Vi« spite, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak pelek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h H II II dvakrat . . 12 „ » a >> trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Oklic.
Pevski zbor naše učiteljske Zaveze.
V	vrstah naprednega učiteljstva je izredno mnogo dobrega pevskega materiala. Ti šolani pevci in pevke pa so razkropljeni širom slovenske domovine. Stare slovenske pesmi izza dijaških let gineva-jo sčasoma v njih spominu, o novih modernih skladbah pa ni pri njih pravega sledu. Publikacije »Glasbene Matice« in zborniki »Novih Akordov« nudijo toliko lepega pevskega gradiva — toda vse gre izveči-na nemo mimo pevajočega učiteljstva. Kolika škoda teh pevskih grl! Vse te raztresene sile je mogoče združiti pod okriljem naše Zaveze v stalni pevski zbor, ki naj ima samostojni pevski odbor, lastna pravila z določenim poslovnim pevskim redom in posebni pevski sklad, fi
Tak pevski zbor z vsakol«ftim izbranim koncertnim programom bMril najpomembnejša in najizdatnejša refna opora nadaijni izobrazbi učiteljstva na glasbenem polju.
V	Zavezi je včlanjenih doslej 35 učiteljskih društev, vsako s približno 40 člani. Ako se prostovoljno zglasi k »Pevskemu zboru učiteljske Zaveze« vsaj od vsakega društva povprečno po 5 č!anov, bi štela ta napredna učiteljska pevska četa že okrog 200 petje izvršujočih članic in članov. V ta namen pa je treba posebnega pevskega sklada, v katerega bi moral prispevati vsak priglašenec mesečno vsaj po 1 krono. Ti prispevki bi se uporabljali za razmnoževanje not in za potne stroške k posameznim podeželnim in k skupnim pevskim vajam. V ta sklad pa se bodo pobirali tudi prostovoljni darovi.
V	začetku glavnih počitnic bi se določil pevski program, nato pa bi se potom učiteljskih društev razposlal na vse priglašene pevske člane notni material v parti-turah z vsemi natančno določenimi glas-
benimi znamenji, kakor jih hoče imeti skladatelj in kakor jih je še posebno označil v svrho enotnega proizvajanja glavni pevovodja. O božiču vsakega leta naj bi bile skupne predvaje v posamezni deželi pod vodstvom podeželnih pevovodij, o Veliki noči in na dan koncertnega nastopa pa generalna glavna pevska vaja pod vrhovnim vodstvom skupnega pevovodje. Novi člani bi se redoma sprejemali samo v velikih počitnicah še pred razpošiljanjem not. Vsako pesem bi moral sleherni pevec in pevka dodobra na pamet naštudirati! Skupni pevovodja bi moral imeti polno moč, da odreče pevski nastop tistim, ki ne bi bili za koncert dovolj pripravljeni.
Peli bi se skupno izključno samo moški in mešani zbori, predvsem slovenski, toda brez spremljevanja orkestra. Kadar nastopi orkester v koncertnem vzporedu, da ta ni preveč enoličen, nastopi vsekakor le samostojno pod vodstvom svojega ka-pclnika. Možne bi bile tudi pevske in instrumentalne solo točke s spremljevanjem klavirja. Četudi ne vsako, pa vsaj vsako drugo leto bi moral nastopati pevski zbor pri koncertih, v prvi vrsti ob skupščinah naše Zaveze, izjemoma pa tudi ob drugih možnih prilikah.
Član pevskega zbora bi bil lahko vsak napredni glasbeno naobraženi Ijudskošol-ski, meščanski ter vadnični učitelj in učiteljica ter srednješolski profesorji.
Ustanovitev tega pevskega zbora bo najlepša čestitka naši Zavezi k njeni 25-letnici! Prvi nastop naj bi bil 15. avgusta prihodnjega leta ob zaključku Zavezinega jubileja in na predvečer jubileja slovenskega Sokolstva. Tisti večer bodo mnogoštevilne slovanske sokolske čete dospele že v Ljubljano. Za nas bi bil ta prvi nastop ob jubilejskih dneh izrednega in neprecenljivega moralnega pomena!
Res je, idealno je tako pevsko združenje; a če kje, je to izvedljivo med nami! Ustanovitev Zavezinega pevskega zbora bo sigurno najlepši venec našega idealnega delovanja!
Pripomba: Ta oklic naj se smatra samo kot ogrodje k skorajšnji ustanovitvi »Pevskega zbora učiteljske Zaveze«. Vodstvo Zaveze je ta načrt v svoji drugi letošnji seji z radostjo sprejelo. Zategadelj je odredilo, da naj ta osnutek vsi pevci in pevke, ki so v naši Zavezi, natančno pregledajo, posebno še skladatelji in pevovodje učitelji, in naj blagovole prav zanesljivo pismeno sporočiti najkasneje do 15. novembra t. 1. zavezinemu tajniku V. Rusu, učitelju v Kranju, svoje pomisleke o podanem načrtu te najnovejše naše organizacije.
Posebno praktični migljaji od priznanih naših glasbenikov bodo pripravljalnemu odboru, ki se sestane v Ljubljani dne 19. novembra 1.1. ob 2. uri popoldne v prostorih »Učiteljske tiskarne« k svoji prvi seji, vrlo dobro došli. Na podlagi tega oklica in doposlanih praktičnih migljajev se sestavijo pravila in poslovni pevski red.
Vse predpriprave v tem oziru bo vodil do občnega zbora pripravljalni odbor. Važnejši sklepi se bodo sproti objavljali v stanovskem glasilu, članice in člane našega pevskega zbora bodo sprejemala posamezna Zavezina učiteljska društva, ki bodo o tem obveščena potom okrožnice.
Le krepko naprej vsi brez izjeme k novemu častnemu delu!
Vodstvo »Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev« v Ljubljani, dne 27. oktobra 1912.
L. JELENČ,	V. RUS,
predsednik.	tajnik.
V zasmeh!
Deželni šolski svet v Ljubljani je tedaj srečno prijadral v svojem klerikalnem fanatizmu do tega, da je odličnega okrajnega šolskega nadzornika vrgel med šaro in čisto navadnega človeka imenoval, oziroma predlagal v imenovanje. Izkušen šolnik, nepristranski nadzornik, ki je uči-teljeval 29 let, je sedaj prezrt, slab učitelj,
a boljši klerikalni priganjač, ki služi komaj 11 — reci: enajst — let, pa je predlagan. Lepo je to, še lepše kakor Gostinčarjevo državnozborsko poslanstvo! Deželni šolski svet s tem svojim predlogom kranjsko šolstvo in učiteljstvo naravnost zasmehuje, ker mu je menda znano, da mora nadzornik biti trezen, miren in nepristranski človek. Misli pa naj si sedaj vsak, kako bo ta neizkušen človek, ki še sam potrebuje temeljitega nadzorovanja, nadzoroval in svetoval ter vodil vse šolstvo v okraju. Učiteljstvo novomeškega in črnomaljskega okraja bo sedaj podrejeno zagrizenemu Slomškarju in fanatičnemu klerikalcu, dalje človeku, ki se je povsod, zaradi svoje breztaktnosti z ljudstvom, prepiral in ki je javno pozival na boj na nož! Kakšna bo objektivnost tega klerikalnega priganjača napram naprednemu učitelj-stvu, kako bo zaupanje učiteljstva v takega izrazitega, nazadnjaškega učitelja, ki se v slepi pokorščini v prahu valja pred vsakim klerikalcem! Ta človek bi bil k večjemu primeren nadzornik mežnarjev, klerikalnih »telovadcev« in Marijinih devic, miljon kilometrov pa je še daleč od sposobnosti za mesto šolskega nadzornika. Deželni predsednik bi lahko to vedel, saj so listi že večkrat prinašali o Štruklju, katerega se vse to tiče, lepe stvari. Deželni predsednik bi lahko tudi poznal dosedanjega nadzornika Turka, saj je vendar že dosti dolgo časa okrajni šolski nadzornik. Ako je tako postopanje vredno ugleda ljudskega šolstva, to naj si baron Schwarz dovoli razmišljati in potrebno ukreniti, če je še čas, da ostane Štrukelj to, kar je, namreč klerikalni priganjač. — Nadzorni-štvo naj se pa poveri takemu šolniku, ki sedi na tako mesto. Drugače bomo rekli: Kdor predlaga take ljudi za okrajne šolske nadzornike — zasmehuje šolstvo in učiteljstvo!
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika?
LISTEK.
Iz umetniškega sveta.
Slovensko deželno gledališče.
Večni mornar. Romantiška opera Ri-harda Wagneria. I. dejanje: Norveški mornar Daland se vrača domov. Ladjo mu zanese ljut vihar med pečine. Moštvo leže k počitku v upanju, da se morje pomiri, le krmar ostane na straži. Pa tudi on zaspi. Medtem se morje iznova razburi in mimo priplove ladja z rdečimi jadri in črnimi jambori. Izstopi Holandec, bled mož s črno brado, in toži o svoji nesreči. Ker je nekoč zvestobo prelomil, mora jadrati do sodnega dne. Rešen bi bil le, če najde žensko, ki mu ostane zvesta. Toda bil je že tolikrat varan, da na rešitev niti več ne upa. Morda sedaj dobi zaželjeni mir? — Daland se zbudi, stopi na krov in ogovori Holandca. Ta ga prosi gostoljubnosti, mu ponuja svoje zaklade in ko sliši, da ima Daland lepo hčerko Sen-to, si jo izprosi za ženo. Daland je zadovoljen, morje se umiri, ugoden južni veter zaveje, in ladje odplovejo proti Da-landovem domu.
II. dejanje. V Dalandovi hiši. Deklice predejo in pojo. Na steni visi slika Holandca. Senta jo zamišljeno gleda in zapoje povest (balado) o njem, ki ga hoče si svojo zvestobo rešiti. Sento pa ljubi lovec Erik in jo svari pred tujcem, ki ga
s seboj privede oče. Zaman. Senta želi in prosi Boga, da nakloni Holandcu ženo, ki mu bo zvesta. V tem se vrata odpro, oče in Holandec vstopita. Nemo si gledata s Sento v oči in ko oče odide, priseže Senta Holandcu zvestobo do groba.
III. dejanje. Noč. Na Dalandovi ladji ob zaroki Sente s Holandcem veselje in ples, na ladji Holandca grobna tišina. Zaman ponujajo vesele deklice Holandičevim mornarjem jedila in pijače. Morje se kar hipoma raztogoti, veter žvižga, iz Ho-landčeve ladje se začuje petje. Norveški mornarji se prstrašeni skrijejo. Senta nastopi, zanjo Erik, ki ji predbaciva, da mu je ob očetovem odhodu obljubila zvestobo. Holandec prisluškuje, sliši besedo o nezvestobi in plane razburjen proti Senti: njegova sreča je izgubljena, ker mu tudi ona ni zvesta. Nikdar ne bo rešen zatorej zopet hajd na pot večnega mornarja. Ne posluša Sentinih ugovorov, pove, kdo je in odjadra. Senta mu do smrti zvesta skoči v morje, ladja Holandca se potopi, v ozadju se prikažeti izpremenjena večni mornar in Senta.
Na skoro štiritedenski vožnji po morju iz Rige v London je Wagner doživel leta 1839. grozo viharjev, ki so zanesli ladjo v neko norveško pristanišče. Prišla mu je na misel pravljica o Holandcu, ki večno mornari. Sklenil je uporabiti to snov za opero in je komponiral 1. 1841. »Večnega mornarja« (Der fliegende Hol-lànder). Z njim se začne Wagnerjeva reforma, ki je z njo naletel na hud odpor pri
pristaših oblike starih italijanskih in francoskih oper. Prvič je pokazal Wagner idejo enotnosti opere po takozvanem vodilnem motivu (Leitmotiv). Njegov princip je bil ta-le: glasba mora biti v najtesnejši zvezi z dejanjem na odru, s poezijo in scenično uprizoritvijo. Melodija naj izvira iz besede deklamacije. Orkester ne spremlja samo, ampak ima svojo samostojno vlogo in ilustrira dejanje. Uvedel je vodilni motiv, ki znači neko osebo ali dejanje na odru in ga slišimo največkrat pred nastopom dotične osebe. V »Večnem mornarju« je vodilni motiv v prvih taktih Sentinc balade (II. dejanje). Pogosteje se uporablja vodilni motiv pa šele v poznejših Wagnerjevih operah.
Ob 301etnici Wagnerjeve smrti je tudi slovensko gledališče hotelo proslaviti spomin nesmrtnega pesnika-skladatelja in je uvrstilo v letošnji operni repertoir »Večnega mornarja«. Četudi upoštevamo naše mizerne razmere in razne nedostatke, ki preko njih skoro ni mogoče, povemo odkritosrčno, da je uprizoritev nosila pečat površne priprave in je bila le deloma zadovoljiva. Mučno so vplivali nesigurni vstopi orkestra (posebno pri recitativih), znatno so ga lomile viole in čeli v predigri k prvi ariji (I. dejanje), pogrešal sem izrazitosti v prvih violinah in kompakt-nosd v godalih. Samo obsebi je umljivo, da orkester (čez 30 godcev) ne more delati »strašnih« morskih viharjev. Teh po-manjkljivoslti ne pripisujemo na rovaš ka-pelniku Hrazdiri, ki se je za delo toplo
zavzel, pa mu je bržkone za temeljitejše naštudiranje primanjkovalo časa. Med solisti gre pohvala Križaju za kreacijo Doalanda. Križaj je zmerom dober, v petju in igri izvrsten, zato o njem ne izgubljam besed. Krmarja je čedno podal Kovač; »Večnega mornarja« Fejfar, ki ima prijeten bariton v srednji leži, nižina je slaba. Primadona Orlova ie pela Sento zadovoljivo, pričakoval sem več. Časih je občutn) distoniraia (v baladi II. dejanje). V vlogi Erika se je predstavil novi tenorist Blass. »Junaški« tenor to nikoli ni, nasprotno preveč mevžast je. Njegov glas je jako podoben onemu tenoristu Nevole, ki je bil svojčas angažiran na ljubljanskem gledališču, pa je čez noč iz Ljubljane izginil. Mogoče bo pri prihodnjem nastopu sodba ugodnejša. Malo vlogo dojilje Mary je dostojno odpela Peršlcva. Zbor (posebno ženski začetkom II. dej.) zasluži pohvalo ne le za petje, marveč tudi za živahno igro.
Inscenacija opere z danimi sredstvi dobra, režija prav tako. Gledišče — prvič v sezoni — skoro razprodano. —a.
»Večnega mornarja«
so ponavljali v četrtek in nedeljo zvečer. Pri tretji predstavi so nedostatke, ki sem jih v poročilu omenjal, deloma odpravili. Orlova (Senta) je bila razpoložena. Distoniraia je manj kot pri premijeri. Fejfar (Holandec) se je v drugem dejanju posebno razvnel in je bil na nekaterih mestih res dober. Križaj (Daland) in Kovač (kr-
Brez vrednosti je naše delo.
Dr. Lampe je eden najzagrizenejših sovražnikov šole in učiteljstva sploh. On tega tudi ne prikriva, ampak očitno pove, Üa je ljudska šola m vsa šolska izobrazba čisto odveč. To on govori vpričo Slom-škarjev in Slomškaric, ki pa so tako ponižni oboževalci Lamipeta, da mu celo ploskajo, kedar biča njih in njihovo delo. Zgodilo se je na nekem gospodinjskem tečaju, ki ga je vodila znana zagrizena Slomška-rica, pri javni preizkušnji novopečenih katoliških gospodinj, da je rekel Lampe: »Glejte, koliko ste se naučile! To je več vredno, kakor izpričevalo ljudske šole!«
Seveda nam ne prihaja na misel, zavračati Lampeta, pač pa vsem zavednim tovarišem in tovarišicam, ki imajo še kaj Stanovskega ponosa, podajemo zopet en Ueovrgljiv dokaz, kakšni prijatelji šole so klerikalci! Kar je Lampe rekel, ni sicer nič novega, še celo prav stara reč je, ampak za sedaj in tudi za naprej nam daje misliti, kaj se bi zgodilo, če bi Lampe in klerikalizem dobila vso oblast nad šolstvom. Zaeno pa je to tudi merilo tistih učiteljev in učiteljic, ki pod okriljem Slomškove zveze hočejo delati za izobrazbo ljudstva. Kaj jim hočemo reči, ako celo ploskajo takim izjavam, kakor je Lampe-tova? Morda se ne zavedajo, da se tiče tudi njih?! Mogoče — ali pa še celo gotovo! Zato pa morajo biti bodoči šolski nadzorniki iz njihovih vrst!
učitelja tov. Kukoviča A. iz Črešnjevca o kmetijskem tečaju, prirejenem za ljudsko-šolske učitelje tekom letošnjega leta na kmetijski šoli v St. Jurju ob Južni železnici. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi tega zborovanja vabi odbor. .
Srednješolski vestnik.
** Goriška gimnazija šteje dijakov okolo 1200. Le še tri gimnazije so, ki imajo več učencev, te so v Galiciji: v Levovu I. ima dijakov 1378, v Levovu IV. ima dijakov 1420, v mestu Stryi je gimnazijcev 1332. Ali tu treba pribiti, da te tri gališke gimnazije so deljene v oddelke s svojim voditeljem; v Gorici pa je za tak velik zavod en sam voditelj, ki ima pod svojim vodstvom 45 profesorjev, ne všte-vši pomožne učne moči. — Prvi razred ima 7 oddelkov; v teli oddelkih je okolo 350 učencev. V nemškem oddelku prvega razreda je 30 italijanskih dijakov, 17 slovenskih in 6 ali 7 nemških!
** Izpit iz slovenske stenografije je pred izpraševalno komisijo v Zagrebu letos položil prof. Jos. Fistravec (žensko učiteljišče v Gorici). To je sedaj šesti Slovenec, ki ima izpit iz stenografije (in sicer v Zagrebu).
Iz naše organizacije.
Štajersko
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje v četrtek dne 7. novembra 1912, točno ob 10. uri. Vzpored zborovanja bo tale: 1. Zapisnik o zborovanju dne
2.	maja 1912. 2. Dopisi in razgovor o njih.
3.	Razna poročila o stanovskih skupščinah v Celju in v Ptuju. 4. Poročila o sejah odborov »Lehrerbunda« in »Zveze«. 5. Slučajnosti. K polni udeležbi vabi odbor.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo, dne 10. listopada t. 1., dopoldne ob poldeseti uri v šolskem poslopju na Zidanem mostu po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Poročilo o XXIV. glavni skupščini Zaveze v Celju in o občnem zboru Zveze v Ptuju.
4.	Podavanje tovariša Jurka sen. 5. Slučajnosti. Tovariši, tovarišice! Bi li ne kazalo posetiti zopet enkrat polnoštevilno našega itak redko se vršečega zborovanja in pokazati, da vemo ceniti učiteljsko organizacijo? Ne iščite izgovorov, temveč prihitite vsi, ki še čutite ljubav do svojega poklica in Vam ni kolegialnost brezpomembna beseda. Na veselo snidenje! Odbor.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo
zboruje v četrtek, dne 7. novembra t. 1., v Slov. Bistrici v hotelu Avstrija ob 10. predpoldne ob nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju in dopisi. 2. Poročilo delegatov a) o Zvezinem, b) o Zavezinem zborovanju. 3. Poročilo nad-
mar) sta bila na mestu. Hvaliti moram njuno razločno izgovarjavo teksta, česar pri ostalih solistih ni mogoče konstatirati. Orkester je sigurnejše vstopal, grajati pa moram nastavek rogov. Zbor je obče zadovoljil, v zadnjem dejanju pa nekoliko plaval. Dirigentsko nalogo je rešil Hrazdi-ra z vervo in temperamentom. — Gledališko ravnateljstvo je začetkom sezone strogo prepovedalo biljeterjem prepozno došle spuščati v avditorij. Te prepovedi ne respektirajo: nežinirano se gotovi ljudje izprehajajo med predstavo ven in noter in z loputanjem vrat motijo poslušalce. Naj bo že tudi v tem oziru vendar enkrat red!	—a.
Ariadna na Naksu,
je naslov novi operi znanega modernega berlinskega skladatelja Riharda Straussa, ki se je prvič uprizorila predkratkim v Stuttgartu. Kakšno zanimanje je za pre-miero vladalo, znači dovolj to, da so bile vstopnice že par mesecev prej razprodane. Predstavi je prisostvovalo mnogo gostov iz Berlina, Dunaja, kapelnikov in gledaliških ravnateljev ter kralj in kraljica wiirtenberška. Sodelovale so najboljše moči. v orkestru je sedelo 35 berlinskih in stutgartskih godcev mojstrov. Li-bretto je Straussu napisal Hugo v. Hoff-mannsthal, opero je insceniral ženijalni režiser Maks Reinhardt. Listi priobčujejo jako pohvalne ocene in trdijo, da je glasba »Ariadne na Naksu« težka in subtilna ter sploh najlepša, kar je Strauss napisal. Ker se uprizorč poleg omenjene še ostale Straussove opere »Feuersnot«, »Salome«, »Elektra« in .->Rosenkavalier« bo ta teden y Stuttgartu pravi »Straussov teden«.
—a.
Književnost in umetnost.
K. Widrovo »Moje prvo berilo« je za
dobilo aprobacijo c. kr. naučnega ministrstva z dne 11. oktobra t. 1. Na razna vprašanja in naročila na ta abecednik javljamo tem potom, da knjiga še ni založena, ker se je tiskalo le toliko izvodov, kolikor se jih je potrebovalo za aprobacijo in reklamo. Pač pa pride knjiga kmalu v tisk, tako, da jo bodo mogle šole na Štajerskem, ki prično šolsko leto s 1. aprilom, že uvesti takoj spomladi, ostale šole, kjer je sprejeta, pa s šolskim letom 1913/1914.
Vkljub silnim napadom na K. Widrovo »Moje prvo berilo« od strani Slomškarjev je dobila ta knjiga ministrsko aprobacijo in se bo uvedla s prihodnjim šolskim letom v vseh onih okrajih, kjer je bila ali še bo sprejeta pri okrajnih učiteljskih konferencah. Da vidijo prijatelji in nasprotniki te prepotrebne knjige, kako krivični in neopravičeni so bili napadi na »Moje prvo berilo«, ki so izvirali edino iz strankarskih nagibov, navedemo tu nekaj točk iz zadnje ocene enega najboljših slovenskih pe-dagogov-strokovnjakov, na podlagi katere ocene je izšla aprobacija. Med drugim pravi: »Referent kann nicht umhin, in einigen Worten auf eine Besprechung der vorliegenden Fibel einzugehen, die in der Ausgabe vom 2. Juli der politischen Zeitschrift »Slovenec« in Laibach erschienen ist. Man kann sich des Eindruckes nicht erwehren, daß die erwähnte Beurteilung vom Geiste der politischen Gegnerschaft, vielleicht sogar vom Geiste einer bevorstehenden Konkurrenz diktiert worden sei. Die offenbare Sucht, Mängel zu entdecken, und der gehässige Ton zwingen zu dieser Annahme.
Es ist nicht die Aufgabe des Referenten, auf die einzelnen, in der erwähnten Besprechung vorgebrachten Einwürfe des näheren sich einzulassen. Werden doch vom Gegner einzelne Einrichtungen des Buches als Mängel gerügt, die von den amtlichen Begutachtern als Vorzüge aufgezählt werden. Gewiß ist, daß der Berichterstatter des »Slovenec« die neuere Fibelliteratur und die neueren Fortschritte auf diesem Gebiete nicht kennt und nicht zu würdigen versteht, somit kein Fachmann ist.«
»Das religiöse Moment sei im Buche nicht berücksichtigt, meint der Kritiker. Daß das nicht richtig ist, wäre nicht schwer zu beweisen. Gebete kommen darin allerdings nicht vor. Es ist doch die Frage, ob dass Gebet nicht zu heilig ist, als dass Kinder daran ihre schwerfälligen Leseübungen vornehmen sollten. Wäre das nicht eine Profanierung des Gebetes? Wenn in der Fibel nicht immer und immer wieder auf religiöse Momente Bezug genommen wird, so ist das pädagogisch vollkommen richtig. Das Buch ist ja Kindern bestimmt. Dass die Erziehung religiös sein soll, daran wird heute ein vernüftiger Pädagoge kaum zweifeln. Glaubt jedoch der Kritiker dies durch Worte und Redensarten zu erreichen, die er den Kindern in den Kopf eintrichtert? Auch das salbungsvollste Buch ist keine Bürgschaft für den Erfolg der religiösen Erziehung. »Der Ton macht die Musjik«. Und diesen Ton kan man in ein Buch nicht drucken lassen, am wenigsten in eine Fibel.«
»Wenn also das bereits früher abgegebene Urteil zusammengefasst wird, so lautet es: Das Buch ist nicht ganz einwandfrei. Welches Buch ist es? Aber es überragt alle übrigen seiner Art in der slowenischen Literatur mannshoch.« Itd.
Iz te strokovnjaške ocene je razvidno, kako podlo je bilo nasprotovanje raznih Jegličev in drugih enakih pedagogi-čev proti »Mojemu prvemu berilu«, Dobra stvar mora najti pot skozi vrste takih nasprotnikov pred svet. Gospodje Slomškarji, kar pero v roke in spišite kaj boljšega, če morete. Verujte pa, da mec naprednim učiteljstvom ne bo najti podleža, ki bi iz samega strankarstva graja kaj dobrega samo zato, ker je prišlo iz nasprotniških vrst. In v tem tiči največja razlika med vami in nami.
Slovenska Šolska Matica. P. n. gg. poverjenike prosimo, da čim preje pobero d^uštvenino za leto 1912., oziroma p. n. člane prosimo, da pošljejo vsak 4 krone svojemu poverjeniku v okraju. Nekateri člani pošiljajo letnino kar naravnost Slovenski Šolski Matici v Ljubljano, to je sicer dovoljeno, vendar nam je ljubše, če pošlje vsak svojo letnino poverjeniku do-tičnega okraja. »Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju« je priglasila 99 članov S. Š. M. in 7 članov za H. Š. M. — Novi poverjeniki: za Ljubljansko okolico (okoliški okraj) g. Fran Lavtižar, nadučitelj v Šiški; za Logaški okraj (Lo-gatec-Cerknica-Lož) g. Leopold Punčuh, nadučitelj v Gor. Logatcu; za Sežanski okraj (sodni okraj Komen) Alojzij Ma-carol, nadučitelj v Šempolaju pri Nabre-žini. Namesto pokojnega Antona Stresa bo še te dni imenovan nov poverjenik. Do danes še 37 poverjenikov ni poslalo imenika in društvenine za leto 1912. in sicer s Kranjskega 7, s Štajerskega 17, in s Primorskega pa 9.
16,8
3
7.4 8,3 4,3 0,0
42,5 1,3 1,3 4,7
6.5
Politiški pregled.
+ Državni proračun. V primeri z letom 1912, ko so troški proračunjeni na K 3.049.416.394, izkazuje ta proračun K 87,786.172 večjo potrebščino. Pokritje izkazuje K 157,391.195 več dohodkov nego proračun za leto 1912. ko so dohodki proračunjeni na K 2,985.090.344.Na posamezna minstrstva razdeljeno so se izdatki pomnožili okroglo v milijonih kron:
Za skupne zadeve .....
ministrstvo notranje zadeve ministrstvo domobranstvo . . ministrstvo naučno .... ministrstvo finančno .... ministrstvo trgovinsko . . . ministrstvo železniško . . . ministrstvo poljedelsko . . . ministrstvo pravosodno . . . ministrstvo javnih del ...
pokojnine ....., .
Za trgovinsko ministrstvo je proraču-njenih 9 milijonov manj izdatkov. Med temi izdatki pa ni uračunjena vsota 20 milijonov kron za novo telefonsko omrežje. Večji dohodki so proračunjeni pri finančnem minstrstvu na 84 in pri železnicah na 40 milijonov K. Ako pa vojna na Balkanu ne bo hitro končala, ali _če pride celo do kakih evropskih komplikcaji, je gotovo, da izostanejo toliko pri enem, kolikor drugem proračunjeni večji dohodki.
+ Nemec govori za Jugoslovane. Nemški svobodomislec poslanec Zenker je govoril v drž. zboru objektivno in popolnoma v jugoslovan. zmislu, ko je obravnaval zunanji položaj države: Avstrija mora biti neutralna pri sedanjih bojih na Balkanu, ker si le tako lahko pridobi prijateljev, ki jih rabi. Trgovinski interesi Avstrije na Balkanu gredo skozi srca balkanskih Slovanov, a tudi s svojimi lastnimi Jugoslovani mora začeti drugače ravnati, ne pa nadaljevati tako, da hujska na nje državne pravdnike in Čuvaje. — Nemci morajo sodelovati, da se Avstrija avto-nomizira, in ne nadaljuje take uradne politike. (Pritrjevanje pri Slovanih). — Besede Zenkerjeve so take, da bi človek mislil, da se je vendar že začelo izpre-minjati nemško naziranje o Jugoslovanih. Dosedaj še ni govoril v avstrijski zbornici nobeden Nemec tako in če bi pomen Zen-kerjevih besed postal točka v programu kake nemške stranke, bi prišlo na Avstrijsko ono, česar še nismo videli — pravica.
*	Zavarovalni monopol v Avstriji.
Glasilo za češko zavarovalništvo poroča, da uvedba zavarovalnega monopola v Italiji jako ugaja avstrijskim vladnim krogom in da so napravili že korake, da preiščejo pod katerimi pogoji bi se dal tak monopol tudi v Avstriji uvesti.
*	Avstrijsko zračno brodovje. Tvrd-ka S. M. Rotšild je darovala 100.000 K centralnemu komiteju za stvoritev avstrijskega zračnega brodovja. Ravno tako svoto v tisti namen je nakazala tvrdka bratje Gutmann.
Kranjske vesti.
—r— Iz ljudskošolske službe. Za su-
plentinjo na ljudski šoli v Žalni je imenovana absolvirana kandidatmja Marija Ko-
ritzka, namesto učiteljice Frančiške Be-stvu, ki ga je sklenil dež. zbor kranjski vizorično učiteljico na sedaj v dvorazred-nico razširjeno ljudsko šolo vKovorju je imenovana Ema Mesesnelova. Za suplen-tinjo v Premu je imenovana namesto obolele učiteljice A. Baševe dosedanja suplen-tinja v Budanjah Amalija Širokova.
—r— Zakon o šolskem nadzorstvu sankcijoniran. »Slovenec« poroča: Cesar je sankcioniral zakon o šolskem nadzorstvu .ki ga je skienil dež. zbor kranjski v zadnjem zasedanju. Glavna izprememba obstoji v sestavi deželnega šolskega sveta in okrajnih šolskih svetov. Zastopnik učiteljstva v deželnem šolskem svetu bo odslej imenovan na terno-predlog deželnega odbora. Število članov okrajnega šolskega sveta se pa pomnoži, ker bodo odslej župani in svetovalci vsakega sodnega okraja volili po enega zastopnika.
Štajerske vesti.
—š— Iz šolskega življenja. V nekem kraju okrajnega glavarstva Ptuj je krajni šolski svet, kakor mnogokje drugod, po večini klerikalen. Poleg šolskega voditelja je še edino-le šolski ogleda naprednega mišljenja. Zoper njegovo imenovanje od okrajnega šolskega sveta se je krajni pritožil celo na deželnega — brezuspešno. Ker je dotični šolski ogleda obenem c. kr. poštar, so ga hoteli pritisniti pri njegovi višji oblasti, c. kr. poštnem ravnateljstvu v Gradcu. Tožili so ga (to se pravi: načelnik kot zagrizen klerikalec in podna-čelnik, ki je župnik), da je poslal kraj. šol. svetu neko službeno pismo brez znamke, torej z opombo »V šolskih zadevah poštnine prosto«. V pritožbi, h kateri so pri-ožili dotični kuvert, so prosili, »naj slavno ravnateljstvo tega šolskega ogleda in poštarja o njegovih dolžnostih primerno pouči.« Na t) njihovo pritožbo je dobil krajni šolski svet sledeči odlok: In Erledigung der Beschwerde vom... wird mitgeteilt, daß im Sinne des Gesetzes vom 2. Oktober 1865, Akt. II., Punkt 8, die Korrespondenzen der Ortsshulräte, welche zur Aufsicht berufen sind, an den Ortsschulrat in Schulangelegenheiten portofrei sind. Da er Ortsschulrat in A. nicht im Plost-orte I. selbst seinen Sitz hat, so kann auch der Korre spondenz des Schulaufsehers I.I. in I. an den Ortsschulrat in A. die Porto-freiheit nicht abgesprochen werden .« Kler. denuncijantje so jo torej pošteno dobili po
nosu!	_c.
—š— Razpisana učiteljska mesta. Na štirirazredni ljudski šoli v Leitersbergu-Karčovini (I. krajevni razred) je razpisano mesto učitelja ali učiteljice. Prošnje do 15. novembra. —■ Na šestrazredni ljudski šoli v Pobrežju pri Mariboru (I. krajevni razred) je razpisano mesto učitelja. Prošnje do 20 novembra. — Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Križu (III. krajevni razred) je razpisano mesto učitelja. Prošnje do 15. novembra.
— š— Deželni šolski svet štajerski je v svoji zadnji seji imenoval: Učiteljsko suplentinjo v Cirkcvcih Marijano Požar definitivnim učiteljicam istotam; defini-tivnega učitelja in provizoričnega šolskega voditelja na Polenšaku Jožefa Goru-pa definitivnim nadučiteljem istotam; definitivnega učitelja pri Sv. Miklavžu pri Ormožu Franca Karbasa učiteljem na Hajdinu; definitivno učiteljico v Št. Vidu pri Ptuju Ano Bezjak učiteljicam na Hajdinu; formalno učiteljico ročnih del v Šoštanju Marijo Trobej učiteljicam ročnih del za Šoštanj in Topolšico; definitivno učiteljico v Št. Voligangu v Slov. goricah Josipino Belšak učiteljicam pri Sv. Roku ob Sotli; učiteljsko suplentinjo v Št. Jan-žu pri Sp. Dravogradu Adelo Šmid, definitivnim učiteljicam istotam. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj Ivan Kocmut v Št. Urbanu pri Ptuju. — V začasni pokoj pa učiteljica Helena Jenko v Št. Jakobu Slovenskih goricah.
Goriške vesti.
—g— Nekaj o ravnateljih na goriških srednjih šolah. V »Edinosti« čitamo: »Ravnatelj ženskega učiteljišča se kaže napram svojim gojenkam izredno strogega. Prepovedal jim je celo obisk predavanj v Trgovskem domu. Ta prepoved je tako čudna, da nam je zastala sapa, ko smo zvedeli o njej. Ne bi imeli nič proti temu, ako bi šla njegova delikatnost tako daleč, da bi prepovedal tupatam kako predavanje, ii bi se mu zdelo »neprebavljivo« za go-enke, a da prepoveduje vsa predavanja car »en bloc«, s tem se kaže le preveč brezobzirnega. — Ravnatelj moškega učiteljišča je prepovedal vsem učiteljiščni-(om obisk čitalnice akademičnega društva »Adrija«. Ogledali smo si čitalnico, v kateri so na razpolago vsi slovenski in mnoeo francoskih, nemških in italijanskih 'istov, iztikali smo po vseh kotih, a nismo dobili ničesar, kar bi zahtevalo tako strogega ukrepa napram učiteljiščnikom zad-
3 Šolske potrebščine Marija Tičar
, .	™	trfTovina s nnniripm in cralanteriif»
1
■a v
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolsim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 —	=
J	(nasproti „ziate kaplje". - Cene nizke!	Postrežba točna!

njega tečaja.« — Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo seveda imenovanemu listu.— »Soča« piše: »Ravnateljstvi moškega in ženskega učiteljišča sta obisk predavanj prepovedali. To dejstvo suho beležimo. Ob času bomo pa o tej jako neumestni odredbi še govorili. Vsekakor pa povemo že danes: Ta odredba je političnega značaja in prihaja od — nekod. Pa tudi ne doseza svojega namena. Pi edavanja itak izidejo, predno poteče leto. v knjigotrštvu. Dijaštvo in ostalo občinstvo je opozorjeno.«
—g— Za narodni muzej je po deželi precej zanimanja, in nabralo se je že mnogo zanimivih predmetov. Nekaj gospodov je poklonilo muzeju celo vse svoje zbirke, v katerih je več prav redkih predmetov. Seve pa je po deželi še prav mnogo narodnega blaga, in ljudje bi to prav radi darovali muzeju, ako bi jih le kdo opomnil. Povsod se dobe še stare slike, včasih prav umetniške, redke slovenske knjige, orodja iz prejšnjih stoletij, izkopanine, na katere nalete ljudje Slučajno, ko obdelujejo zemljo i. dr. Poberimo to, sicer pridejo zopet tujci in odneso še zadnje ostanke. Seve ne more storiti vsega odbor, sodelovati morajo vsi, kateri se zanimajo za stvar in nimajo narodnosti samo na jeziku, da poiščejo starine, ki leže skrite po prašnih policah in zakajenih podstrešjih. Sprejme se vse, kar :je zanimivega in kaže življenje naših prednikov. Odbor je sklenil v zadnji seji, da dobi primeren prostor, kjer naj se otvori muzej. Na delo tedaj, da pokažemo sv_etu, da so tudi naši predniki kaj znali, da so tudi oni kaj imeli. Marsikdo hrani doma kako znamenitost, da tam trohni in gineva. Pošljite to Narodnemu muzeju, tam bo koristil vsej deželi! Odbor.
— ljudska univerza. Narodni Pro-sveti je treba res častitati, da se ji je po tolikih poizkusih posrečilo, priklicati toliko ljudi k sobotnim predavanjem v Trgovskem domu, da je vsakikrat gledališka dvorana polna zanimajočih se poslušalcev. Pri predzadnjem predavanju dr. Borisa Zarnika, docenta na vseučilišču v VViirzburgu, je bilo navzočih nad 400 ljudi, ki so z zanimanjem poslušali govor elegantnega predavatelja. Govornik je svojo težko nalogo, predavati širšim masam o bistvu življenja, rešil na način, ki ga je v tej stroki med Slovenci menda le on zmožen. — V soboto. 26. je predaval dr. Gradnik o psihologiji mas. — Naše klerikalce ta predavanja grozno jeze.
Koroške vesti.
—k— Koroško učiteljsko vprašanje
se vedno ni rešeno in svoječasni zakonski načrt, ki ga je sprejel koroški deželni zbor še vedno ni sankcioniran. Julija meseca že je izjavil Stein\vender, da se je o tem vprašanju informiral pri ministrstvu, kjer je baje zvedel, da ni za sankcijo tega zakona nobene zapreke. Učitelj-stvo je čakalo in čakalo in se tolažilo s tem odgovorom poslanca Steinwenderja. Toda zaman. Steinwenderjeva izjava je postavljena danes na laž, zakaj danes zahteva vlada kritje večjih izdatkov, ki jih zahteva ta zakon, sicer ne more biti sankcioniran. Tako se igrajo koroški politiški krogi z učiteljstvom. Najbolj proti temu pa deluje seveda popolnoma po rimsko-klerikalni metodi koroška klerikalna klika, na čelu ji Walcher et Comp., kar si bo uči-teljstvo dobro zapomnilo!
—k— Najbolj tožna slika na Koroškem je ona o šolstvu in slovenskem učitelj-stvu. In po sistemu, ki ga je po predlogih nemškega Volksrata izvajala deželna vlada, se je sploh čuditi, da se na Koroškem še nahaja peščica slovenskih učiteljev. Čudno, da morejo prenašati vse zasmehovanje in šikane od strani tovarišev-nemčurjev in od strani višjih faktorjev! Slišali smo tudi, da smejo na uradnih kon-ierencah, torej pod patronanco c. kr. nadzornikov, javno blatiti in zasmehovati slovenske učitelje, kakor se je to že parkrat zgodilo v Velikovcu. Pod pritiskom Volksrata ne sprejemajo več slovenskih fantov na celovško učiteljišče in še tiste, kar jih je bilo letos v prvem letniku, so vse vrgli. Dvomimo, da bi bili vsi taki tepci! Če se je slučajno zglasil kak slovenski fant, ga ne sprejemajo, ker nima — posluha. Domačinov, ki so šli študirat v Maribor, ne nastavljajo za učitelje, pač pa nastavljajo tujce — Nemce. — Na shodu nemškega Schulvereina je rekel predsednik Gross:
»Das Häuflein slovenischer Lehrer in Kärnten muß unschädlich gemacht werden.« — Vidimo, da vlada upošteva to grožnjo. Naše šole so slabe in slab je tudi material, ki se tu šola. Vendar pa jih je hvalil naš bivši deželni predsednik na vse pretege. Utrakvistična šola — ta je bila ideal vseh idealov na strani deželne vlade in Volksrata. Zdaj, ko deželni predsednik Hein gre, mu pišemo par vrstic v spominsko knjigo, ki smo jih posneli iz znamenite knjige: Pastor Hans Spieser, Elsaß Lothringen als Bundesstaat: »Ein Volk zweisprachig machen, heißt einfach: ihm den geistigen Brotkorb höher hängen, ihm den Weg zur wahren Erkenntnis und fruchtbaren geistigen Arbeit mit Dornen-gestrüpp versperren. Wenn jemand darauf ausginge, ein Volk auf ein einfache, unverdächtige Weise zu verdummen und geistig zu verarmen, so wäre ihm kein besseres Mittel zu empfehlen, als die Zweisprachigkeit.« — Čisto na kratko in po slovensko povedano: »Sola, v kateri ni pouk zasnovan na podlagi materinega jezika, poneumnuje -ljudstvo!« In kakor kažejo razmere na Koroškem, je imel Hei-nov trud mnogo žalostnih uspehov!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov aa zadruga i omejenim >*.mstvom.
Promet do konca septembra K 156.552"68.
Uradne ure: Vsak četrtek od 1/ti.—'/»15. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakit informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt Dih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
^mmmmmmmmm^mmm
Splošni vestnik.
Zaplenjeni! Zadnjo našo številko so nam zaplenili. Kaj smo zagrešili? Ali smo klicali neplačevano učiteljstvo morda na štrajk? Ali smo morda potom svojega lista izkušali utihotapiti kako revolucionarno idejo? Ali smo kaj drugega takega storili, kar je nevarno za državo? Nič takega! Povedali smo samo, kako se godi nekaterim učiteljem^rezervistom, kadar nosijo »suknjo belo in sabljico prepasano«. Gospodje z rdečim svinčnikom pa so mnenja, da smejo take čedn^ stvari brati samo oni, zato so našo zadnjo številko — pobelili. Mi pa mislimo, da mora tudi javnost zvedeti, kako ravnajo z učitelji pri vojakih. Zato bomo seveda poskrbeli, da javnost to tudi zve, pa če je to komu všeč ali ne!
III. slovenski protialkoholni kongres,
obenem desetletnica protialkoholnega gibanja na Slovenskem bo v nedeljo, 17. novembra, v Ljubljani. Kongres priredita vzajemno protialkoholna zveza »Sveta vi jska« in »Društvo zdravnikov na Kranjskem« s pomočjo drugin veščakov in strokovnjakov. Društvo zdravnikov — na čelu mu dr. Demeter vitez Bleiweis-Trste-niški — se je zadnji čas začelo posebno zanimati za alkoholno vprašanje in je izvolilo iz svoje srede poseben odsek zato. Na tem kongresu bodo predavali štirje zdravniki. Zborovanje bo v veliki dvorani »Uniiona« in se bo pričelo od devetih dopoldne, ter bodo predavanja trajala ves dan. Proti večeru bo zborovanje za žen-stvo posebe. — Zanimanje za kongres je precej veliko in se obeta obilna udeležba. Povabljene in zastopane bodo vse oblasti. Deželni odbor bo pozval vsa županstva, naj se kongresa udeleže, deželni šolski svet, je upati, da bo dovolil učiteljem prost dan. Podrobni program prihodnjič. — Protialkoholno delo, delo za streznjenje slovenskega naroda, je nadstrankarsko, ieminentno narodno in domoljubno delo, pri katerem se lahko dobimo vsi, ki ljubimo rod in dom, ne oziraje se na druge razlike.. Torej povabljeni in dobrodošli na kongres ter protialkoholno delo vsi domoljubi!
Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolek-tanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice pro-tipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaple-
nijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna po ta ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti.
Imenovanje. Mnisterijalni svetnik v ministrstvu za uk in bogočastje, dr. Franc Heinz, je imenovan za centralnega ravnatelja založbe šolskih knjig in je pomaknjen obenem ad personam v 4. čin. razred ter dobi kot tak naslov predsednika. Kakor znano, je dr. Heinz izdal zbirko šolskih zakonov.
Je to katoliško?! V praški »Union« čitamo: V neki dunajski korespondenci lista »Köln. Zeitung« čitamo v nekem naknadnem razmiotrivanju k evharističnemu kongresu, kako daje dopisnik izraza svojemu veselju na tem, da katoliška vera združuje vse in spoprijateljuje narodnosti obeh polovic širne monarhije. Sedaj pa more citati v dunajskem časopisju, na kaj je župan prekinprek in v najglobljih globinah katoliškega Dunaja — kakor se on izraža — mislil najprej, čim so se poslovili gostje evharističnega kongresa. Mislil je na sovražnosti proti skoro izključno katoliški češki manjšini na Dunaju. Pred1 ev-privatno šolo v III. okraju zapreti s pretvezo, da ima pretanke strope. Sedaj, po vezo, da ima pretanke strope. Sedaj pa, po evharističnemu kongresu, ko je šolo vzdržujoče društvo dalo strope ojačiti, je dal župan šolo vnovič zapreti z utemeljevanjem, da so stropi — premočni! Ali se ne pravi to dodajati k nasilju še zasmehovanje?! Ni li to kulturen boj in zato v smislu naukov katoliške cerkve nič manje obsodbe vredno, nego je boj proti svobodi vero-izpovedanja?! Ali na Dunaju ni več daleč tudi do cerkvenega kulturnega boja. Iz strahu pred Čehom sovražno agitacijo si cerkvena oblast ne upa poskrbeti ex officio, marveč so češki katoliki kakor v kakem nekatoliškem mestu glede svojih verskih potreb navezani na samopomoč in še v tem so ovirani, kolikor le možno. Se li je potem čuditi, ako na katoliškem Dunaju kiščanske socialce, ki se smatrajo za predstavitelje katolicizma, a pri tem vendar sodelujejo na nekatoliški gonji proti nemškim katoliškim narodom, vedno bolj nazaj potiskajo, da jim od 36 poslancev Dunaja pripadajo le trije ter da so na zadnji donolnilni volitvi v III. okraju, ki je po 90% katoliški, propadli s svojim kandidatom?! To je posledica nekatoliške politike dunajskih krščanskih poslancev!
Italijanski dijaki se gibljejo. Z Dunaja nam poročajo dne 21. pretečenega meseca: Nocoj se je vršilo tu v prilog italijanski pravni fakulteti zborovanje, ki se ga je udeležilo vse italijansko dijaštvo. Sprejeli so sledečo resolucijo: »Z ozirom na to, da vlada vkljub svoji protokolarno dani obljubi še ni uredila italijanske pravne fakultete, pozivajo italijanski dijaki italijanske poslance, da delajo z vsemi silami za to, da izpolni vlada še ta semester svojo dolžnost. Dunajski italijanski dijaki pozivajo vse italijansko dijaštvo na Dunaju in v Gradcu, da se zavzame za ureditev pravne fakultete na visoki šoli za trgovske vede »Revoltella« v Trstu.«
Nove poštne znamke za Bosno in Hercegovino se uvedejo. Stare poštne znamke se bodo morale zamenjati. Zadnji čas za to je 3. februar 1913, po tem dnevu ostanejo sedanje znamke brez veljave.
Besednjaki — prosti carine. Tajnik drž. blagajne Združenih držav, James F. Curtis v Washingtons je izdal odločbo, ki bo jako olajšala Američanom priliko za učenje tujih jezikov. Vsi angleško-drugo-jezični besednjaki se lahko uvažajo carine prosto.
Popravek. V listku »Iz umetniškega sveta: Novi akordi« zadnje številke našega lista so v korekturi ostale sledeče napake, ki občutno motijo smisel teksta: Prva kolona v 6. vrsti zgoraj se mora glasiti namesto skladbo skladba, v 5. vrsti spoda namesto recitatvini recitativi, v 4. vrsti spodaj namesto Mrkova Mirkova, v 3. vrsti spodaj namesto slabo slaba- a druga kolona v 5. vrsti zgoraj se mora glasiti namesto omenjenemu om'enjenim, v 12. vrsti zgoraj namesto zložene skladbe zložena skladba. Tretja kolona v 14. vrsti spodaj mora stati namesto prosesor profesorja in v 12.. oziroma 11. vrsti spodaj namesto mladih goslačev mladim goslačem.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsk^ in sin
v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo
I zmerne cene. Na željo dam tu ■! izgotovltl gosposke obleke. Hi
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
§t. 2364.
Na dvorazredni ljudski šoli v MoSnjah se bo stalno namestila služba nadučitelja s postavnimi prejemki in naturalnim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 30. novembra 1912.^
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 20. oktobra 1912.
Št. 2844.
Goriško,
V sežanskem okraju se razpisujejo sledeča učiteljska mesta v definitivno nameščenje:
1.	Mesto višjega učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Komnu.
2.	Mesto' višjega učitelja na trirazredni ljudski šoli v Lokvi.
3.	Mesto učiteljice na trirazredni ljudski šoli v Povirju.
Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januarja 1906 1. dež. zak. in uk. štev. 10.
Za mesta navedena pod zaporedno številko 1. in 2. zavrača se na določbo § 48, 2. odstavek državnega šolskega zakona od dne 2. maja 1883 1. drž. zak. št. 53.
Pravilno opremljene prošnje mora se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi 4 (štirih) tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu »Osservatore Trie-stino«.
Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. (Okrožnica okr. šol. sveta 2. avgusta 1906 1., št. 1860).
C kr. okrajni šolski svet v Sežani, dne 24. oktobra 1912.
Priporočajte in širite naš list!
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
■v O-orici
Tržsišlra, -uilica, šte^r. ±S
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
m vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
jz j Luznik
Dörnberg pri Gorici, Primorsko.
Slike, pohištvo, glasovirji, harmoniji, šolske in društvene zastave. Kdor želi cenik za pohištvo, naj blagovoli naznaniti, rabi li opravo za spalnico, obednico, katere komade itd. Vsi izdelki najsolidnejši. Cene zmerne. Plačevanje po dogovoru.
®
mi
-iL—jI
J* Ja X
Ljubljana
Dunajska cesta
«t H
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroj!.

ft Pletilni stroji, ft
mmmmm

Učiteljska tiskarna
r. z. z o. z.
vin ILjj-u."blja,:in.ai Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča:
Kuverte za šol. naznanila, negumirane.
Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva in krajne šolske svete.
Učne načrte za vse kategorije šol.
Načela za občni učni načrt ponavljalne šole.
Cesarsko pesem, čveteroglasno.
Telovadba, Brunet.
Narodne pesmi, J. Žirovnik, I in II. zvezek.
Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo E. Adamič.
O prvinah in skupinah, Stupar.
Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe?
Dr. E. Bretl.
Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd.
Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški.
Popravna znamenja na veliki lepenki.
: Ceniki zastonj in poštnine prosto. :
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
—poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
Sij igoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova ul.
priporoča vsakovrstna Unjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
Sol" <3.n.o d.elo!
Tovarna šol. zvezkov
'ja
sinovi
:: Line ob Donavi ::
priporoča slav. učiteljstvu svoje
izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke ¡za ljudske šole.
Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi.
= Postrežba točna. =
IDoToer pap5 x!
•...........
JULIJA ŠTOR—LJub,Jana
w	» w *	Prešernova ulica šsev. 5.
največja zaloga moških, danskih in otroških čevljev, čevljev za Iawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih Čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
m

so se izkazali kot najboljši
za šole, vzgojevalne zavode in velike urade za hitro in snažno pripravo cenene, prave tinte. V 6000 šolah in uradih upeljani.
1 liter izvlečka, štev. 2 (4 lirone) da	litrov
najboljše šolske tinte.
Letna uporaba 2—3 vin. za učenca. 1 liter izvlečka številka 3 (<» kron) da lO litrov
fine Anthracen tinte.
Od 3 litrov dalje se pošilja franko. Velik prihranek in velika udobnost. Vzorce in prospekte gratis in franko.
Tovarna tint Fran Schüller, Amstetten N. A.
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
• • • ...
• • • •»•
JL

Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu!
Pravi :Franck: izdeluje se iz najboljših sirovin.
=— Tovarna v Zagrebu. ,
Bi im 119/24574	h
©

Učiteljska tiskarna y Ljubljani, r.z.zo.z.
Frančiškanska ulica št. 8
priporoča
vse potrebne tiskovine za obrtno» = nadalje'valne šole	=
Te tiskovine so veljavne za Kranjsko, Štajersko in Primorsko. III	Cenilci zastonj In poštnine prosto.	III
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3
Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem 1.1911 614*5 milijonov kron.
fc£ o
C3
T- J3A
Bsaa
-S
•S
n,
Ä
<»
-t-j in
s»
O
«vi
rs a
Ss rejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
0
o

9 V
Gorica lVailC
m
9
h i
t
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija in izgnba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj V2 °/o-amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
n

"M
urincic
Gosposka uiica 11.
(V. G. Carducci.)
modna in manufakturna trgovina.
Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem	Iyančič & Kurlnčic.
Ixda)al.*l| ID •ilK»V0rni Uredil lit H a d i v o i lvoi-ue.
Lasi m ia>oŽoa .¿»vez. ivutnjHKilj jugoslovanskih učiteljskih društev'
llHua .Učiteljska tiskarna" v Liuuljaui