi lahko naštevala. Zelo ponicmbno pa je naše sode- lovanje na kulturnem področju, kjer se velikokrat zgodi, da imajo levji delež pri tem prav vojaki. V naši krajevni skupnosti imamo precej proslav kolje — dan žena, Jani smo ga proslavljali skupaj v domu JLA v Ptuju, obnovili smo tudi praznovanje 1. maja — de- lavskega praznika in tu nam je štab gamizije veUkodušno poma- gal in nam dal na voljo vojaški orkester. Skratka vse proslave in druga praznovanja pripravljamo skupaj z našimi mladimi fanti iz vojašnice in brez tega sodelovanja si danes sko. jda ne moremo več zamišljati naših aktivndsti v kra- jevni skupnosti. Letos smo pripravili v KS Olga Megličtudi prvi krajevni prazniks pohodom po poteh kurirjev koz- janske čete do Jelovic in Stoperc. Z nami je odšel na pohod tudi vod vojakov. M ga je vodil tovariš Vadnjal. Sedaj pa se že dogova- rjamo za sodelovanje v prihod- njem letu, ki je takorekoč vklju- čeno v vse pore našega življenja in dela. Rada bi povedala še to, da so vojaki, ki so sodelovali v pohodu po poteh Kozjanske čete, nekateri so že odšli domov, izrazili željo, da jim pošljemo vabilo za pohod na njihove domove, ker bi se ga radi udeležili tudi prihodnje leto, ko bomo akcijo združili s pohodniki Kozjanskega odreda. , V programu imamo za leto 1983 tudi obrambni dan, v katerega bomo vključili osnovno šolo Olga Meglic, krajevno skupnost in gamizijo Dušana Kvedra, ki nam bo pri tem pomagala z določeno tehniko in vozili. Naši l[ud[e, zlasti mlada gene- racija, so se veliko naucui prav od naših vojakov in vedno radi pri- sluhnejo njihovim strokovnim^ •razlagam in znanju, zato si vsi* skupaj želimo, da bi bilo to sode- lovanje v prihodnje še pristnejše in globlje, saj s tem tudi neposre- dno utrjujemo veliko i/ročilo revolucije — bratstvo in prija- teljstvo med našimi narodi in na- rodnostmi.« Naj tale kratki zapis končamo ■ še s podatkom, da so vojaki, ki so lani sodelovali na mitingu, bih letos že v civilu — eden v Saraje- vu, druga dva pa v Zadru in Za- grebu. Kot civilisti so se ponovno zbrali in zaigrali krajanom kraje- vne skapnosti Olga Meglic v Ptuju kar še enkrat potrjuje prisotnost tega sodelovanja, ki je lahko marsikomu za vzgled. . mš Med letošnjimi pohodniki so bili tudi vojaki iz ptujske garnizije. Dodatek k članku ^Obnovljeni dom upokojencev v Markovcih" v Tedniku z dne 16. decembra 1982 je bil objavljen članek pod gornjim naslovom. Za- radi celovitosti informacije bi rad k navede- nemu članku dodal naslednje: Kot takratni prvi lastanovitelj tega društva sem se obrnil v Ljubljano in od tam dobil potrebne nasvete. Na podlagi tega sem tudi pričel iskati posamezne upokojence, če so mi voljni pomagati pri ustanovitvi dru.štva upo- kojencev v .Markovcih. Tako sem za inciativni odbor zbral sledeče člane, ki so bili vključeni v ptujskem ali zago- jiškem društvu upokojencev, to so bili: Martin Krajnčič, Miha Kekec, Zofija Strelec, Ožbald Peklar, Konrad Primožič, Martin KHnc itd. Kot ustanovitelj tega društva sem prvo stopil do predsednika SZDL Markovci, Konrada Vrbnjaka. do zaslopnikov KS Markovci in zastopnikov ZKS Markovci, če so nam pri- pravljeni nuditi svojo pomoč. Le tako smo kot takratni inciativni odbor lahko pričeli z delom ustanovitve društva. Društvo ni imelo nobenih prostorov za shajanje in tudi ne društvenega prostora za pisarno. Prvo so nam nudih mar- kovski gasilci svojo dvorano za ustanovni občni zbor. "Krajevna skupnost pa nam je nudila najnujnejša finančna Sredstva za izvedbo ob- čnega zbora. K S in Osnovna šola Markovci sta nam nudili prostore za sestaUske. vsa pisarniška dela pa.sem opravljal v .svoji hiši Nova vas p. M. 19. Ko so zgradili novo šolo oz. že prej, smo se tudi obrnili na pristojne organe, da bi se nam midila zgradba, kjer je imela šola svoje pre- možne učilnice in stanovanja. Pri tem smo zopet morali imeli pristanke od šolskega vod- stva, KS Markovci, če "nam te prostore odsto- pijo. Le na tej podlagi sem pričel vlagati prošnje na pristojni organ Skupščine občine Ptuj — oddelek za premoženske zadeve. Skupščina občine Ptuj pa je dala tudi svoje privoljenje in nam celo brezplačno poslala svojega sodnega cenilca, kije zgradbo v Markovcih šte. 42 ocenil in je nato SO Ptuj sama naredila prenosno pogodbo na naše društvo, ki ni imelo starih petnaj.sttisoč dinarjev za zemljiško knjižni vpis na zemljiški knjigi. Nadalje osnovna šola in KS pa sta nam dala brezplačno celotni inventar, ki se še danes nahaja v tej zgradbi in društvo mnogo koristi. Kot ježe v članku navedeno, da nam je republiška skupnost pok. zavarovanju v Ljubljani dala glavna finančna sredstva. Tudi svoj" delež v finančni podpori nam je dala KS Markovci in mnogi riaši obrtniki na našem območju in izven njega. Glede na to bi se rad kot ustanovitelj oz. začetnik ustanovitve tega društva vsem iskreno zahvalil, ker brez pomoči od vseh navedenih ne bi mogli obnoviti od tal do vrha in vsega tega postoriti kar je danes storjenega. Če imaš fi- nančna sredstva in svojo dobro voljo ter voljo članstva, saj so mnogi brez plačila marsikaj opravili, lahko tudi dosežeš uspeh. Torej, še enkrat vsem navedenim hvala in zahvala za pomoč. Jože Kukovec -KREDITNA BANKA MARIBOR S POSLOVNO ENOTO V PTUJU se svojim varčevalcem zahvaljuje za zaupanje TER ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1983! SLOVENIJALES SAVINJA \ TOZD trgovina LES se vam za obisk v poslovalnicah - GRAMAT, Rogozniška cesta 4 v Ptuju \ - BREG, Zadružni trg 9, Ptuj in - KURIVO, Kidričevo zahvaljuje in se tudi v letu 1983 \ priporoča ter želi mnogo sreče in uspehov v NOVEM LETU. ELKOM HIKO OLGA MEGLIC delavci temeljnih organizacij združenega dela, delovna skupnost skupnih služb in družbenopolitične organizacije Elkom HIKO OLGA MEGLIC VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELKJO SREČNO IN ZADOVOUNO NOVO LETO 1983! DELAVCI, ki združujejo delo — TOZD Maloprodaja Ptuj — TOZD Veleprodaja Ptuj — TOZD Zaščita Kidričevo — delovna skupnost skupnih služb in — vse družbenopodtične organizacije VSEM DELOVNIM LJUDEM,.SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM SODELAV- CEM ŽELIJO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1983 TUDI V BODOČE VAS VABIJO V SVOJE BOGATO ZALOŽENE PRODAJALNE IN SKLADIŠČA. TEDNIK - 30. december 1982 IMASE KMETIJSTVO - 7 Priznanja za najboljše kmetovalce Občinski odbor Zveze sindikatov za kmetijst- vo, predelavo in živilsko industrijo podeljuje vsako leto priznanja za setev in pospravilo pri- delkov. Tudi v letošnjem letu so podelili prizna- nja kmetijskim kombinatom in kmetijskim zadrugam ter kolektivom, ki so pomagali pri pospravljanju, in šolam, ki so se pri takšnih ak- cijah najbolje angažirale. Priznanja bodo podeljena danes, 30. decembra na srečanju v domu Franc Krambergerja v Ptuju. Priznanja za prizadevno delo pri pospravljanju letine in setvi so prejeli: Kondrad Bezjak, vodja zadružne enote Dor- nava—Gorišnica; Anton Pernat, vodja zadružne enote Hajdina in Anton Rebernišak vodja zadružne enote Grajena—Destrnik. Priznanja za prizadevno delo na področju or- ganiziranja kmetijske proizvodnje, pri pridelovanju sladkorne pese in letošnji jesenski setvi pšenice so prejeli: KK TOZD Kmetijstvo Ptujsko polje Dornava; Franc Murko iz Sve- tine, Janko Horvat iz Trnovske vasi, Konrad Ferčič iz Sobelinc in Ciril Belšak iz Sobetinc. KK TOZD Kletarstvo Slovenske gorice in OO ZSS TOZD Kletarstvo, KK TOZD Sadjarstvo Osojnik; Simon Ceh z Mestnega vrha in Jože Horvat iz Spodnjega Velovleka ter OS Grajena. TOZD Tovarna močnih krmil; Miha Drevenšek in Anton Drevenšek, oba iz Podlehnika. TOZD Vinogradništvo Podlehnik; Bogomir Hliš iz Lancove vasi, Slavko Pulko z Gorce, Mihael Sesek iz Drenovca, Slavko Milošič iz Dolan ter OS Podlehnik in OS Cirkulane. OO ZSS KK skupne službe; KK TOZD Tehnoservis; Janko Sicbih iz Pacinja in Milan Brodnjak iz Zg. Haj- dine. TOZD Kmetijstvo Dravsko polje; Janko Plohi iz Zagrebške ceste, Milan Roje z Dravin- skeua vrha, Anton Piklič iz Kidričevega, Jože Godec iz Pragerskega, Vinko Sire iz Spodnje Polskave, Mirko Petrovič iz Slovenje vasi, Mi- roslav Ros iz Starš, OS Spodnja Polskava in OS Starše. Tako kmetijski kombinat, kot zadružne enote in mnogi posamezniki so se v letošnjem letu zelo dobro izkazali pri jesenski setvi, upajmo, da bo delo tako dobro potekalo tudi v nasled- njem letu. J. Hvaleč So prodajalci tudi, "gospodarji"? o tem, kako se obnašamo, ko tu in tam zaškriplje v preskrbi, pred- vsem o vedenju potrošnikov v ta- kih primerih smo brali in slišali takorekoč na vsakem koraku. Res smo včasih priča brezglavemu dirjanju iz prodajalne v proda- jalno in mrzličnemu nakupovanju tega ali onega artikla, ki ga bo menda že kmalu zmanjkalo. Ce ga potem prav zaradi pretiranega nakupovanja res zmanjka, si zadovoljno manemo roke in še; bolj smo prepričani v pravilnost svojega ravnanja. Vse bolj pa bode v zadnjem času v oči čudno ali za naše razmere\ nedopustno obnašanje trgovcev oziroma prodajalcev, ki se obna- šajo kot gospodarji nad ,,ubogo rajo", torej nad nami, ki stojimo v vrsti in ponižno čakamo, če nam bodo kaj nainenili, čeprav nismo njihovi prijatelji ali sorodniki. Kaj me je spodbudilo k tako kritičnemu pisanju. Bil sem na .sestanku, kjerje bilo prisotnih tudi precej kmetovalcev. Ko so pričeli pripovedovati o svojih problemih glede pogonskega goriva za svoje traktorje, sem bil vesel, da nisem v njihovi koži. Vsega tega poigra- vanja z njimi namreč ne bi mogel prenašati. Oni, ki so .se srcem priklenjeni na zemljo in ki jim ni v.seeno, če bodo polja obdelana in če bodo pridelali dovolj kruha, pa so vse vendarle morali prenesti. Določili smo jim črpalko na Ormoški cesti, tam bi naj imeli zagoltovljeno gorivo, pri oskrbi bi naj imeli tudi prednost. Pa se je dogajalo, da so čakali v dolgih vr- stah, medtem ko bi morali brati, sejali in pospravljali pridelke. Da- nes so pričeli, prodajalci deliti go- rivo ob takšni, jutri ob drugačni uri. Kakor se jim je pač zljubilo. Prodajali so nekaj časa, pa za ne- kaj časa spet prenehali, čeprav so gorivo še imeli in čeprav je bila vr- sta čakajočih še dolga. Predstav- niki občine so na nepravilnosti opozaijali celo vodilne delavce Pe- trola, pa ni zaleglo. So torej trije ali štirje prodajalci na črpalki na Ormoški cesti (mor- da tudi drugje) gospodarji usode kmetov in vseh, ki potrebujemo hrano. Niso mar tudi oni po- trošniki hrane, ne bi torej tudi sami z lepšim odnosom in odgovornejšim delom lahko prispevali k boljšemu stanju v našem kmetijstvu. Polna usta ima- mo obljub o tem, kako bomo v naslednih letih skrbeli za dvig kmetijstva. V ta namen vsi delovni ljudje združujejo milijardna sred- stva. Vsi v kmetijstvu znajo cenili prizadevanja družbe, to so navse- zadnje dokazali tudi z letošnjimi pridelki pšenice, koruze pe- se ..... Jasno in normalno pa je, da se tudi njih ob takem odnosu loti malodušje. Njihovo pripovedova- nje in kritiziranje na omenjenem sestanku gotovo ni izmišljeno. Pojavlja se torej vprašanje, koliko časa bomo še dopuščali samovoljo, naj gre za samovoljo delovne organizacije ali konkretnega delav- ca. Kakšna pa je sploh lahko stabilizacija brez večje delovne discipline? Jože Bračič veČin kakovostnejše • V zimskem obdobju pri Kmetij- skem kombinatu Slovenska Bistri- ca načrtujejo proizvodnjo za pri- hodnje leto. Ob tem jih vodi osnovno spoznanje, da bo potreb- no- pridelati še več in kvalitetneje kot v letošnjem letu. To name- ravajo doseči z boljšo uporabo strokovnega znanja kot tudi z izko- ri.stkom naravnih, zemeljskih in vremenskih pogojev. V bistriškem kombinatu na- črtujejo, da bodo v letu 1983 imeli posejanih prek 600 hektarjev po- vršin, od tega 200 ha s pšenico, prek 350 ha s koruzo in 54 ha slad- korne pese. Posebne načrte imajo tudi v TOZD Dravsko polje Kidričevo KK PTUJ v poslovni enoti Prapersko, kjer bodo na prek 300 ha, toliko jih imajo na območju občine Slo- venska Bistrica, posejali blizu 80 s pšenico, 123 ha s koruzo, 76 ha pa s sladkorno peso. Na okoli 22 ha pa bodo posadili hmelj. V zasebnem sektorju bodo za tržno proizvodnjo posejali 250 ha pšenice in okoli 100 ha sladkorne pese. S takšno pioizvodnjo načrtujejo, da bodo v občini Slovenska Bistri- ca povečali rastlinsko proizvodnjo za okoli 6 odstotkov, proizvodnjo živine 4—5 odstotkov, medtem ko bo proizvodnja v sadjarstvu in vi- nogradništvu v primerjavi z zelo ugodnim letom 1982, za okoli 20 odstotkov nižja. Posebno pozornost bodo v bistri- ški občini namenili razvoju kmetij- stva in družbenoekonomskih odno- som na podeželju, predvsem pa se bodo zavzemali za še skrbnejše organiziranje kmetov v kmetijske zadruge in s tem okrepiti tudi ka^ drovsko in materialno osnovo kme- tij. Viktor Horvat Novi most čez Pesnico v Zamušanih Ccpiav most že stoji in ga kraja- ni icr drugi piithio uporabljajo, pa v krajevni skupnosti Gorišnica pravijo, da ga bodo svečano pre- dali namenu za prvi maj leta 1983. Dela na mostu so izvajali delavci Viadukta iz Zagreba, cenijo pa jih na 6 milijonov dinarjev. Od tega je prispe\ek krajcMie skupnosti 2 milijona, 4 milijone pa je prispe- vala lokalna skupnost za ceste ob- čine Ptuj. Novi most povezuje Go- rišnico z naseljema Zamušatii in Tibolci. Stari most je povsem dotrajal že pred leti, zalo so morali krajani več let uporabljati nekaj kilometrov daljši obvoz. MG Novi most čez Pesnico v Zamušanih med gradnjo, danes ima že ograjo in urejeno okolje. Foto: I. Ci^ii ELEKTRO IVIARIBOR TOZD ELEKTRO Ptuj Vsem uporabnikom električne energije želimo srečno NOVO LETO 1983. Posebej še vsem tistim, ki so nas obveščali o napakah na električnem omrežju in se priporočamo za nadaljne sodelovanje. INTERVENCUA V KMETMSTVU IN PORABi Hi hrani USTAIMOVILI SKUPŠC|[\fO SKLADA Kar 26 delegatov od osemindvajsetih se je udeležilo ustanovne seje skupščine samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Ustanovna seja je bila minuli četrtek v skladu s sprejetim odlokom o ustanovitvi samoupravnega sklada. Julija letos so se namreč delegati na zborih občinske skupščine odločili za ustanovitev omenjenega sklada in za združevanje sredstev po stopnji 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Letno bomo tako združili v občini okoli 26 milijonov dinarjev, pridobili pa še približno toliko oziroma nekaj več republiških sredstev. S temi sredstvi bomo po.speševali živinorejo, največji poudarek bo dan preusmerjanju na doma pridelano krmo in povečanju staleža plemenskih živali, v premiranje pa bodo zajeta tudi teleta za pitanje. Nada- lje bodo zbrana sredstva namenjena premiranju prireje mleka ter v poljedelstvu za večji pridelek najpomembnejših poljščin. Nekaj sredstev bo namenjenih tudi za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe. Na ustanovni seji skupščine so delegati izvolili vodstvo in sicer so za predsednico izvolili Zvonko Kneževič, za njenega namestnika pa Franca Zdravca. Funkcijo pred.sednika izvršilnega odbora sklada bo opravljal Franc Vraber, njegova namestnica pa je Sonja Skorjanec. JB ORMOŽ Za večjo pridelavo hrane V prvih decembrskih dneh se je v Ormožu sestal občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije, ki deluje pri občin- skem svetu zveze sindikatov občine Ormož; predseduje pa mu Miran Krajnc. V osrednji točki razprave je odbor pregledal poslovanje ormoških kmetijskih delovnih organizacij v obdobju devetih mesecev leta. Ugotovil je, da vse kmetijske organizacije poslujejo pozitivno, razen tovarne sladkorja, kjer .so itak predvidevali izgubo zaradi neusklajenosti cene sladkorne pese in sladkorja. Pri sprejemanju delovnega programa za leto 1983 je bila razprava zelo bogata, za glavno nalogo pa so opredelili večjo pridelavo hrane v letu 1983. Poleg tega pa še skrb za zemljo, boljše delo pospeševalne službe in podobno. Zelo pa si bodo prizadevali tudi za vključevanje kmetov v Zvezo sindikatov. MK Foto atelje STANKO KOSI Ptuj, Trg MDB 3 Portreti, legitimacije, otroški posnetki v ateljeju ali na domu, razne prireditve in svečane priložnosti ob vsakem času in v vsakem kraju, povečave in repro- dukcije. Vse usluge za fotoamaterje v črno-beli in barvni teh- niki. Delovnim ljudem in občanom, posebej še stal- nim strankam in sodelavcem SREČNO IN USPEŠNO LETO 1983 in prijetno novoletno praznovanje! s TOZD: — Tovarna krmil — Perutninske farme — Mesna industrija — Temeljna organizacija kooperantov — Transservis — Commerce — Ptujska tiskarna — in delovna skupnost skupnih služb ŽELIJO V<^PIV1 DELOVNIM LJUDEM, SVOJIM ODJEMALCEM IN KOOPERANTOM SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1983!| emona kmetijski kombinat n soi o ptuj kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, servis, izvoz-uvoz delovna skupnost skupnih služb 62750 ptuj, muzejski trg 2, Jugoslavija telefon (0€2) n. c. 772-321 telegram: kmetkombrnat ptuj teleks kk ptu| 33-208 žiro radun: 52400-607-32270 delavci temeljnih organizacij združenega dela, delovna skupnost skupnih služb in družbeno- politične organizacije ob koncu starega in ob vstopu v novo želijo vsem mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva ter izpolnitev vseh zastavljenih ciljev. SREČNO NOVO LETO 1983! 8 ~ NASI DOPISNIKI 30. december 1982 — TEDNIK Posnemajmo lepe navade, ki so drugod že vsakdanje! Lepo je slišati ali prebrati o visoki morali in humanitarni dejavnosti občanov, ki so se odrekli, da namesto rož materi novorojenčka, ali venca na grob pokojnika darujemo denar za razne ustanove, bolnišnice, inštitute, ter druge humanitarne organizacije. Prav je tako, da s takšnim načinom in pozornostjo omogočamo uspeš- nejša zdravljenja, ali kako drugače pomagamo ustanovam in sočloveku. Vendar pa se v nekaterih ozirih lahko tudi upravičeno vprašamo. So sredstva, ki smo jih namenili in zbrali občani, bila res uporabljena za nabavo dragih zdravniških aparatur in za gradnjo objektov namenjenih zdravljenju bolnikov? Žal le malo kdaj lahko zasledimo v sredstvih javnega obveščanja, da se je iz zbranih sredstev občanov kupilo to in to, še manj pa koliko je vse skupaj stalo. Vedno kaj darujemo in mord9 celo v večini primerov koga prikrajša- mo, na koncu koncev pa ne vemo z^kaj smo splošno kaj darovali. Mogoče je slišati malo banalno, in vendar je resnica, da netino svojih osebnih do- hodkov vložimo za razne humanitarne dajatve. Ze zaradi tega, ker tudi za zdravstvo plačujemo samoprispevek, ter vedno višje participacije nfekako skeptično pomishmo, da bomo zaradi svoje humanitarnosti morali neko- ga ogoljufati panaj si bo čisto malo in skromno darilo v obliki cvetja. Pridobitev novih aparatur za uspešno zdravljenje bolnikov je vsekakor ve- lik riapredek, vendar pa je strokovni kader bolnišnice, že pred samo nabavo moral biti seznanjen s težavami, ki se bodo pojavile glede prostor- * ske stiske, kjer bodo aparature postavljene in na razpolago bolnikom. Pre- pričan sem, da že ob samem nakupu niso načrtovali tako in sklenili: ,,Pro- store bomo kasneje zgradili s humanitarnimi prispevki občanov." Nimam namena s tem zapisom globje posegati v problematiko finan- čnega stanja bolnišnice in bilo katere druge ustanove, vendar sem prepri- čan, da tudi v takšnih ustanovah v času, ko smo se odločili varčevati tudi sami lahko kaj privarčujejo, ter si tako zagotovijo še dodatna sredstva za posodobitev medicijie in dragih pripomočkov, ki so jim nujno potrebni. Smo tankočutni narod, ter radi prisluhnemo in pomagamo sočloveku, žal pa so te prošnje za pomoč vse pogostejše in prihajajo od vseh strani že nekaj let nazaj. Česa vsega že nismo darovali. Darujemo kri, obleke za Rdeči križ, prispevamo za ceste, za šole, za vrtce, bolnišnice, razne zavode in še bi lahko naštevali, pa vendar se malokdaj zgodi, da smo takšno, huma- nitarno pomoč odklonili. Tudi tokrat se bomo odločili tako! Namesto voščilnic ali cvetja bomo denarna sredstva namenili eni izmed humanitarnih ustanov. Popolnoma sem prepričan, da bo vaše zadovoljstvo še večje, ko boste na koncu leta v sredstvih javnega obveščanja prebrali Hrohnn vest. da se ie za vaš odvečni dinar kupila draga aparatura v bolnišnici, ki bo zagotovila uspešno zdrav- ljenje mogoče tudi vašega sotovariša ali prijatelja. V Tedniku sem bral zaključek nekega sestavka, ki se je končal dobe- sedno tako: ,,Posnemajmo lepe navade in odločitve, ki so drugod že vsak- danje!" Zal je v tem zadnjem stavku le malo resnice in zveni bolj kot vljudno- stna fraza, kajti tega denarja ne namenjamo iz navade, ampak z željo po- magati, - Viki Par RADIJSKE ZVEZE PREK METEORITOV Skupina radioamaterjev iz Ptuja, ki jo vodi Lojze Potrč — YU3TAK — se ukvarja z zani- mivo tehnično dejavnostjo, ki ji jo lahko zavidajo ne samo radio- amaterji pač pa tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tehnično raz- iskovalnim delom. Za strokovnjake zadeva ni ra- vno presenetljiva, je pa lahko bolj zanimiva za širši krog občanov, ko slišijo, da tudi ptujski radioama- terji vzpostavljajo radijske zveze preko meteoritskih rojev, to je delcev in delov meteoritov, ki se sproščajo ob eksplozijah le teh v vesolju. Tak način radioamater- skih zvez je označen z medna- rodno kratico MS. Skupino, se- stavljajo poleg Lojzeta še IVAN- YU3UQX, FRANC YU3UQW, ZLATKO-YU3TXU, MLA- DEN-YU3QL FRANČEK-YU- 3UFJ ter Brane Zemljak YU3TZT. Slednji je bil pobudnik, inštruktor in duhovni vodja te akcije. Je doma iz Ljubljane, tre- nutno pa služi vojaški rok v Ptuju. Amaterska žilica mu ni dala miru, zato se je tako povezal s kolegi radioamaterji v Ptuju in dal po- budo za omenjeno povezovanje preko vsemirja. Lojze je pobudo spfrejel, zbral skupino privržencev in se lotil dela. Postavili so na najvišji točki med Ptujem in Novo vasjo pose- ben antenski sistem (antene in del sodelavcev na sliki), ki omogoča takšen način zvez. Zveze se vzpostavljajo le ob določenih dnevih (2—3 dni v mesecu) in še te so običajno prej dogovorjene. So zelo kratke in možne le ob dolo- čenem trenutku. Zaradi tega se vzpostavljajo v radioielegrafiji in to po t. i. komprimiranem (stis- njenem) sistemu. Ta se doseže tako, da brzino morzejevih zna- kov, ki jih dobri vezisti lahko sprejemajo (150 črk v minuti) preko presnemanja na magneto- fon spremenijo v brzino od 9()0do 1(XX) črk v minuti. Obraten po- stopek nam po sprejetju omogoča došifriranje sporočila. Tuje poleg sprejemno oddajnih naprav in dobrega antenskega sistema po- treben še magnetofon in poseben elektronski taster z memorio. Vse to ,so člani skupine prispevali in s tem omogočili te vrste zanimive eksperimentalne in amaterske dejavnosti. Skupina je do sedaj vzpostavila 9 kompletnih (obojestransko po- trjenih) zvez (Zah. Nemčija, Wa- les. Švedska. SZ, Anglija in Francija). Poleg tega je bila vzpostavljena še vrsta zvez, ki pa niso bile obo- jestransko vzpostavljene, zato se pri ugotavljanju uspehov ne upoštevajo. Ukvarjajo se s problemom, kako bi prišli do kvalitetnega magnetofona, saj si morajo sedaj te pripomočke izposojati. Jpam. da bodo rešili tudi ta problem. Njihova nadaljnja želja je, da bodo v bodoče poskušali vzpostavljati zveze po istem si- stemu prek lune. Prepričan .sem, dajim bo tudi to uspelo. Želim jim še mnogo uspehov pri njihovem eksperimentalnem delu. mg Ptujski radioamaterji pri urejanju zahtevnega antenskega sistema. Kraj junaške smrti kurirjev Pred kratkim je minila oble- tnica smrti markovskih kurirjev. Na ta dan smo se jih znova spo- mnili in odšli pred njihov spo- menik v Spuhljo. Ob recitacijah, govoru, spisih, ter pesmih fan- tovskega okteta naše šole se mi je obudil spomin na njih ter njihovo smrt. Srce jim je prenehalo biti, 6. decembra 1944. Ta krvava bajka seje zgodila takole: Po naporni poti so končno pri- speli v Spuhljo. Hoteli so čimprej v kakšno hišo. ker so vedeli, da so jim za petami Nemci. Nekaj časa sojo iskali in jo tudi našli. Niso pa vedeli, dajim bo prinesla smrt. Ze na pragu se jim je starejša ženska delala zelo prijazno, jih je pova- bila v svojo hišo ter jim postregla. Med tistim časom, ko so kuririi jedli, je odšla na gestapo in jim povedala, da so pri njej partizani. Ko se je vrnila, je bila nekoliko manj prijazna. Zaslišali so lajež ter glasne korake pred hišo. Vedeli so, da so prišli gestapovci. Žal je bilo prepozno, da bi pobegnili. Že jih je prijela močna nemška roka in jih odgnala na streljanje. Sto- pali so ponosno, ni jih bilo strah strela, ki jim je predrl prsi, ker so vddli za tisto, za kar so se tudi lorili. Za svobodo, domovino ter za Tita! Takšni .so moji spomini na smrt markovskih kurirjev. Spomin na- nje bo za vedno zapisan na spo- meniku takole: Kraj junaške smrti okrajnih kurirjev — prevoznikov čez Dra- vo: Alojza Bezjaka, Jožeta Janže- koviča, Franca Kosca, Stanka Štrafela. 6. december 1944 Slavica Kukec, 7/b. OŠ Markovci BIROKRACIJA ALi DOSLEDNOST Končala sem novinarsko šolo pri centru za obveščanje in propa- gando pri OK ZSMS Ptuj. Včasih napišem v Tednik to kar se dogaja v naši krajevni skupnosti, v aeroklubu ali v šoli. Brez kakršnih koli ambicij, bolj zato da povem kaj je novega. Ponosna sem na članke, kijih objavi Tednik, jih izrezujem. Do tuje vse enostavno. Zaplete pa se. ko dobim uradno obvestilo o prispeli denarni nakaznici, z žigom pošte in podpisom našega poštarja. Ker ne vem za kaj gre. se takoj odpravim na pošto in tovarišici. ki sedi za okencem pokažem obvestilo. Resno pogleda mene in obvestilo, ter vpraša: »Je to za vas?« — »Da,« odgovorim. »Osebno izkaznico, prosim«. »Je nimam, sem še premlada.« — »Potem pa nič,« odgovori resno tovarišicain mi vrne obvestilo. Moja mama posreduje pri odgovornem tovarišu na pošti in odpravim se nazaj na pošto. Po ogor- čenem razgovoru med odgovornim tovarišem in tovarišico za okencem mi izplačajo honorar za moj članek v znesku 49,55 din. Moje veselje nad objavljenim člankom v Tedniku in pripetijami okoli izplačila honorarja je nejasno, V Tednik pišem zato. da obveščam, do takrat, ko bom imela osebno izkaznico, pa ne želim prejemati nobenih honorarjev. Maja Botolin Foto atelje FRANC LANGERHOLC Ptuj, Prešernova 2; Zagotavlja hitro in ka- kovostno izdelavo slik, posnetih na domu, zu- naj ali v ateljeju. Foto amaterjem nudi po- trebne usluge in po- moč tako v barvni kot v črno-beli tehniki. Delovnim ljudem in vsem občanom, svojim stalnim strankam in so- delavcem prijetno pra- znovanje in SREČNO NOVO LETO 1983! NA OBISKU V BRATSKI KOPRIVNICI Bratsko sodelovanje med učenci in učitelji naše šole in III OS v Koprivnici je bilo prejšnjo soboto še bolj utrjeno s svečanim podpisom listine o pobratenju. Ponosna in vesela sem bila, ko sem zvedela, da bom skupaj z Natašo in Natalijo, zastopala učence naše šole na tej slovesnosti. Med vožnjo z avtobusom v Koprivnico sem si v mislih risala podobe svo- jih vrstnikov, ki sem jih spoznala že med njihovim obiskom v naši šoH. Srečanje v Kopt i/niči je bilo prisrčno. Tam sem spoznala nove prija- teljice. To so Tanja, Ceca in Kristina. Na slavnostni seji, ki je potekala v izredno prijetnem vzdušju, sta ravnatelja naše in njihove šole podpisala listino o pobratenju. Rahlo se mi je tresel glas, ko sem v imenu pionirjev naše šole pozdravila gostitelje z obljubo, da bomo učenci obeh šol zvesti kovači bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi. To sta v imenu obeh šolskih kolektivov poudarita tudi ravnatelja. Naši učitelji so si po slovesnosti v spremstvu svojih gostiteljev ogledali tovarno Podravka, ki je simbol Koprivnice, nas mlajše pa so naši gostite- lji — koprivniški pionirji povabili na svoje domove. Bila sem gostja pri družini Tanje Zitnjak, ki obiskuje 7. razred. Sprejeli .so me, kot da bi bila njihova hčerka. Miza se je šibila od dobrot, tako da nisem vedela, s čim naj si postrežem. Tanjin očka je zaposlen v Podravki, njena mama pa de- la na pošti. Želeli so, da bi pri njih ostala in se šele naslednji dan vrnila domov. Žal to ni bilo mogoče. Naglo se je približal čas našega odhoda. Segli smo si v roke in se poslovili z obljubo: ,,Kmalu spet na svidenje!" Že sedaj se veselim prihodnje pomladi, ko bomo učenci in učitelji naše šole spet na obisku pri svojih pobratimih v Koprivnici. Nataša Slodnjak, OS Olga Meglic, 6/b, Ptuj GABRIJELI SLADNJAK V SPOMIN ,,Vsi bodo dosegli svoj cilj, le ja/ ga ne bom dosegel . . ." Tako je zapisal mladi Srečko Kosovel, ko je začutil bližajočo smrt. Tudi učenko Gabrijelo Sladnjak je smrt iztrgala sredi otroške razigrano- sti, sredi mladostne ustvarjalnosti, sredi življenjskega zagona, ko je bil njen cilj še daleč, daleč . . . Pust in žalosten je bil novembrski dan, ko smo zvedeli nepričakova- no vest, da naše učenke in sošolke ni več med nami. Besede nikoli ne bodo mogle povedati, kako hudo je bilo vsem, ki smo jo poznali in ki smo z njo preživljali vse dobro in slabo v teh letih njenega kratkega ži- vljenja. Komaj 10 let ji je bilo, pa jo je zahrbtna in huda bolezen prema- gala. Dolgih sedem mesecev se je s svojo otroško zagnanostjo borila z boleznijo, vendar na koncu je bil sovražnik močnejši. Tistega dne, 26. novembra so cicibani postali pionirji. Niso in niso mogli doumeti, da med njimi ni več zveste, pridne in vedno nasmejane pionirke Gabrijele. Prazna in osamljena bo odslej šolska klop. V redovalnico ne bo nikoli več vpisana nobena petica. Rada se je učila in bila vedno med najboljšimi. Imela je lep glas in je rada nastopala. Odslej bodo proslave okrnjene za njen lepi in nežni glas. Tudi s folkloristi ne bo nikoli več zaplesala. Pa kako rada se je zavrtela! Se posebno je rada igra- la na klavir, ki ne bo nikoli več občutil nežen dotik njenih rok. Za Gabrijelo je ostala praznina. Pogrešali jo bomo vsi. Vendar bo . njen lik še vedno med nami, kot lik vzorne učenke in zveste prijateljice. ] Velika množica učencev, sošolcev, sorodnikov in znancev je bil samo j zunanji dokaz, da Gabrijela ne bo nikoli pozabljena. Zato bo ostal v nas trajen spomin nanjo, spomin na prehojeno pot, ki je zastala, na delo, ki je bilo začeto, a nedokončano. Spomin na veliko skupnih ciljev, ki jih bomo morali uresničiti brez drage Gabrijele. Gabrijela je bila ena izmed nas, prijateljska in vedno pripravljena na šalo — bila je naša. Zato je toliko bolj težko spoznanje, da smo se za vedno poslovili od nje. Učiteljice m učenci osnovne šole Podgorci TEDNIK - 30. december 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 TAMBURASKI ORKESTBt PD CffiKOVCE Letos najboljši v Sloveniji Tamburški orkester Prosvetnega društva Cirkovce, se je nedavno tega pod vodstvom svojega dirigenta Draga Kleina, udeležil v Retečah pri SkOfji Loki izbirnega tekmovanja za nastop na zveznem srečanju tamburašev, ki bo prihodnje leto v Osijeku, Pred komisijo, ki so jo sestavljali vidnejši predstavniki slovenskega glasbenega življenja, se je zvrstila cela vrsta tamburaških orkestrov iz vseh koncev Slovenije; taki, ki so pred leti šele začeli in tisti že z dolgoletno tradicijo kot n. pr. or- kester iz Celja, ali orkester doma- činov — gostiteljev. Med tiste ,,ta začetne" lahko uvrščamo tudi orkester iz Cirkovc, saj ne šteje nič več in nič manj kot osem let, kar je za orkester, ki ga sestavljajo le mladi ljudje, izredno malo. Pa vendar se je komisija po strogi presoji vseh nastopajočih odločila, da bo Slovenijo v Osijeku zastopal nihče drug, kot naši znan- ci, naši rojaki iz Cirkovc! Za mla- de člane orkestra — povprečna starost je okoli osemnajst let — je to nedvomno veliko priznanje. Vr- sto let sta si sloves najboljšega v Sloveniji delila zdaj orkester iz Ce- lja, zdaj iz Reteč. Letos je ta na- slov bil dodeljen ,,začetnikom" iz Cirkovc. To veliko priznanje, s katerim so hkrati zaslovele tudi Cirkovce kot središče slovenske tamburaške glasbe, naj bo pri- ložnost, da o orkestru zvemo kaj več. Tamburaškj orkester Prosvetne- ga društva Cirkovce je bil ustano- vljen leta 1975 na pobudo učitelji- ce Mare Urih in takratnega pred- sednika društva, Antona Brgleza. Začetni koraki orkestra so bili — tako kot pač vsak začetek — težki in okorni. Mladi glasbeniki — bilo jih je okoli petnajst v začetku — so imeli na voljo le slabe, stare in- strumente, ki so jih kupili pri Lov- rencu na Pohorju za ,, počen i de- nar", kot je dejal tov. Brglez. Bili so odbijajočega plehkega glasu, že skoraj povsem izpeti in venomer razglašeni. Krago Kein, ki je prevzel vodst- vo orkestra, je moral mlade glasbenike učiti takorekoč vsega: od drže instrumenta v rokah, brenkanja po strunah, uglaševa- nja, orkestralne discipline, do čita- nja not. Tudi prostorski pogoji — vadili so v enem izmed šolskih razredov — niso bili najboljši. Vse, tako prostor, kot instrumenti, vse je bilo le ,,za silo"! A začetek je vendarle bil. Nato so v Cirkov- cah /gradili čudovito dvorano in tamburašem kupili nove in- strumente (Jankovičeve). Pogoji dela so se tako neprimerno izbolj- šali. Število članov je začelo rasti. Na nastopih doma in v okolici Ptuja, so se začeli pojavljati že tu- di prvi uspehi uveljavitve. Prvo snemanje, ki smo ga za arhiv Radia Ptuj opravili že lansko leto, je pokazalo, da je orkester zmožen z vztrajno vadbo doseči še več. In to je na letošnjem izbirnem tek- movanju v Retečah pri Skofji Loki tudi dokazal. Nedvomno je k uspehu pripomoglo tudi srečno naključje pri izbiri skladbe s katero so mladi Cirkovčani nastopili. Izbira je bila zares pravšna, saj so ravno z njo lahko pokazali vso široko paleto znanja, orkestralne rutine in muzikalnosti. Vse to pa brez dela, brez vaj, brez nagnjenosti do glas- bene umetnosti, ni mogoče doseči. In skladba s katero so lahko vse to pokazali, ki pravzaprav združuje vse naštete lepe lastnosti mladih glasbenikov iz Cirkovc in s katero so si pridobili sloves najboljših v Sloveniji, je šestnajst minutna Sui- ta v C-duru Emila Adamiča, ime- novana tudi Dvanajst mesecev. Ob uspehu svojih varovancev, je sedanji predsednik Prosvvetnega dru.štva Cirkovce, Zdenko Kodrič dejal: ,,Ko smo pri nas začeli s lamburaškim orkestrom, smo bili nekateri prepričani, da bo le krat- kega življenja, saj za to zvrst glas- be pri nas ni ne tradicije ne zaled- ja. A smo se ušteli! Končno smo morali spoznati, da je pri nas ven- darle ,.potencial", ki lahko ustvari to muziko. Toda brez dirigenta Draga Kleina in mladih glasbeni- kov — teh žlahtnih amaterjev — in njihove zagnanosti, tega uspeha prav gotovo ne bi bilo"! Mladim tamburašem iz Cirkovc še veliko sreče pri nadaljnjem delu z željo, da bi jih nenaden uspeh, nenaden kvalitetni skok in prista- nek na slovenskem tamburaškem Olimpu ne uspaval, ne omamil. Naslov ni le ponos in dika, tem- več . . . obveznost!! Besedilo in foto: I. C. Mladi glasbeniki iz Cirkovc bodo zastopali Slovenijo na zveznem srečanju tamburaSev Jugoslavije v Osijeku. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Leta 1898 so pri sajenju sa- dnega drevja na posestvu P. Kod- riča. v Pridni vasi št. 8 v Crmožišah odkrili založno najdbo brona- stih predmetov. Od te najdbe je 79 predmetov v Gradcu v Jo- aneumu, 4 pa so v mariborskem muzeju. Ta bogata zakladna naj- dba spada med najpomembnejše naidbe takjh vrst na našem ood- ročju. V njej so bile odkrite: bronastodobne robate sekire, meč z roglji- častim ročajem, srpi, lovorolistne sulične osti, tulaste sekire različnih velikosti, meči, bodala, zakrivljeni noži, votla dleta, zasekači, dolbila, žlebila, bronasta posoda z okrasom punciranih krogov in diagonalnih križev, bronasti kotliči, dvorezna britev, spiralno zavita žica, okrasne igle z okroglo, kooasto in soiralno elavico. enostavne iele in zapestnice, surovi ulitki kovine v obliko pogač in obesek, ki predstavlja stilizirano človeško postavo. Ta zakladna najdba je bila zakopana v 13. stol. pred našim štetjem, ko .seje začel prvi udar ljudstev — nosilcev kulture žamih grobišč, proti Vzhodnim Alpam. Zakopavanje bronastih depojev preneha okoli leta 1.000 pred našim štetjem, ko se nove razmere ustalijo in omogočajo novim prebivalcem mirno življenje, kot nam to nazorno ponazarjajo odkrite naselbine: v Ormožu, na ptujskem gradu in Hajdini pri Ptuju. Maijan Tomanič-Jevremov Nekaj bronastih najdb (srpa, plavutasta in tulasta sekira), iz zakladne najdbe v Crmožišah SLOV. BISTRICA Razstava likovnih del srbskih samoukov v praznovanje bližnjega praznika občine Slovenska Bistrica, ta bo 8. januarja 1983, se bodo vključili tudi likovni delavci občine Slovenska Bistrica in z njo pobratene občine Svetozarevo iz SR Srbije. Kulturni delavci obeh pobratenih občin so se dogovorili, da bodo v razstavnih prostorih gradu v Slovenski Bistrici, v počastitev praznika pripravili razstavo likovnih del srbskih slikarjev samoukov. Razstavo bo pripravil klub ljubiteljev likovne umetnosti iz Slo- venske Bistrice, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij te občine, ob sodelovanju predstavnikov svetozarevske likovne galerije. Ob tem, za bistriško občino zelo pomembnem kulturnem dogodku, bodo izdali tudi likovni katalog v nakladi 500 izvodov v slovenskem in srbskohrvatskem jeziku. Načrtujejo, da bodo razstavo odprli 6. januarja 1983. Viktor Horvat Potrjen predlog o prenosu kulturnih prostorov Gledali.šče, Narodni dom in letni prireditveni t)rostor bodo s 1. januarjem prihodnje leto v upravljanju . Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Poleg tega pa bo v sklopu tega kolektiva še organizator kulturnih prireditev, ki bo obenem tudi režiser v ptujskem gledališču. Akcija, ki je dalj časa tekla v sami kulturni skupnosti je tako dobila končno formulacijo s sklepom izvršnega odbora ZKO Ptuj. ki je na zadnji seji potrdil predlog posebne komisije, finančno konstrukcijo in bodočo organiziranost tega šest-članskega kolektiva v katerem bodo tajnik ZKO. režiser, računovodja in trije tehnični delavci. Ob tem je potrebno zapisati, da gre v glavnem le za eno novo zaposlitev, ker se nekatera dela prenašajo iz kulturne skupnosti. mš Pred štiridesetimi leti Tiho pada sneg. Iz učilnice nam uhajajo pogledi. Živa meja je že vsa belo prekrita in tudi spomenik Franca Osojnika. A vse prekmalu se snežinke spet spremenijo v kapljice. Vse je tiho po poljih in gričih. Toda decembra leta 1942 so gazi- li po njih nemški okupatorji. Skupina gcstapovcev je obkolila v Krčevini pri Vurberku domačijo Franca Krambergerja, pri katerem se je takrat nahajal Franc Osojnik. Ko sta prijatelja planila iz hiše, so ju zadeli streli. Kramberger je še pritekel do soseda in umrl nasled- njega dne. Osojnik pa je omahnil na hišnem pragu. Padel je junak in komisar Lackove čete — 29. decembra 1942. pred štiridesetimi leti. Po junaku Osojniku nosi naša šola ime. Z obletnico njegove smrti smo povezali tudi naš prvi dan šole. Tina Vrhovšek, OS Franc Osojnik, Ptuj Hura za prvi butik v ptujski občini! v ponedeljek, 27. decembra je Ptuj postal bogatejši za prvi butik v občini. Pionirsko pot na tem področju je zarezal Dušan Rabuza. čeprav je ideja o butiku stara že 10 let; rodila pa seje ob krojenju hlač. Pozneje je korenine dobila tudi v ženi Barbari, s katero sta skupno nadaljevala študij na konfekcijski tehnologiji in ga tudi zaključila. Več let je trajalo, da sta skupaj spravila stroje, potreben denar; potrebno pa je bilo veliko naporov, strpnosti in odpo- vedovanja, da seje ideja konkretizirala. Veliko oporo je Dušan iniel tudi v svojih prijateljih, sošolcih; posebej omenja Marjana . Podlesnika in njegove manekene. Z izdelki pa sta Dušan in Barbara že pokazala na lični modni reviji, kije bila 26. decembra v diskoteki Metulj. Za začetek bo v njenem butiku veliko hlač, pa kril po konfekcijskih številkah, razvijala pa bosta na novo tudi usnjeni program. Pri hlačah je omeniti, da jih bosta delala za vse tiste, ki nisu po JTJS-u. Cene pa bosta držala v koraku s trgovino. Začetnih želja je veliko, največja pa je, da bi butik uspeval in bo. ker imata Dušan in Barbara v sebi dovolj moči, idej, da bosta modno in poceni oblačila mladi svet. Sledila bosta iTiodnim muham, to pa je za marsikaterega mladega najvažneje. Želja je tudi, da se jim pridružijo še drugi butikarji, da se izmenjajo izkušnje, težave. MG JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (82) Obvezno slovensko podnaslavljanje tujejezičnih filmov Janez Kraševec z Vrhnike je jezikovno razsodišče opozoril na članek v I>elu z dne 20. novembra 1982, kjer piše, da je sodnik za prekrške kaznoval maribor- sko kinopodjetjc zaradi predvajanja neslovensko pod naslovljenega filma in s tem dosledno uveljavljal dosedanji Zakon o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih v vrednot. Ta določa, da mora biti vsak tujejezični film pri nas slovensko podnaslovljen. Novi osnutek tega zakona pa ie nekoliko spreme- njen, saj v 3. odstavku 31. člena beremo: ,,Kulturnoumetniške in posredovalne organizacije najavljajo, propagirajo in pojasnjujejo kulturnoume- tniške prireditve v slovenščini. IZJEME DOVOLI NA PREDLOG SVETA KULTURNOUMETNISKE ALI POSREDOVALNE ORGANIZACIJE ZA KULTURO PRISTOJNI REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGAN" (podčrtalo JR). V našem primeru je ta or- gan Republiški komite za kulturo. Osnutek zakona ne določa, kaj velja za izjemo. Kot slišimo, si kinematografi to razlagajo tako, da bi pri filmih, ki imajo skromen obisk, a so umetniško kakovostni, slovenski podnaslovi ne bili obvezni. Tako so pred kratkim brez slovenskih podnaslovov že predvajali filma ČLOVEK IZ ŽELEZA in PRIČA. Kam taka praksa vodi? Ali ne morebiti k temu, da bodo kinematografska podjetja čedalje pogosteje poskušala v.siliti Republiškemu komiteju za kulturo svoja merila o p>otrebnosti podnaslavljanja filmov v slovenščino. Torej naj bi kvalitetni filmi, ki imajo po naravi manj obiska, ostali brez slovenskih podnaslo- \'Ov! Ali ne bo jezikovno manj veščemu občinstvu s tem oteženo sprejemanje filmske umetnosti in na tej ravni uveljavljeno socialno razlikovanje? Ker so posledice take zakonske popustljivosti j^hko skrajno negativne, menimo, da izjem ne more biti. To pomeni, da morajo kinematografska podjetja v Sloveniji vse tujejezične filme predvajati s slovenski- mi podnaslovi. Jezikovno razsodišče zato predlaga, naj se iz osnutka novega zakona črta določilo o izjemah. S tem bo tudi zadoščeno enemu izmed temeljnih stališč naše ustave. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov- JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Za slovenski kulturni praznik bodo podeljena priznanja ZKO Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v letu 1983 prvič podeljene zlate, srebrne in bro- naste plakete Zveze kulturnih or- ganizacij občine Ptuj, delo aka- dem.skega kiparja Viktorja Goj- koviča iz Ptuja. Tako so sklenili na seji izvršnega odbora ZKO na katen so že predlagali nekatere kandidate za ta najvišja priznanja oziroma upoštevali predloge društev in sekcij od leta 1979 dalje. ZLATA PLAKliTA je name- njena posameznikom ali dru- štvom za izjemne in trajne uspehe in za organizacijsko utrjevanje ljubiteljskega kulturnega delova- nja. SREBRNA PLAKETA za vstrajno in kontinuirano uspešno delo ter za doseganje dobrih re- zultatov. BRONASTA PLAKETA pa za posebno zavzetost do ljubitelj- skega kulturnega dela. Poleg tega .se lahko podeli še listina o častnem članu ZKO ob- čine Ptuj, ki je namenjena le za visoke življenjske jubileje ter za prek 30 let požrtvovalnega in uspešnega dela pri razvijanju kulturnega delovanja in uvelja- vljanja ljubiteljske kulture in de- javnosti ZKO. V letu 1983 bodo uspoštevajoč predloge zadnjih treh let, ko je že 3ila predvidena podelitev takih priznanj, podelili tri zlate plakete, šest srebrnih in šest bronastih, si- cer pa vsako leto le eno zlato, dve srebrni in dve bronasti plaketi. mš Plaketa ZKO občine Ptuj je delo akademskega kiparja ^^iktorja Goj- kovija. 10 - naSi dopisniki 30. december 1982 — JLA - del našega življenja 'Vsako leto, 22. decembra praznujejo vojaki svoj praznik. Na ta dan povabijo skoraj vse šole vojake i2 raznih krajev. Ne pridejo samo navadni vojaki, ampak tudi vojaki, ki imajo višje čine. S seboj prinesejo tudi kak- šno orožje. Učenci pripravijo razna vprašanja, ki jih zastavljajo vojakom. Življenje vojakov ni preveč lahko, čeprav je bilo življenje vojakov v NOB še težje. Zjutraj morajo zgodaj vstati, se hitro obleči in že biti na dvorišču. Delajo razne vaje, prvo za ogrevanje, kasneje pa jih desetarji učijo, kako morajo ravnati z orožjem. Kadar je lepo vreme, vežbe niso tako naporne, vendar pa morajo vaditi tudi v najslabšem vremenu. Poleti imajo tanjše obleke, da jim ne bi bilo vroče, pozimi pa dobijo debelejše in toplejše obleke, da jih ne zebe. Ko zapade sneg, ne ostanejo v kasarnah, ampak morajo korakati po naiglobljem snegu. So pa tudi posebne specialne eno- te. Pripadniki teh enot imajo smuči tako da jim ni treba gaziti po snegu. Vojaki pomagajo tudi pri raznih elementarnih nesrečah, gradijo ceste, mostove pa tudi železniške proge. Ločimo tri rodove vojske: kopensko vojsko, letalstvo in vojno mornarico. Imamo pa tudi vojake, ki čuvajo naše meje. To so graničarji. K vojakom moramo zato, da se naučimo ravnati z orožjem in če bi prišlo do vojne, da bi se sovražniku postavili v bran. Pri vojakih se nauči- mo discipline in reda. Borut Sternad, 8/a, 0§ Cirkovce Obiskala sem vojaka Tudi moj brat je dobil poziv, da mora iti v JLA. Slovo je bilo težko. Odšel je letos 8. julija. Večkrat nam je pisal. Enkrat pa je prišlo pismo, v katerem je bilo napisano vabilo na zakletev. Z mamo sva se odločili, da bova šli. Zraven je šla še sestrična. Poto- vale smo z vlakom. Po dolgem potovanju smo končno prispele v Karlo- vec. S sestrično sva bili že zelo nestrpni, ker bi že radi bili tam. Končno smo prispeli. Povsod je bilo polno vojakov. Po cesti je prikorakala dolga kolona. Med njimi je bil tudi moj brat, ki je bil obiska zelo vesel in nas je veselo pozdravil. Potem smo izmenjaljjBovict in odšli na velik prostor pred vojašnico. Tam se je moral vsak oddelek postaviti v svojo vrsto in mirno stati. Nato je sledil program,' na katerega smo bili povabljeni. Vo- jaki so delali razne vojaške vaje. Po končani zakletvi so dobili vojaki di- plome. Potem nam je brat pokazal, kje spijo, kje imajo orožje, kje oble- ko in obutev. Nato pa smo šli sedem kilometrov peš v Karlovec. Slovo je bilo težko. Brat je dolgo gledal za odhajajočim vlakom. Tega obiska ne bom nikdar pozabila. Silva Jeršin, 8/a, OS Velika Nedelja NAŠA ARMADA DANES Včasih naša armada ni bila to, kar je danes. Danes je moderno oborožena. Na začetku druge svetovne vojne so našo vojsko se- stavljale le manjše čete, ki so se borile za to, kar imamo danes. Kmalu so se jim priključili mladi fantje, ki so se zavedali, da jim pod okupatorjem ne bo nič kaj lepo, zato .so .se pridružili borcem za lepši svet. Imeli so le lovske ali kake stare vojaške puške, ki skoraj niso bile za nobeno rabo. Kmali so si z golimi rokami pridobili dosti boljše sovražnikovo orožje. Že med vojno so izdelovali razne bombe in popravljali puške. Tudi na morju ni bilo nič boljše. Tarn so imeli le ribiške čolne, na katere so pritrdili mitraljeze in se podali v boj. Napadali so in uni- čevali sovražnikove ladje. Piloti so se izkazali proti koncu vojne, ker prej niso imeli letal. Res so dobili v svoje roke prenekatero letalo, vendar so jih uničili, kerjih nihče ni znal uporabljati. V knjigi »Titovci« piše, kako so šli parti- zani v Afriko, da si ponovno ob- novijo znanje pilota in potem so dobili nova letala, ki so jim jih podarili zavezniki. Napadali so razne kolone ustašev, avtomobi- lov, tankov, vlake in pomagali borcem na tleh osvoboditi marsi- katero mesto in kraj. Danes je to popolnoma druga- če, kajti tudi naša vojska ima moderno orožje, tako da bi se dosti lažje upirali sovražniku, kot .so se nekoč partizani. Imajo različno avtomatsko orožje, različne topove, minome- talce, tanke, različna oklopna vo- zila, raketno orožje in še marsikaj. Z vsem tem .se učijo ravnati mladi fantje pri vojakih. Tudi na morju je vse bolj mo- derno, kot je bilo nekoč. Iz raz- ličnih križark se lahko branijo s topovi, torpedi, različnimi rake- tami in še z marsičem. Pod vodo plovejo podmornice, ki prevažajo nevarne mine za so- vražne ladje. Po nebu letajo moderni reak- tivci, kot sa na primer »GALEB«, ki je šolsko letalo in lovec, ter bombnik »OREL«. Partizanska letala so bila proti modernim lovcem skoraj nič. Ta letala letijo z nadzvočno hitrostjo. Partizanski lovci pa seveda niso mogli, ker takrat še niso poznali reaktivnih motorjev. »OREL« je opremljen z modernimi in preciznimi napra- vami. Nosi morilske bombe in rakete, ki lahko v nekaj sekundah lX)rušijo polno hišo ljudi, med katerimi so tudi starčki, otroci in ženske. Ko razmišljam o vsem tem. si mislim, da bi bilo mnogo bolje, da vsega tega ne bi bilo, ker potem ne bi bilo žrtev. Seveda bi se morale razorožiti tudi druge države. Tudi oboroževalna tekma bi se morala prekiniti, kajti vso to nakopičeno orožje lahko uniči ves svet in ko- liko žrtev bi bilo. Vendar taga ne bomo mogli nikoli preprečiti, če se to ne zgodi v bližnji bodočnosti. Ce bi slučajno prišlo do vojne, bi bilo ogromno žrtev prav med civilnim prebivalstvom, ki sploh ne bi bilo ničesar krivo. Velesili se v bodočnost sploh ne ozirata, kajti če bi se, bi takoj prenehali z oboroževalno tekmo, ci lahko prinese pogubo svetu. Tega vsega si prav gotovo ne želimo, ker vemo, kolikšne žrtve so bile med drugo svetovno vojno, če pa bi prišlo še do ene vojne, bi se zagotovo še povečale za ogromno, ogromno žrtev. V naši državi se tega vsega za- vedamo, vendar se moramo obo- roževati tudi mi. kajti, če se ne bi. bi nas takoj hoteli podjarmiti. Mislim, da bi se vsi državljani, vsi Jugoslovani vključili v boj proti sovražniku, če bi se znašel v na.ši državi. Želim si. da naši ar- madi ne bi bilo treba pokazati, kaj zna, ker bi potem gotovo bilo ogromno žrtev. Želja nas vseh je življenje v miru in sreči ter v bla- ginji. Andrej Doberšek, 8/a. Oš dr. Pranja Žgeča, Domava TEDNIK Ob dnevu JLA 22. decembra je dan JLA. Tedaj je praznik vseh vojakov in starešin. Naša JLA seje razvila iz lahko oborožene in maloštevilne v močno, hra- bro in disciplinirano armado, ki je sposobna braniti našo domovino. Začetek JLA je bil leta 1941 v mestecu Rudu v BIH, kjer je poveljnik oboroženih sil tov. Tito izdal ukaz, da je 22. december dan Jugoslovanske ljudske armade. V mestecu Rudu so ustanovili prvo proletarsko brigado odHčno usposobljeno za boj. Ta prvi začetek je bil skromen, saj težkega orožja in eksploziva ni bilo na pretek. Cez 9 let bomo tudi mi oblekli vojaško suknjo. Kot so mi pripovedovali znanci, ki so bili pri vojakih, se dan vojaka prične z vstajanjem. Zbudi jih glas trobente. Po vstaianiu se hitro oblečeio. eni pospravijo postelje, drugi pa se gredo umivat. Po pospravljanju in umivanju sledi jutranja telovadba. Sledi zajtrk. Ko pojedo zajtrk, je za vse vojake obvezen zbor na zbornem mestu. Vsak vojak mora imeti vso opremo na sebi, za katero je zadolžen. Vsak vojak ima puško, zaščitno masko, škornje, pas z naramnicami, na katerih je pribor za čiščenje puške, in municijo. Na hrbtu ima nahrbtnik z dodatno rezervno opremo. Ko se zberejo na zbornem mestu, je predaja komande dežurnemu starešini — oficirju. Po izvršeni komandi pregleda komandant kasarne vse enote. V jutranjem zboru preberejo dela in naloge za tisti dan. Po končanem zboru gredo vsak na svoje delo, ki je bilo pre- brano na zboru. Vsi opravljajo svoje delo do malice in od malice do ko- sila. Ko pojedo kosilo, imajo do 17. ure prosto, igrajo športne igre, gle- dajo TV in podobno. Ob 17. uri se začno predavanja, ki so obvezna za vsakega vojaka. Po popoldanskem predavanju je ob 19. uri zbor na zbornem mestu, kjer sta- rešina prebere vrstni red večerje. Ko je konec večerje, imajo vojaki do 22. ure prosto. Po 22. uri se morajo pogasiti luči in gredo počivat. Budni ostanejo le dežurni vojaki in starešine, ki so na straži. Vojaki se urijo v vojaških veščinah tako, kot da bo jutri sovražnik napadel našo domovino. Upam, da bom tudi jaz sposoben za vojaka, in da bom zvesto služil domovini. Sergej Vedernjak, 6/b, OS Ivan Spolenjak, Ptuj Moj oče je bil vojak Oče je služil vojaški rok v Vrhni- ki. Bil je v rodu samohodne artileri- je. Običajni delovni dan je bil tak- šen: vstajanje, umivanje, jutranja telovadba, zajtrk, pregled opreme in orožja, učenje, kosilo, počitek, politično izobraževanje, večerja, či- ščenje obleke in obutve, umivanje, spanje. V vojski se je usposobil za artilerista. Njegovi tovariši so bili iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Make- donije. Najbolj mu je bilo hudo, ko je bil mlad vojak. V najlepšem spo- minu nui je ostal odhod domov. Vojaški rok je služil 18 mesecev. Miro Debeljak, 3. r. Ker očeta nimam več, mi je o nje- govem življenju v vojski pripove- dovala mamica. Moj oče je služil vojaški rok v Beogradu. Zjutraj je moral zgodaj vstati, po zajtrku pa so imeli vaje. V vojski je bil kuhar. Med njego- vimi tovariši je bilo precej Sloven- cev. Pri vojakih mu je bilo najbolj hudo, kadar je dobil pismo od svo- je babice, katerega je komaj čakal. V najlepšem spominu mu je ostalo delo in dobri tovariši. Vojaški rok je služil eno leto. Anita Hentak, 3. r. 05 ,,MAKSA BRACiCA" CIRKULANE DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV PTUJ - ORMOŽ VSEM SVOJIM ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELIJO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO, TER PRIJETNO PRAZNOVANJE. medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ptuj in ormož želi vsem svoiim orliateliem, sodelavcem, soremlievalcem in občanom občin Ptuj in Ormož srečno, uspeha polno novo leto 1983. Želimo si še vnaprej doDrega sodelovanja in pomoči pri delu za na vidu priza- dete invalide. Vabimo pa tudi občane, da se včlanijo v naše društvo kot podporni člani. Zlasti pa prosimo, da povabite naš Mešani pevski zbor Franc Super k sodelovanju ob vseh prilikah. Naši pevci vas bodo presenetili s svojim izvajanjem. IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA PTUJ IN ORMOŽ DRUŠTVO DIABETI- KOV PTUJ Hrvatski trg 5 svojim aktivnim in pod- pornim članom želi sreč- no ter uspešno novo leto 1983! i Nekoč in danes Ko vidim fante, ki se odpravljajo v vojaško službo, se spomnim te ali one ljudske pesmi, ki sem jo slišala po radiu ali pa doma na vasi: ,,Ka- ko bom vojak, sem pobič premlad, ne morem še puške držat." Večina jih je žalostnih. Pojejo o fantu, ki bo šel, ,,iz tega kraja v en drugi kraj, ne bo ga več nazaj". Pojejo tudi o rdečih oblakih, ki napovedu- jejo nekaj hudega. Nekoč so morah fante prav loviti, da so jih potem odgnali k vojakom. O takih možeh borcih ali biričih sem brala v Jurči- čevi povesti Domen. Ni čudno, če je bilo tako. Naši ljudje so morali v tujih, neznanih krajih krvaveti za tuje vladarje. Nič svojega niso branili. Bridko je bilo slovo od doma, polno slutenj smrti. Ranjenci so bili prepuščeni sami se- bi. Srečen si bil., če so te odnesli prijatelji. Bogati pa so se od voja- ške službe lahko odkupili. Bilo je žalostno. Toda kljub tujemu nasilju in po- niževanju so ljudje vztrajali. V svojih srcih so ohranjali samobit- nost in upali. Vse tiste sile, ki so jih stoletja skrivali, so prišle na dan v osvobodilnem boju. Tiha ljudska pesem se je združila z borbeno partizansko. Danes so naši deloni ljudje pri- pravljeni vsak trenutek braniti svo- jo svobodno domovino, v kateri tu- di sami odločajo. Ce bi bilo treba, smo pripravljeni vsako hišo spre- meniti v utrdbo. Izkoristili bi vsako reko, gozd, vzpetino in planino. Branili bi tudi svoje nebo in morje. Poleg redne vojske bi vsak prispe- val po svojih močeh, kakor so vča- sih pionirji in mladinci sodelovali s partizani. Sicer pa smo vsi Jugoslo- vani povezani v splošnem ljudskem odporu ter v bratstvu in enotnosti. V tem je naša moč. Ko danes odhajajo fantje v voj- sko, vedo, da bodo z nami v.semi branili vse tisto, kar nam je naj- dražje. Danes odhajajo ponosni. Vojska jim tudi ni nekaj neznane- ga. Marsikaj smo že spoznali v šoli pri obrambni vzgoji, pri obramb- nih dnevih in na orientacijskih po- hodih, dekleta pa seveda pri tečajih prve pomoči. Za razliko od voja- škega roka odhajajo fantje tudi v vojaške srednje šole. Prej pa jih precej strogo preizkušajo glede um- skih in telesnih spo.sobnosti. Od na- ših učencev lanskega osmega razre- da je bil Miran Malovič sprejet v le- talsko šolo v Sarajevu. V sivomodri uniformi vojaškega gojenca nas je prišel obiskat na šolo ob letošnjem Dnevu republike. Vsi smo nanj po- nosni. Vendar pa svojih obrambnih sposobnosti ne razvijamo zato, da bi bila vojna, ampak zato, da bi z njimi pomagali obraniti mir. Tina Vrhovšek, 8/a. OS Franc Osojnik, Ptuj TEDNIK - 30. december 1982 TELESNA KULTURA m SPORT - 11 Izvolili novo vodstvo PrejSnji četrtek so v ZTKO izve- dli volilno skupščino zveze, ki se je je udeležilo 28 delegatov osnovnih telesnokulturnih organizacij. Ti so po nekaterih pripombah v začetku sprejeli statut in poslovnik ter potrdili poročilo o devetmesečnem delu. Za tem, so se dogovorili, da zveza prevzame v upravljanje nekatere športne objekte y Ptuju, vse potrebno pa uredi do polovice prihodnjega leta. Nato so v član- stvo zveze Iprejeli teniški, atletski in smučarski klub ter društvo nogometnih trenerjev. Po razre- šitvi dosedanjega vodstva in zah- vali za delo, so izvolili novo vod- stvo. Predsednik skupščine je Marjan Pišek, devetčlanski izvršni odbor pa bo vodil Lojze Arko. V razpravi so delegati govorili o pro- blemu plačevanja nogometnih sodnikov v rekreacijskem nogo- metu, nadomestilih za izgubljen čas pri delu v telesni kulturi, šola- nju kadrov in še o nekaterih področjih dela v telesni kulturi. 1. kotar Prvo mesto za Žetale Na Dan JLA je komisija za množičnost pri ZTKO izvedla ekipno tekmovanje v hitropotez-„ nem šahu, ki se ga je v domu Franc Kramberger udeležilo 11; ekip. Zmagala je ekipa iz Zetal' pred Agisom in Juršinci, četrti je Kmetijski kombinat, peta pa prva ekipa JLA. Izven konkurence je nastopila ekipa TGA, ki se ni držala dogovora — na tekmovanju niso smeli nastopiti mojstrski kandidati. 1. k.s Z AVTOBUSOM NA SMUČIŠČA V času šolskih počitnic, t. j. od 8. januarja dalje vas bo vsak dan vozil SMUČARSKI AVTOBUS na smučišča na Pa- horju. Odhod iz avtobusne postaje v Ormožu bo ob 7.30 in izpred pošte ,v Ptuju ob 8. uri. Povratek od Areha bo ob , 16. uri. I PETDNEVNI SMUČARSKI PAKETI NA POHORJU CERTUS « SPREJEM ZA PRVAKE v ponedeljek popoldan je bila v ptujskem hotelu prisrčna slove- snost. Predsednik skupščine TKS Valter Pliberšek in predsednik lO ZTKO Lojze Arko sta namreč ob prisotnosti predstavnikov druž- benopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj sprejela vse športnice in Športnike ptujske občine, ki so letos osvojih re- publiške državne naslove. Po zahvali za velike dosežke v , dokaj skromiiih pogojih sta gostitelja prvakom v znak po- zornosti podarila knjige Skozi vi- harjev lepšo prihodnost z željo, da so tudi v letu 1983'tako uspešni. Čestitke ža naslove so prejeli: Mirko Vindiš, Marija Vindiš, Dušan Koren, Sonja Pajenk, Marija Šešerko, Oton Velunšek, Drago Krepfl, Konrad Janžeko- vič, Maks Zuran, Tomaž Belca, Iztok Žagar, Franc Tomanič, Dušan Peček, Zdenka Matjašič, Mira Skok, MarjanaKramberger, Zvonko Hajduk, Slavko Gole, Stanko Pulko, Ivo Baklan, Zoran Zemljarič, Zlatko Gajšek, Albin Mere, Janko Horvat, Tone No- vak, Marija Šibila, Andrej Furjan in Peter Starki. Srečanje so sklenili s kramljanjem o delu in prihod- njih načrtih. 1. kotar Ponedeljkov sprejem je bila sicer skromna, vendar prisrčna zahvala športnikom za veliko dela in samoodpovedovanja (foto: M. Ozmec) Slalom za družino Kocjan Smučarski klub Ptuj je na Rogli izvedel tradicionalni družinski slalom. Nastopilo je sedem poinoštevilnih družinskih ekip, kjerje osvojila prehod- ni pokal družina Kocjan pred družino Kuhar in lanskoletnimi zmagovalci družino Mrgole. Sledijo družine Kostanjšek, Dolinar, Plavec-Jurkovič itd. Prehodni pokal je prispevala pokroviteljica Radenska iz Radencev, praktične nagrade pa so prispevale še OZD Radenska, PP, KK-Petovia, KK Slovenske gorice in O. Podhostnik iz Ptuja. Vodstvo kluba je skupaj z udeleženci sklenilo, da se 2. januarja 1983 organizira izlet na smučarske poljane Pohorja. Nedvomno je takšna oblika ugodna priložnost za sprostitev ob spoznavanju someščanov in v zadovolj- stvo vseh, ki si želijo pridobiti svežih moči za vsakodnevne napore. Vse podrobnosti v zvezi izleta in sprejema prijave Marija Lukman tel. 771581 — skupne službe SIS. Vsem ljubiteljem smučanja želi SK Ptuj zdravo in uspeha polno novo leto 1983. ' ■ anc ŠAH lovorika za janka bohaka XV. šahovski turnir je izvedlo aktivno šahovsko društvo MlP-Ptuj v .svcjih prostorih v športni dvorani Mladika. Ob zaključku bogate in razgibane tekmovalne sezone,, kjer so dosegli zlasti velik uspeh v drugoliga- ški konkurenci, je dokaz sistematskega in požrtvovalnega dela članstva. Na zadnjem turnirju v tem letu je nastopilo 17 igralcev, ki so se borili za čimboljšo uvrstitev, zlasti pa je bila borba med Serugom in Bohakom, ki sta edina imela pogoje osvojiti naslov najbolj.šega. Zmagal je Janko Bohak, ki je tokrat igral v velikem slogu pred Polajžarjem itd. Vrstni red: Bohak 15.5. Poiajžar 13, Skarja 11.5, Seruga in Brglez 10.5, Čič 10, Kne- ževič 9.5, Sedlašek 8 točk itd. Od 15 turnirjev se je upoštevalo 12 turnirjev in tako je JANKO BOHAK zbral največ točk iz 11 turnirjev pred klubskim tovarišem Seru- gom. Na turnirjih je sodelovalo 43 igralcev in je končni vrstni red nasled- nji: BOHAK 105 točk (11 turnirjev), Seruga 102,5 (12), Brglez 63 (9), Reberc56,5 (9), Čič 49 (9), 1. Iljaž 45.5 (12), Majcenovič 42.5 (12), L. Iljaž 41.5(10), Pernat 38.5(6) itd. anc sah v gorišnici šahovska sekcija pri TVD Partizan Gorišnica je organizirala v X)častitev praznika naše armade hitropotezni turnir za posameznike. Jdeležilo se gaje izredno veliko število šahistov iz gorišniške krajevne skupnosti, pa tudi od drugod. Med 18 šahisti je presenetljivo zmagal Miloš Ličina (mlajši) s 15 točkami, sledijo Janez Vurbančič s 14; Franc Vrbančič 14. Mirko Toplak 11, Tomo Viher 11, Dušan Janžekovič 11. Boris Grm 10,5. Damjan Ličina 10,5 točke ... Zmaga mladega nadebudnega šahista potrjuje dolgoletno siste- matično delo z najmlajšimi šahisti na gorišniški osnovni šoli. Mladi šahisti in šahistke te šole dosegajo v zadnjih letih izvrstne uspehe tudi v občinskem, regionalnem in celo republiškem merilu. Seveda pa je potrebno ob tem poudariti, da niso pomembni le doseženi rezultati, temveč tudi negovanje izjemnih vzgojnih lastnosti, ki jih nudi ta ple- menita igra na 64 poljih. V. Viher NAMIZNI TENIS Srečanje z jla v počastuev dneva JLA je namiznoteniški klub NTK Petovia organiziral srečanje ekip JLA. KK Ptuj in dveh pionirskih ekip NTK Petovie. REZULTATI: JLA-KK Ptuj 2:5. JLA-NTK Petovia I 0:5. JLA-NTK Petovia II 1:5. KK Piuj-NTK Petovia I 0:5, KK Ptuj—NTK Petovia II 2:5. NTK Petovia I—NTK Petovia II 5:1. Vrstni red: 1. NTK Petovia 3:0 (Novak. Benčevič. Džankič); 2. NTK Petovia 2:1 (Zuran, Šegula. Marinkovič V.); 3. KK Ptuj 1:2 (Lah. Novak. Jaušovec); 4. JLA 0:3 (Drčič, Skubic. Botički, Sekulič). UM II. SKL VZHOD: PTU J- PODBOCJE 86:66(51:31) Prepričljiva zmaga člani košarkarskega kluba Ptuj so v soboto zvečer v sedmem kolu tekmovanja v vzhodni območni ligi v Mladiki pred 100 gledalci zanesljivo premagali ekipo Podbočja. Že na polovici prvega polčasa so si domačini priigrali 20 točk prednosti ter jo z nekaterimi zmanjšanji (do 14 točk) zanesljivo obdržali do konca srečanja. Gostje so bili za ugodnejši izid preveč živčni in pod vtisom svojih številnih bučnih navijačev, med katerimi so se nekateri (tudi predstavnik ekipe) obnašali vse prej kot športno. Zato je srečanje, ki sta ga avtoritativno vodila Tkavc in Krasnik iz Maribora, potekalo v precej neprijetnem vzdušju. Po koncu srečanja ni bilo najavljenega obračunavanja s sodnikoma kot .so obljubljali gostje. Spoznali so namreč, da je ptujska ekipa precej boljša od Podbočja in je zmagala popolnoma zasluženo. PTUJ: Erbus, Damiš 4, Volmajer 8, Reš, Marčič 9, Beranič 24, Cobclj 6, Miran Kotnik 15, Robert Kotnik 10, Dobrijevič 10 in Vučinič. 1. kotar Dekleta niso prekinila z delom članice KK Ptuj so po izpadu iz enotne republiške lige ostale izven tekmovalnega, sistema. Kljub temu pa vadijo naprej ter med tednom odigravajo prijateljska srečanja. Tako so se v prejšnjem tednu v Maiiboru pomerile z drugoiigaško ekipo Marles in jzgubile le za koš, 61:63. V ptujski ekipi so nastopile: Sirec, Vogrinec,. Kukovec, Krničar, Kornik, Golob in Rozman. 1 k. Tretje mesto za Albino Pšajd Na drugem zveznem pozivnem turnirju strelcev in strelk z zračnim orožjem, bil je v Zagrebu, je Ptujčanka Albina Pšajd med članicami v strelianju s pištolo osvojila odlično tretje mesto. 1. k. MIZARSTVO ANTON HABJANIČ Moškanjci 85 b Gorišnica tel. 062 790098 ŽEL/ VSEM SVOJ/M STRANKAM, OSEBNIM IN POSLOV- NIM PRIJATELJEM SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1983. Priporočamo se z izdelavo stavbnega pohištva, pohištva po meri in ž izdelovanjem ladijskih podov. 12 - OGLASI IN OBJAVE 30. december 1982 TEDNIK " december 1982 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - ZA RAZVEDRILO 30. december 1982 TEDNIK - 30. december 1982 OGLASI IN OBJAVE - 15 ZISKA — T. Maljašič -j Staro leto Staro leto spet odhajaš, se v večnosti zgubiš, meni na ramena trudna \ zopet nov križ naložiš. Dete v zibki majhni spi, se pred kratkim je rodilo, f.e na ramena nežna je prvi križ dobilo. Mladina v zabavišču poje, se prešerno veseli, brez izjeme tudi ta na rame križ dobi. Vsako leto za slovo križe nam nalaga, dokler nam telo pod težo križev ne omaga-. v naglici časa se utrinjajo meseci, dnevi, ure, minute, sekunde in v tem nenehnem vrtinčenju časovnih merilcev se nam dozdeva, da hiti življenje, ki nas je ujelo v svoj nemirni vrtinec, neopazno mimo nas. Pa vendar ni tako, kajti rojevajo se dnevi, ob katerih se za daljši ali krajši tre- nutek ustavi naša misel. Tak trenutek je tudi novoletni čas, ki že vstaja na obzorju. Človek se bo takrat zamaknil vase, se pomujal ob spominih na vse, kar je bilo dobrega, tople- ga, plemenitega in vedrega, pa tudi težkega, grenkega in senčnega na njegovem življenjskem koraku, dolgem 365 dni. ^Niz misli in niz vprašanj se budi na previsu leta. Najelementarnejša vseh besed, ki vzburjajo našo dušev- nost, pa je vsekakor beseda sreča. Nekateri jo ovrednotimo z razumom, drugi pa s srcem, vsi pa jo želimo doživeli in se z njo obogatiti. Največja sreča je biti zdrav in pomagati nesrečnikom, ki so to bogastvo izgubili. Več je načinov, s katerimi rešujemo zdravje in življenje, med njimi tudi krvodajalska akcija. To je plemenito in nesebično dejanje, vzvišeno nad vsemi dejavnostmi, ki urejajo medčloveške odnose. Tudi v KS Gorišnica se lahko pohvalimo z lepim števi- lom krvodajalcev. Krajevna organizacija RK se že vrsto let trudi, da lahko sodelujejo na vseh krvodajalskih akcijah. Prav posebno moram pohvaliti mlado generacijo, ki se ra- da odzove tej humani akciji, in učiteljski kolektiv na OS Fr. Belšak. V svojih zapiskih pa čuva imena krajanov, ki so bili nekoč pridni krvodajalci, pa jim leta in bolezen tega več ne dovoljujejo. Spomin nanje je vedno živ. Novoletne želje Ob letu, ki umira, vsem krvodajalcem KS Gorišnica, kolektivu transfuzijske postaje Ptuj, zdravnikom in sest- ram, iskrena in topla želja: srečno, zdravo in zadovoljno teto 1983. MarUaKUnc Moja največja želja je, da bi se pridno učil, da bi se so- šolci med seboj razumeli, da bi bili vsi moji sošolci odlični. Robi Doliška, Za novo leto si želim smuči, frulico, rokavice, robčke in zvezek: Sestrica si teli bundo, zajčka, žogo, bonbone in čokolado. Katja Zupanič, Ob novem letu imamo vsi različne želje. Želimo si srečo in zdravje. Najbolj vesela bi bila novih sani, ker so stare že precej uničene. Vesela bom, če bo zapadlo mnogo snega in če bom dobila slaščice. Nadja Drevenšekr Želim, da bi vsi otroci sveta praznovali novo leto srečni in zdravi. Damjan Habjanec, Moja največja želja je, da bi mamico razveselila z dobrim izkazom. Veselim se mnogo snega in želim, da bi zavladal po vsem svetu mir. Jadranka Stopajnik, Želim si, da bi bilo novo leto lepo, nove sani, v šoli lep uspeh, majhno čokolado in lepo obleko. Mojca Leber, Želim si šivalni stroj, da bi svojim punčkam sešila lepe obleke. Za vse ljudi na svetu želim, da bi živeli v miru in prijateljstvu, da ne bi bilo vojn in lačnih otrok. • ^ Sabina Klaneček, Moja želja za novo leto je, da bi dobil drsalke. Želim si zdravja, vsem otrokom v svetu pa srečo in življenje v slogi in miru. Mirko Simonovih,, Moje želje so, da bi bili zdravi in vedno srečna družina. Moro leto naj bi praznovali v miru vsi ljudje sveta. Karmen Hebar, Svojim sošolcem in sebi najbolj želim, da bi se pridno učili in bili dobri tovariši. Na svetu pa naj ne bo več vojn in lakote. Darko Hercog, Moja želja je, da bi bili vsi v družini zdravi, da bi imeli vsega dovolj, da bi imela v šoli lep uspeh. Vsi učenci si najbolj želimo, da bi vladal v svetu mir. Mateja Zupanič, Sebi in svojim staršem želim zdravje, vsem voznikom pa mnogo sreče zfl volanom. Boštjan Pignar, Želim, da bi vsi otroci sveta ob novem letu dobili kakšno darilo kot ga bom jaz. Za očka in mamico smo naredili če- stitke. Aleksander Potočnik VSI UČENCI pa oh svojih novoletnih željah želimo uredniku rubrike ,,MLADI DOPISNIKI" kakor tudi osta- hm delavcem časopisa Tednik, mnogo lepih prispevkov in delovnih uspehov! Pionirji in pionirke 2. a razreda osn. š. Ivan Spolenjak PTUJ Novoletno srečanje upokojencev DO Emona Merkur Ptuj Delovna organizacija Emona Merkur Ptuj je ob novem letu organizirala srečanje vseh svojih upokojencev, ki so se ga le-ti polnostevilno udeležili. Srečanju so prisostvovali predsedniki sa- moupravnih organov ter vodstvo družbeno-politicnih organizacij. V pozdravnem govoru je di- rektor DO, Marjan Ostroško poročal o rezultatih poslovanja delovne organizacije in povdaril, da so uspeni, ki jin dosega, tudi del njihovega minulega dela. Upokojenci so pokazali, da se še vedno živo zanimajo za delo in nadaljnji razvoj delovne organi- zacije. S poslovanjem in samim življenjem v delovni organizaciji so tudi dobro seznanjeni, saj redno prejemajo glasilo SOZD Emone — E-lnformator. To Obliko novoletnega prujno- vanja upokojencev DO organizi- ra z namenom, da se bivši delavci te DO vsaj enkrat letno srečajo in obudijo spomine na čase, ko so bili sodelavci. SOZD Emona na splošno ne pozablja bivših de- lavcev, ustanovljen je Klub upokojencev SOZD-a, v katerem delujejo blagajna vzajemne po- moči in različne sekcije. Sama delovna organizacija Emona Merkur Ptuj skrbi tudi za social- no stanje upokojencev v obliki namenskih sredstev in sklada skupne porabe in za občasno dajanje pomoči. P. G. Marjan Ostroško (levo) v razgovoru s svojimi nekdanjimi sodelavci. Foto: Kosi SEJA SKUPŠČINE TKS Potrdili poročila in osnove za prihodnje leto v ptujskem narodnem domu je bila v ponedeljek dopoldan tretja seja obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. Udeležba ni odstopala od običajne, seje seje namreč udeleži- lo 60 odstotkov delegatov od pol- nega števila delegatskih mest. Delegati so v uvodu potrdili po- ročila o delu na telesnokulturnem področju v letošnjih devetih mese- cih ter spremembe finančnega programa. Pri obravnavi progra- ma dejavnosti v prihodnjem letu so delegati opozorili na visok zne- sek /:\ vzdrževanje objektov, pri obravnavi predloga za prenos objektov s skupnosti na Zvezo telesnokulturnih organizacij pa še problem vzdrževanja športnih ob- jektov v Kidričevem. To področje bo v prihodnje urejala ZTKO, sklep ■ o prevzemu objektov so namreč v prejšnjem tednu delegati na skupščini zveze sprejeli. Pri- zadevanja, da bi najbolje uredili to občutljivo področje, gredo v pravo smer, zla.sti za večjo odgovornost uporabnikov pri uporabi in čuva- nju družbene lastnine, telesno- kulturnih naprav in objektov. Beseda pa je bila tudi o zago- tavljanju pogojev v krajevnih skupnostih, skunnost nri tem v le- lu 1982 zaradi prepovedi investi- ranja v negospodarstvu ni mogla sodelovali. ' Delegati so potrdili tudi višino prispevne stopnje za leto 1983, vendar bo tudi pri tem zaradi zna- nih družbenih razmer potrebno več prilagajanja možnostim. Po sprejetju sklepa o začasnem fi- nanciranju dejavnosti do sprejetja finančnega načrta za prihodnje le- to, so delegati na zadnji letošnji seji opravili še nekatere volitve in imenovanja za organe na republi- ški ravni. Ob koncu se je predsednik skup- ščine Valter Pliberšek delegatom in telesnokulturnim delavcem zahvalil za delo v letu 1982 in jim v novem letu zaželel veliko uspehov. 1. kotar ČRNA KRONIKA v predzadnjem tednu letošnjega leta, v dneh od 20. do vključno 27. decembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali kar v devetih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili dve hudi telesni poškodbi, štiri osebe pa so bile na srečo le lažje ranjene. V ostalih primerih je šlo zgolj za trčenja z večjo materialno škodo. Med vzroki nesreč je tudi tokrat na prvem mestu neprimerna hitrost glede na stanje cestišča. Minuli teden so bile ceste namreč mokre, deloma tudi zasnežene, tega pa večina voznikov, ki so bili udeleženi v nesrečah ni upoštevala. V eni od nesreč je bil huje poškodovan 4 letni otrok, na vozilih pa je materialne škode za okoli 230.000 din. Hujša prometna nesreča je bila v sredo, 22. decembra ob 9.40 na regionalni cesti zunaj naselja Cirkovce. Voznik traktorja Štefan Paj je peljal v smeri iz Ptuja proti Sikolam. Ker je nameraval zaviti v levo je pred križiščem traktor usta- vil. Za njim je takrat pripeljal voz- nik osebnega avtomobila Franc Bohinjc iz Kranja, ki pa ni opazil traktorskega priklopnika — trosilke gnoja — pravočasno, zato ni mogel vozila ustaviti ampak je zavil v levo, da bi ga obšel. V ti- stem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Drevcnšek, v katerega je vozilo Bohinjca čelno trčilo. V nesreči je dobil Drevenšek hude telesne poškodbe. .OM ORMOŽ Obravnava zaključnih računov in priprave letnih članskih sestankov še zadnjič v tem letu se je, 22. decembra sestalo predsedstvo občinskega sveta ZSS v Ormožu. Tokrat je glavno pozornost namenilo aktivnostim v pripravi obravnav zaključnih računov za leto 1982 ter vsebinskim, tehničnim in organizacijskim pripravam na izvedbo letnih članskih sestankov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osno- vnih organizacij sindikata. Sklenili so, da morajo biti letni člansklsestanki opravljeni v času od 10. januaija do 20. februarja 1983. Rok za izvedbo letnih sej konferenc osnovnih organizacij sindikata j)a je daljši. V delovnih organizacijah Slovin. Tovarna Jože Kerenčic in Ogradu-Mercalor bodo letne seje izvedli v času od 20. februarja do 10. marca 1983. V mesecu marcu pa morajo bili izvedene tudi letne seje občinskih odborov sindikatov oe- javnosti in sicer: v vzgoji in izobraževanju, kmetijstvu in živilski indu- striji. Letna seja občinskega sveta ZSS Ormož pa je načrtovana v prvi polovici leta 1983. najkasneje do meseca maja. V pripravah na letne sestanke je po sklepu predsedstva zlasti upoštevati: uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, razvijanje političnega sistema .socialističnega samoupravljanja in realizacijo kon- gresnih sklepov. Letni sestanki in letne seje pa morajo iziiajati iz ocene uresničevanja programov osnovnih organizacij, sprejetih na občnih zborih v začetku leta 1982. j f j RODILE SO: Vida Pignar. Sela 9 — dečka; Marija Lašič. Pokoše 28, Slov. Bistrica — deklico; Sava Sven- šek. Videm 29 — Lidijo; Martina Krapež, Ptujska gora 37 — deklico; Milica Krajnc, Belski vrh 36 — Simono; Milena Donja, Zabovci 67 — Klementino; Hele- na Cvetko, Krčevina38— dekli- co; Marija Gosak, Šturmovci 18 — deklico; Marija Petrovič, Kraigherjeva 33 — Jasmino; Zdenka Hercog, Gruškovci 24 — dečka; Darinka Erhatič, Zagorci 89 — Marka; Marjana Herga. Rjavci 37 — Dragico; Darinka Kvar. Stojnci 138 — Janjo; Jožica Gosak, Podlehnik 48 — Petro; Cvetana Dostal, Pletarska 2 — deklico; Sonja Bajramovič, Severova 1 — dečka; Martina Munda, Vrazova 1. Ormož — Suzano; Majda P.šeničnik, Parti- zanska 34, Slov. Bistrica — Janjo; Martina Hameršak, Hra- stovec 130 — Sabino; Marija Kovačec. Osluševci 49/a — de- čka; Antonija Škerlak, Breg 6 — Matejo; Jožica Škrlec, Vičanci 23 — Mitja; Antonija Breg, Grajen- ščak 68 — Simona; Majda Dan- ko. Slavšina 29 — deklico; Mari- ja Markovič, Cezanjevci 27, Lju- tomer — Moniko; Mihaela Ko- žuh. Kraigherjeva 40 — Petro; Angela Korez. Kupčinjin vrh 48 — dečka; Marjana Čeh, Kukova 40 — Boruta; Katarina Pukšič, Destrnik 2 — Aleša; Olga Mere, Prešernova 10 — dečka; Danica Plohi, Sredi.šče, Slovenska 3 — Tilena; Marija Kitak, Rogatec 46. Šmarje — Valerijo;. POROKE: Štefan Gluhak, Ptujska gora 97 in Zdenka Krumpak, Zg. Hajdina 165; Martin Fištravec. Gajevci 7 in Ljudmila Kovač Gajevci 30; Jožef Butolen, Dobu na 75 in Irena Kozel, Dobrina 58; Jožef Janžel, Zabovci 11 in Marija Petrovič. Podvinci 2; Vinko Kovačec, Prešernova 1 in Majda Sluga, Prešernova 1; Alojz Vogrinec, Miklošičeva 10 in Jožica Horvat, Barislovci 5; Mi- ' lan Jurgec, Gradišča 28 in Darka Brodnjak. Dolane 21,/b; Branko Dobaja, Zamušani 3 in Marija Geč, Zamušani 3; Stanislav Ekart, Sp. Jablane 37 in Marta Korez, Jelovec 3; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 17 in Jožica Kovačec, Hvaletinci 3; Franc Topolovec, Dolena 47 in Silva Ducman, Kočice 42; Janez Cvetko, Brstje 23 in Marica Ranfl, Stojnci 93. UMRLI SO: Matilda Žnidarič, Cerovec 34, roj. 1919. umrla 17. dec. 1982; Maksimiljan Predikaka, Podlože 14, roj. 1915, umrl 20. dec. 1982; Ljudmila Jazbec, Podlože 9, roj. 1929, umrla 17. dec. 1982; Marija Jelen, Ložina 3, roj. 1901, umrla 22. dec. 1982; Franc Pulko, Strajna 35, roj. 1922, umrl 24. dec. 1982; Terezija Breznik. Zg. Velovlak 19, roj. 1901, umrla 25. dec. 1982; Majda Šešerko, Ro- gozniška 35, roj. 1954, umrla 26. dec. 1982; Anton Kukovec, Per- šonova 49, roj. 1926, umrl 17. dec. 1982; Andrej Žižek, Kicar 4, roj. 1905, umrl 21. dec. 1982;. TEDNnC izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov .