KRONIKA 233 mesta Niirnberga in slednjič kronika iz 1. 42. pr. Kr. do 1553. po Kr. Kdo je bil pisec kronike, se ne da dognati, ker v ohranjenem delu ni navedeno nikjer njegovo ime. V uvodu, ki je v celoti ohranjen, pravi: »Die Gnad unsers Herrn Jesu Christi vund die Liebe Gottes auch die Gmainschaft des Heiligen Geistes sey mit euch allen Amen. — Freindlicher gunstiger lieber leser. Aus sonderlicher Iieb und gunst auch herzli- cher naigung die gesehichten der vveitberuembten vund loblichen Reichsstatt Nuerberg, hab ich aus etlicher guetter freundt Ansuchung vund begern, dise Cronica Von den gesehichten der Stat Niirem- berg zusamben getragen Vund gesehriben . . .« Nato navaja vsebino svoje kronike, ki jo je zbral »aus Villen Alten unud Neuen gesehribnen Cronick- hen Wiewohl dieselben sehr Vnfleissig vund Vnkhlar- lich gesehriben gewesen zusamben khlaubt Vnd in ain Ordnung gebracht«. Nato opravičuje svoj skromni »Tractetlein« s citatom iz Vergila »Non omnia possu- mus omnes«. Predgovor zaključuje: »Datum Niirm- berg An Sanndt Johanns Abent dess Tausend Nach Christi geburt Funffzehenhundert Vund in dem Zwayundfunffzigisten Jarr«. (Slika 3.) Navzlic tej letnici pa opisuje pisec še obširno do- godbe iz leta 1553., iz česar bi se dalo sklepati, da je kronika originalna in med številnimi nurnberškimi kronikami ostala v rokopisu in še nepoznana. Iz opisov dogodkov v letih, ki jih je pisec doživel, smemo sklepati, da je bil v službi niirnberškega magistrata, ki ga vedno imenuje z največjim spošto vanjem. Pri opisih raznih slovesnosti, vojnih dogod kov, nesreč i. t. d. kaže osebno znanje krajev, ulic. NURNBERŠKA KRONIKA IZ L. 1552. V - PTUJU DR. ALOJZIJ REMEC Pri urejevanju knjižnice v minoritskem samostanu v Ptuju so lani naleteli med starimi knjigami na doslej še nepoznano in neobjavljeno kroniko mesta Niirnberg iz leta 1552. v rokopisu. Pisana je na papir z vodnim znakom srpa v ščitu, na listih formata 21 X 30 cm in vezana v karton, ki je prevlečen z belim pergamentom z bogato ornamentiko z vtisnje nim krogovičjem in moškimi glavicami na platnicah. Knjiga se je zavezovala s štirimi trakovi, ki pa sedaj manjkajo. Na hrbtu je prilepljen list z oznako i|i, na zadnji platnici od zunaj so še sledovi pisave v dveh vrsticah, ki pa ni čitljiva. Prvotno je imela knjiga 160 listov. Sedaj manjka prvi list z indeksom od črke A do začetka črke B, tretji list od konca črke B do konca črke C in zadnji list 160. Za in deksom so izrezani 4 listi, za tretjim je bil še preje eden odtrgan. Nadalje je izrezan list 24, 86 in 132. Manjka torej najbrž naslovna stran z imenom avtorja ali pisca, prvi in tretji list indeksa, za njim štirje listi neznane vsebine in gori označeni listi. Kolikor se da iz indeksa posneti, je bila na listu 24 zgodba »Khaiser wird Miinich«, »Lothar wird Khaiser«, »Sterb zu Niirnberg und Teuerung«. Na listu 86 na daljevanje na listu 85 začetega opisa Husove smrti (»Johann Hus verprendt«), na listu 132 poleg drugih beležk »Marthinus Luther erstlich angefanngen zu schreiben«. Kronika je pisana v sodobni kurzivi z veščo roko, ki kaže v inicialkah in zaključnih vijugali dober smisel za zaokroženost zunanje oblike in prikupno razdelitev posameznih odstavkov. Marginalne notice so pisane z rdečilom kakor tudi posamezne črke v indeksu. Za indeksom sledi predgovor, nato opis 234 Vezava kronike mesta Nurnberga Iz 1.1552. v minoritski knjižnici v Ptuju hiš in celo prebivalcev po imenu in poklicu. Da je niirnberški magistrat poznal do podrobnosti, se da sklepati iz notice: »Anno 1545 Am gulden Mitvvochen Vor VVeinachten Zu Morgens frue Brann es zu Nuernberg im Rathauss neben der Canzlev In der Doctor Stuben kham Vom Einhaizen aus Verpran- nen Vili Buecher Vund brief . ..« Na zadnji ohranjeni strani kronike opisuje nekega izredno dolgega človeka, ki se je kazal za denar v Niirnbergu jeseni 1553, in pravi: »Vund als er hin- \veg ist zogen haben im meine Herrn sechs goldtgul- den zu ainer Verehrung geschenckht«. To je zadnji stavek v kroniki, v kolikor je še ohranjena. Pisec je bil gotovo protestant in odseva iz vse kro nike duh časa in dobe okrog 1550, ko je skušal cesar Kari V. streti protestantizem tudi v Nemčiji in je šla borba za življenje in smrt. Pisec kronike zabavlja, kjerkoli le more, proti papežu, škofom in menihom. Dočim nekje imenuje papeža »den verfluechten Pabst«, mu je Hus »der Christlich Vund gottsellig Man«. Še manj naklonjen pa je bil naš kronist Židom. Omenja vse pogrome proti njim in si jih privošči v številnih anekdotah. Z očitno škodoželjnostjo omenja n. pr. pod letnico 1266 Žida, ki je neko soboto v Magdeburgu padel v greznico in ga judje iz spo- KRONIKA štovanja do svojega praznika ta dan niso hoteli potegniti na svetlo. Hoteli so to storiti v nedeljo, pa jim je škof to »bey leib und guet« prepovedal, češ, nedelja je kristjanov sabat. »Muest also der Arm Judt die zween tag Im haimlichen gemach ligen Vund des Montags ervvarten da wart im geholffen. Das tat er den Juden zue ainer schalckhait«. Sploh je kronika bolj zbirka anekdot, zlasti v prvem delu. Pozneje slede drobne vsakdanje beležke o zločinih, justifikacijah, povodnjih, požarih, potre sih, kometih, krvavem dežju in drugih veselih in žalostnih dogodkih. Zlasti vestno je kronist zapisoval podatke o zidanju posameznih stavb in utrdb v Niirn bergu, potek lokalnih vojnih dogodkov, ki jim je bil sam priča, in slovesnih sprejemov visokih osebnosti v Niirnbergu. Tako opisuje podrobno prihod Karla V. v Niirnberg dne 16. februarja 1541. Za način pripo vedovanja naj sledi kot primer opis slavoloka: »Vund oben bey dem Berg bey dem Nevvdorffer war ein sehr khunstlich Ehern Porten zuegericht mit dreiien Tuermen vund mit einem ganng in der hoch bey den 60 schuechen hoch Von der Erden. Zu obrist auf diser Porten stuend ein grosser schvvarzer Adler mit gulden fuessen und zwayen kchopfen mit gulden Cronen darauf. Der war also gemacht Wenn die Rom. Khay. May. auf oder ab Riten so naiget sich der Adler gegen seiner May. Vund schwung sein gefieder Vund alsbaldt sein May. Unter die Porten khamb kheret sich der Adler Vmb sache seiner May. nach Vund Naiget vund schvvung sich wider, wie vor, Es waren auch auf dem ganng diser Porten die Statpfeiffer Vund anndere hoffierer die Pfiffen dem Khaiser zu Ehren wann er auf Vund ab Riet«. Posebno širokega obzorja naš kronist ni imel, pač pa so ga do podrobnosti zanimale tedaj vladajoče razmere in dogodivščine, ki jih je zapisoval z neko posebno naivnostjo, bistroglednostjo in nehoteno ironijo. V koliko je kronika samostojno delo kronista in v koliko kompilacija iz drugih v tisti dobi že tiskanih kronik mesta Niirnberg, ne morem ugoto viti, ker mi ni tozadevno gradivo na razpolago. Po kakšnih potih je kronika prišla v Ptuj v mino- ritsko knjižnico, se najbrž ne bo dalo dognati nikdar. Iz izrezanih listov, ki so vsebovali notice o Husu in Martinu Luthru, se da sklepati, da je prišla knjiga morda ob času protireformacije v roke nekomu, ki je hotel delo ohraniti, a ga je okrnil, v kolikor se mu je pri površnem pregledu zdelo protikatoliško. Naslovni list si je pa najbrž prisvojil kak zbiratelj, ki mu je knjiga slučajno prišla v roke in ni imel toliko pietete, da bi jo pustil tako, kakor jo je našel. Doslej je bil obstoj te kronike popolnoma neznan. Tudi ni nikjer zabeležena v starejših katalogih mino- ritske knjižnice v Ptuju. Za našo zgodovino nima kronika vrednosti, zasluži pa, da se registrira kot svojevrsten, še neobjavljen in znanstveno neobdelan dokument mesta Niirnberga, ki je moral pred stoletji imeti stike tudi z našim Ptujem. Konec Indeksa In predgovor nOrnberSke kronike Iz 1.1332. Konec predgovora In začetek opisa mesta v nOrnberikl kroniki Iz 1.1332 235 KRONIKA