Poštnina«plačana v gotovini.
Štev. 8.
XHI. leto
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1933.
VOJNI INUnilD
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40.
Glas obrtnika k spremembi invalidskega zakona.
Skoraj bo, upamo, spremenjen sedanji invalidski zakon, ki nam je zadal veliko neprilik.
Bojimo pa se, da sprememba ne bo popravila vsega, kar si želimo in vsled česar trpimo na primer ravno invalidi-obrtniki.
Opozoriti hočemo na neko krivico, ki jo občutimo glede davčnega cenzusa.
Kje najdemo danes obrtnika,' ki ne bi imel 120 Din letnega davka? Kakor hitro pa ga ima, izgubi svojo skromno invalidnino, ki bi bila edini njegov siguren pripomoček.
Nihče se ne zmeni, da so vojni in-validi-obrtniki fizično popolnoma izčrpani in zaradi svojih hib za delo v veliki meri nesposobni. Zaradi vojne in skrajšane učne dobe so strokovno manj izvežbani, ali pa so zaostali, zato so tudi konkurenčno slabši.
Davčne uprave in davčni odbori tega prav nič ne vpoštevajo glede olajšanja. Dotične invalide stavljajo v isto vrsto kot zdrave obrtnike, ki so jim bili dani vsi pogoji za uspešni napredek in razvoj.
Med mnogimi slučaji naj navedem samo en primer:
Cevljar-invalid 70% delanezmožen, ki dela z enim vajencem. Radi konkurence nima niti sam dovolj dela. Vendar pa radi svoje hibe ne more sam vsega opravljati. Imeti mora vendar nekoga, da mu pomaga pri tem, kar on kot invalid fizično ne zmore.
Večkrat pa se mu odpre rana in mora ostati v postelji, ali iskati zdravljenja.
Ako hoče obdržati delavnico, mora svojim maloštevilnim odjemalcem vendar ustreči. Za to pa mora najeti izvež-banega pomočnika, ker vajenec ne more opravljati vseh del.
Nepričakovano pa dobi invalid ob-
vestilo od davčne uprave o davčnem predpisu, katerega absolutno ne more poravnati. Predpis pa je tolik, da daleč presega davčni cenzus po invalidskem zakonu.
Invalid na ta način izgubi invalidnino kljub temu, da ni zaslužil niti za skromno preživljanje. Predpisane ima vsakovrstne davke, kakor obrtni, pri-dobninski itd.
Na njegovo oporekanje mu pojasnijo kakor da njegov obrt sijajno uspeva, da dela z vajencem, pomočniki itd.
Teh razmer, ki jih invalid dokazuje, pa ne vpoštevajo.
Poleg tega pa se dobe celo ljudje, ki na različne načine in iz nevoščljivosti ali sovraštva denuncirajo invalida, samo da bi mu vzeli invalidnino.
Take zlobneže pa ščiti tajnost tako, da jih še tožiti ne moreš.
Potrebno je, da bi se v spremembah invalidskega zakona doseglo, da bi se vpošteval le ene vrste davek obrtnika, to je stalni davek, ali pa naj bi se odmerjala invalidnina invalidu-obrtniku po tedenskih ali mesečnih dohodkih, kakor pri pomočnikih, dninarjih in uslužbencih, kateri ne žive od samostojnega dela.
Ker pa invalid mora imeti pomočnika vsled svoje nesposobnosti, naj bi se pri invalidih od 50% naprej glede obdavčenja nič ne jemalo v ozir, ako delajo z enim pomočnikom in vajencem.
Vsem tistim, ki so vsled tega izgubili svojo invalidnino, naj se prizna ista nazaj.
Ta zahteva je skromna, zato prosimo gg. narodne poslance in senatorje, da to sprejmejo v nov invalidski zakon in s tem pokažejo svojo naklonjenost invalidom-obrtnikom, ki so danes po krivici prizadeti.
Invalid-obrtnik.
Kal le z zaščito volaških invalidov.
To vprašanje je bilo že večkrat na dnevnem redu, odkar so vojaki-invalidi izgubili po invalidskem zakonu iz leta 1929, zaščito.
Takrat se je reklo, da vojaški invalidi ne spadajo med vojne invalide in da je treba sprejeti zanje druge določbe.
Šele dodatni zakon o ustrojstvu voj-ske in mornarice z dne 30. septembra 1931 je prinesel neke nove določbe glede vojaških ali mirnodobskih invalidov, katere smo objavili tudi v »Vojnem invalidu« št. 1 z dne 20. januarja 1932.
Člen 336 tega zakona določa:
Kaplar mornar in redov na odsluže-niu obveznega roka službe v stalnem ^adru pri vojski in mornarici in gojenec v°iaške šole, ki se brez svoje krivde v tako poškoduje ali se po povodu " azbetiega posla tako poškoduje, da P°stane zbog zadobljenih ran, poškodb j**1 Pokvar popolnoma nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo vobče dobiva kot podporo in sicer: u ^ if. Popolnoma nesposoben za akršnokoh delo vobče in mu je vrhu lega za navadno življenje potrebna tuja Pomoč in je siromašnega stanja, po 500 dinarjev na mesec ^
b) če je nesposoben za kakršnokoli delo v obče, toda mu za navadno živ-benje ni treba tuje pomoči in je siro-jnasnega stanja, po 250 Din na mesec. Nesposobnost se ocenja po predpisih Poslednjega odstavka člena 135 tega zakona.
O podelitvi te podpore odloča mini-s er za vojsko in mornarico, ki predpisuje podrobnejše odredbe glede pode-
ljevanja, trajanja in izgube pravice do te podpore.
Poleg te denarne podpore dobivajo pohabljenci brezplačno od države proteze in druga ortopedska pomožna sredstva, brezplačno nastavitev in pa zdravljenje v vojaških bolnicah, nadalje tudi brezplačno nastanitev po kopališčih, sanatorijih in v klimatskih krajih, kjer je kaj vojaško državnih zgradb za ta namen.
Vse te pravice imajo vojaški invalidi. Na ta način bi bilo vprašanje teh oseb likvidirano, ako ne bi obstojal še odstavek, ki te pravice omejuje le na gotove mirnodobske invalide. In sicer ima gori navedeni dodatni zakon o ustrojstvu vojske in mornarice še sledeč važen odstavek:
»Odredbe člena 336 tega zakona je uporabljati tudi na vse kaplare, redove in mornarje in gojence vojaških šol, ki so se onesposobili med službo v stalnem kadru v času od dne 5. aprila 1920 pa do dne, ko stopi ta zakon v moč in sicer ob popolnosti, določeni v tem členu, toda brez pravice do materijalne odškodnine za pretekli čas.«
•
Iz tega se razvidi, da nimajo še vsi vojaški ali mirnodobski invalidi pogojev za zaščito. Zakon velja v prvi vrsti za one vojaške invalide, ki so kot taki postali šele po njegovi razglasitvi, to je Po 30. septembru 1931. Posebna določba pa vendar razteza zaščito tudi za nazaj za one, ki so postali mirnodobski invalidi do 5. aprila 1920. Od tega datuma naprej imamo zaščito za vojaške ali mirnodobske invalide. Nimajo pa za-
ščite oni vojaški invalidi, ki so postali pred 5. aprilom 1920, to je po vojni ali pa pred vojno v vojaški službi nesposobni. Iz dobe vojne pa imamo vojne invalide, ki jih ščiti zakon o zaščiti vojnih invalidov.
Važno je sedaj, kdo se more smatrati za vojnega invalida?
Po § 4 zakona o zaščiti vojnih invalidov sc smatra za vojnega invalida oni državljan kraljevine Jugoslavije, ki dobi kot bojevnik od dne, ko se napove vojna, ali ob prvih spopadih na meji pa do dne, ko izide ukaz za povrnitev vojske in mornarice iz vojnega stanja v redno stanje, brez lastne krivde rano, poškodbo ali pohabo itd.
Torej »dokler ne izide ukaz za povrnitev iz vojnega stanja v redno stanje«.
Merodajen je torej čas demobilizacije, ki pa zopet ne bo enak za srbsko-črnogorsko in bivšo avstro-ogrsko vojsko.
Glede srbske in črnogorske vojske lahko sklepamo iz tega, ker je bilo določeno, da se mora vsakdo, ako hoče biti zaščiten po invalidskem zakonu, prijaviti najkasneje v dveh letih po demobilizaciji srbske in črnogorske vojske.
Ta rok je bil terminiran z datumom 17. maja 1923, torej je morala biti demobilizacija srbske in črnogorske vojske 17. maja 1921. Glede bivše avstro-ogrske vojske pa smo pred kratkim objavljali v našem listu, da je avstrijsko zvezno ministrstvo za socijalno politiko dne 25. januarja 1933 pod 9841, agen. 4/1932, na zahtevo kraljevine Jugoslavije in na rešenje mednarodne likvidacijske komisije z dne 13. februarja 1919 rešilo, da se imajo vsi neaktivni gaži-sti, podčastniki in vojaki celokupne bivše oborožene sile povrniti v civilno stanje z dnem 28. februarja 1919.
Na ta način je sklepati, da se smatra za vojnega invalida po invalidskem zakonu vsak vojaški obveznik v srbski in črnogorski vojski od mobilizacije koncem julija 1914 do 177. maja 1921, iz avstro-ogrske vojske pa od mobilizacije, koncem julija 1914, pa le do 28. februarja 1919. Vsi drugi pa so vojaški ali mirnodobski invalidi.
Tako je dodatni zakon o ustrojstvu vojske in mornarice izločil:
1.	vse predvojne vojaške invalide;
2.	vojaške invalide bivše avstro-ogrske armade, ki so postali po vojni v času med 28. februarjem 1919 do 5. aprila 1920 nesposobni.
Z ozirom na prednavedeni dodatni zakon o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931, so pri nas vložili nekateri vojaški invalidi, ki jih je invalidski zakon iz leta 1929 reduciral, prijave za zaščito po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice.
Prošnje pa je ministrstvo vojske in mornarice zavrnilo, sklicujoč se na stavljeni pogoj, da niso postali po 5. aprilu 1920 nesposobni. Po večini pa imamo vojaške invalide izpred vojne.
Dotični ljudje so pohabljeni in nekateri že stari, dela nezmožni.
Danes so brez določenih pravic, zato je potrebno, da se tudi zanje nekaj odloči. Oni bi morali spadati ravno tako med one vojaške invalide, ki jih je dodatni zakon o ustrojstvu vojske in mornarice zaščitil.
Nujno so potrebni zdravljenja in or-topediranja, v gotovih slučajih.
Pripomniti moramo, da je pred kratkim v enem slučaju ministrstvo vojske in mornarice kljub temu dovolilo brezplačno ortopediranje predvojnemu vojaškemu invalidu.
Apeliramo v imenu vojaških invalidov na merodajne osebe, da bi temu
vprašanju nudili zopet pozornost in ga popravili v smislu potreb.
Mi ne vidimo nobenega vzroka, zakaj bi ne mogli vojaški invalidi vživati popolne zaščite po invalidskem zakonu.
Vprašanje invalidskega zakona.
Gotovo vsakega našega čitatelja to vprašanje pred vsem najbolj zanima.
O stvari pa ne moremo do danes podati še ničesar konkretnega.
Središni odbor v zvezi z vsemi našimi organizacijami neprenehoma deluje, da bi sprovedel načrt predloženih sprememb in izpopolnitev.
Narodna skupščina namerava vse-kako v bodočem zasedanju nekaj ukreniti po predloženem načrtu. Stopili smo v stik z gg. narodnimi poslanci, pojasnili smo vse in jih informirali, da bodo zagovarjali naše želje in potrebe.
Ob nekaterih prilikah smo bili informirani, da spremembe vsekakor ne morejo iti tako gladko, kajti sedanji čas ni ugoden. Ne moremo se zanašati, da hodo vse zahteve naenkrat sprejete, ker posamezna vprašanja zahtevajo velike finančne podlage, zato naletava to vprašanje na težkoče. Invalidsko vprašanje je zelo težek problem, ki se ga prav za prav nikdar ne more povoljno rešiti.
Mi smo samo breme, ki ga je treba nalagati davčni in drugi moči naroda.
Zato se vprašanje vojnih žrtev rešuje in spreminja tako pogosto. Mi pa vendar čutimo, da je do sedaj vedno le slabše.
Narodna skupščina hoče vsekako pretresati naš načrt sprememb, toda so težkoče.
Ker prihaja jesen in bo skupščina skoro kmalu zopet zasedala, bo tudi naše vprašanje skoro prihajalo v pretres. Brez finančnih žrtev se to vprašanje ne da rešiti, vendar pa smo opozorili tudi na glavne točke, kjer invalidsko vprašanje ne zahteva državnih, niti drugih dajatev. — To je vprašanje služb, koncesij in takega prvenstva, kjer se invalidom lahko stavi mesta, katera lahko odstopijo drugi manj potrebni, ali celo nepotrebni. V javnem življenju se opaža mnogo prometa, ki naj bi od njega imele koristi vojne žrtve, zlasti pa luksuznega.
Neodložljiva potreba pa je tudi popraviti invalidski zakon v administrativnem oziru, zlasti kar se tiče invalidskih pregledov, invalidskih sodišč, reševanj, pritožb, ponovnih sojenj itd.
Tudi v tem smislu se more reševati vprašanje vojnih žrtev in nekaj takih predlogov vsebuje naš načrt sprememb. Zato mislimo, da moramo kljub drugim nemožnostim apelirati na rešitev.
Pred vsem pa gre za priznanje ali nepriznanje.
Princip naj bo, da se nobenemu vojnemu invalidu, tako tudi izpod 30% in nobenemu invalidu-bolniku ali pa tudi če ima nad seboj kako kazen, ne more odrekati priznanja da ni invalid, čeprav se mu ne more ali mu ni toliko potreba nuditi celotne zaščite, zlasti materijalne.
Ravno v tem pravcu je današnje stanje tako nezadovoljivo.
Čeprav bi se invalidsko vprašanje le polagoma noveliralo, bi se polagoma vendar ustvarilo bolj vzdržljivo in zadovoljivo stanje.
Kljub vsem težkočam, ki jih naletava naša težka borba, se moramo v tem smislu sklicevati.
Zato v svojem težkem položaju ponovno apeliramo, da bi se sprememba invalidskega vprašanja nujno izvršila.
Pred gradnjo invalidskega doma v Beogradu.
Kakor smo že ob raznih prilikah poročali, je danes vendar prišlo to vprašanje v odločilni stadij.
Iz posebnega sklada za gradnjo invalidskega doma, ki so ga pričeli v ta namen zbirati že davno pred vojno, se bo postavila tekom dveh let monumentalna stavba za dom invalidov.
Zemljišče je pripravljeno v bližini kolodvora v Beogradu, tako da bo dom blizu za prihajajoče iz notranjosti države.
Državni odbor za postavitev je razpisal za idejne osnutke. Predloženih je okoli 70 načrtov, ki so bili pregledani že začetkom avgusta t. 1. in oddani v oceno in nagraditev.
Dom bo imel azil za potujoče invalide, posebej za moštvo in oficirje, pen-zijonat za moško in žensko deco vojnih invalidov, da se bo mogla učiti in šolati, prostore za pisarne našega Središnega in Oblastnega odbora v Beogradu, dvorano za zborovanja, prostore za zdravniške ordinacije in ambulanco, za svojo tiskarno, knjižnico, čitalnico in tudi nekaj stanovanj za oddajo.
Še to jesen se prične z gradnjo. Dom bo stal na oglu Nemanjine ulice in Vil-sonovega trga. Predvidoma bo zgrajen do 1. maja 1935. leta. Nato se bo vršila svečana in slovesna otvoritev.
Invalidski dom bo služil za vojne žrtve iz cele države, kjer bodo našle v slučaju potrebe v njem svoje zatočišče ob prijetnem konfortu.
Uprava invalidskega doma bo izročena Udruženju vojnih invalidov.
V veži, ki bo 16 m dolga in 9 m široka, bo grob neznanega junaka, ki bo prenesen iz Avale.
Invalidski dom bo trajni spomenik vojnih žrtev, ki pa bo služil tudi za njihovo korist in potrebo.
dies r©ducirancaB
Česa so invalidi pričakovali in kaj so do sedaj dosegli, je vsakemu znano.
Hočem navesti samo to, kar se tiče meni prizadete krivice.
Po vseh prejšnjih invalidskih zakonih sem bil trikrat pregledan in priznan za stalnega vojnega invalida: v Gradcu 50%, v Ljubljani pa dvakrat 40% dela-nezmožnega.
Po sedanjem invalidskem zakonu sem bil pregledan četrtič in sicer dne 18. februarja 1932, pa se me je ocenilo le z 20% nesposobnosti. Pojasnjeval in dokazoval sem, da je moja hiba prav taka kakor prvotno, da se ni prav nič zboljšala. Predpisi za ocenjevanje in pregled tudi nič manj ne določajo. Zakon določa strog in natančen pregled, vendar pa nisem mogel uveljaviti svojih upravičenih trditev in dokazov.
Predpisi določajo za oceno »ankilo-ze skočnega sklepa v dobrem položaju
v pravem kotu 20%«, za »rdjavi« položaj (topi kot) pa 40% nesposobnosti. Trikrat sem bil ocenjen po enakih predpisih, pa vedno enako kot stalni 40% invalid, zadnjič pa ne, kljub temu, da je poškodba vedno ista, še bolj poslabšana.
Imam težko hojo, rabim ortopedira-nje in sedaj ne dobim ničesar.
Stopnje kota skrivljene noge, ki znašajo 120ü, so bile zaokrožene na 90%. Prvotne komisije so ugotovile 120° z natančnim merjenjem in preizkušnjo. Nikakor pa se ne more ugotoviti to s samim pogledom.
Sklicujem se na neke uradne statistične podatke, ki so bili objavljeni v št. 13 »Vojnega invalida« iz leta 1929.
Tamkaj se našteva koliko je bilo invalidov do leta 1929, koliko pa jih bo odpadlo.
In sicer pravi: »Po redukciji, ki jo
Pridobitev
Kljub vsem našim predpravicam, ki jih imamo za razne ugodnosti in koncesije, marsičega nismo dosegli, ker smo naletavali na same ovire.
Potrebe naših članov so velike in sicer še tem večje, v kolikor je zmanjšana zaščita in pomoč po invalidskem zakonu.
Naše udruženje je vedno vodilo svojo podporno akcijo in mnogo pripomoglo iz lastnih pridobljenih sredstev k gmotnemu zboljšanju položaja vojnih žrtev. Težavno pa je iskati vire, ker v današnjih razmerah so dobrodelne akcije in pridobitve zelo minimalne in pasivne.
Mnogokrat poudarjamo, da bi se z naklonitvijo gotovih koncesij in bonitet za vojne žrtve dalo mnogo pomagati njihovi bedi in razbremeniti skrb za nje.
Take ugodnosti bi javnosti ali države nič ne obteževale, vojnim žrtvam pa mnogo koristile. Sedanji Središni odbor, ki je že takoj po prevzemu poslov po komisarju vpeljal neko podporno akcijo, je z isto pričel energično delovati na to, da dobi naše udruženje tudi neke vire v to svrho na podlagi invalidskega prvenstva do raznih ugodnosti in koncesij.
Pred kratkim se mu je posrečilo doseči neke posebne vire, ki jih bo dobivalo za pomoč vojnim žrtvam.
Po sporazumu in naklonitvi gg. ministrov trgovine in industrije, notranjih zadev in za narodno vzgojo je dovoljeno udruženju vojnih invalidov dobivati neke pripadke od različnih vrst prireditev.
In sicer se bodo pobirali neki dohodki od »stav« na takih prireditvah.
Stave se vrše včasih za visoke zneske in od tega imajo gotove osebe velike dobičke.
Za to se bodo po različnih športnih centrih osnovale pri prireditvah posebne »stavnice«, katere bodo vodili po-
vsebuje novi invalidski zakon, bo odpadlo 13608 invalidov z 20% nesposobnosti in okrog 15000 oseb, kojih bolezen ni posledica vojnih poškodb. Končno odpade še okrog 400 mirnodobskih invalidov.«
To se je res tudi izvedlo. Kar ni skrčila smrt, bo polagoma prišlo do redukcije.
Ali ni na ta način neobhodna potreba zboljšati invalidski zakon, pa tudi revidirati vse na ta način prizadete slučaje?
Prepričani smo, da bo ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja dalo take in še druge krivične slučaje revidirati.
Invalid mora imeti možnost vsakokratne obnove ali pritožbe, ako smatra, da se krši zakon.
Anton Mlinar 1. r.
novih virov.
sebni od oblasti pooblaščeni zastopniki našega udruženja.
Da bo ta stvar našim čitateljem jasnejša, hočemo nekoliko pojasniti iz pravilnika, ki je v to svrho že odobren za Središni odbor. V stavnicah (ki so na posebnem kraju prireditve), se prodajajo posebne karte za različne stave. Cene so različne po višini stav in se poleg tega plača državna in občinska taksa.
Stavnica obdrži 30% za vse takse, od katerih dobi gotovi del udruženje invalidov, ostalih 70% pa izplača onim, ki so dobili stavo.
Karte se prodajajo do začetka stave in so neprenosljive na druge osebe, dobitki pa se dvignejo takoj po tekmi, ali najkasneje v 7 dneh, drugače zapadejo v korist udruženja invalidov.
Nadalje so predpisi za razsojo sporov itd.
Take stavnice se ustanove pri: šahovskih turnirjih, veslaških, plavalnih, boksarskih, atletskih, avtomobilskih, kolesarskih. avijonskih, teniških tekmah, olimpijadah in sicer pri teh prireditvah od individualnih poražencev, pri tenisu, hokeju na drsališčih in sličnih prireditvah pa od poraženih vrst. Lahko pa se sprejema tudi kombinirane stave. Dobitki se razdele potem vsem onim, ki so stavili na razlike.
V nekaterih mestih naše države že obstojajo take stavnice in tudi v Beogradu, kjer jih vodi posebni pooblaščeni odsek pri Središnem odboru na podlagi odobrenega posebnega pravilnika, ki ga v glavnem gori pojasnjujemo.
Pozvan je bil tudi naš Oblastni odbor in je določil odgovornega svojega funkcijonarja, ki ima že v rokah oblastveno dovoljenje.
Dotični bo celo akcijo po naših razmerah organiziral in pripravil in notem pričel po naših športnih centrih vpeljavah' stavnice.
Kolikor bo potreboval sodelovanja
organizacij in posameznih funkcijonar-jev, bodo iste obveščene. Opozarjamo pa, da je nepooblaščenim prepovedana vsaka tozadevna akcija, ker poslujejo stavnice pod oblastvenim nadzorstvom in po odobritvi gori navedenih ministrstev.
Nadejamo se, da bomo dobili na ta način nek vir dohodkov za naše siromašne vojne žrtve, kar nam bo kmalu pokazala bodočnost. Na vsak način bomo gledali, da bodo šli ti viri v korist celokupnega našega članstva in ne samo posameznim športnim krajem.
Želimo, da bi akcija našega udruženja v tem smislu uspela še v marsikaterem predmetu, ker je vsekako še mnogo možnosti za naklonitve v pomoč bednim vojnim žrtvam.
Za zvezo vseh bojevnikov v Jugoslaviji.
Vprašanje, da bi se združile vse organizacije, v katerih so bivši vojaki iz svetovne vojne, v enotno skupno zvezo, se je že večkrat razmišljalo po raznih tozadevnih organizacijah.
Zlasti se je bavilo s tem vprašanjem Udruženje rezervnih oficirjev in borcev, ki je nekaj let edino reprezentiralo v članstvu Fidaca, t. j. mednarodni organizaciji borcev v Franciji. Našemu sedanjemu predsedniku Središnega odbora, tov. Nediču pa je uspelo včlaniti tudi Udruženje vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije v Fidacu tako, da je naše Udruženje, ki ima stalne zastopnike v Fidacu, eno najjačjih zastopstev iz Jugoslavije.
Radi močnejšega in enotnega zastopstva je dobro, da bi se združile vse bojevniške organizacije v enotno zvezo, ki bi močno zastopala naše interese v Fidacu.
Ravno tako bi bilo enotno in močnejše zastopstvo naših združenih organizacij v Ciamacu, drugi svetovni bojevniški internaciionali, kjer je Udruženje vojnih invalidov tudi včlanjeno.
S tem bi dosegli samo eno članarino za zvezo kot eno telo, mesto da jo plačujejo sedaj v Fidacu 3 jugoslovenske organizacije, pa tudi zastopstvo no delegatih bi se zmanjšalo, ker je to zvezano s stroški.
Zveza pa bi imela pomen tudi za naše domače razmere in potrebe ker bi mogla pravno in gmotno močnejše in bolje ščititi interese vseh bivših borcev, zlasti pa invalidov, vdov in sirot.
Tudi v narodnem, edinstvenem pomenu bi mnogo koristila, ker je velikega pomena, ako bivši bojevniki, ki so v svetovni vojni največ pripomogli do narodnega osvobojenia in edinstva, složni, in bratsko pokažejo solidarnost, kakršna naj bode povsod za napredek jugoslovenskega naroda.
Taka zveza bi veliko pomenila v domovini kakor tudi v inozemstvu. Zdru-
Iv. Vuk:
»Mamica, zakaj še ni očeta?...«
Rudar Blaž se je dvignil s trdega ležišča. Pogledal je na budilko na mizi.
— čas je, je zamrmral in se jel oblačiti.
Zraven na starinski postelji je zastokal otrok, tiho, pridušeno. Rudar Blaž se je nagnil k njemu. Nežnost mu je bila v očeh. Pobožal je ličece deteta in vprašal šepetaje:
— Kako je, Tonček? ... Boli?
Otrok je prijel z drobnimi prsti žuljavo roko očetovo in jo stisnil k sebi.
Ne, je odgovoril otrok kratko in se nasmehnil. Bogve kako je ta osemletni otrok razumel, da treba očeta tolažiti, a ne ga pustiti odhajati na težko delo v skrbeh.
Rudar Blaž ga je gledal. Čutil je otrokovo ljubezen.
— Ozdraviš, Tonček ... o, ozdraviš...
Žena je prinesla zajtrk. Kavo s kruhom. Popil jo je, kruh pa vtaknil v žep. Za malico bo v jami, ko se bo treba oddahniti,.
— Greš po kruh, oče? je vprašal lonček.
— Po kruh, Tonček.
i edaj se je oglasila tovarna. Zatulila je medena sirena zateglo, divje, kakor šakal v džungli, ko zasluti plen.
Rudar Blaž je vstal in poiskal kapo. Pri vratih je še obstal, se nasmehnil sinčku, ki je gledal za njim in dejal:
— Adijo ... Priden bodi, Tonček.
Tonček je pokimal z glavo in zakašijal. Rudar je zaprl vrata.
❖
Okno v pekel je požiralo ljudi. To je bil vhod v podzemeljski svet, v državo premoga. Rudarji so šli osvajat, kakor vsak dan, črne dijamante iz rok nevidnega podzemeljskega gospodarja, šli so, da izklešejo kruha sebi in svojim, trdega in črnega, kakor je sam premog... Na zemlji solnce, bližina pomladi, svež vonj življenja; tu doli pod zemljo vlaga, mračne stene, vonj smrti.
Rudar Blaž se je podal na svoje mesto. Ozek rov | je imel, nevaren rov. Treba ga je dobro podpreti z bruni.
Ko je podpiral, je mislil na Tončka, ki leži doma na slamici in je bolan. Ko bo dobil mezdo, takoj pokliče zdravnika in mu reče, naj zapiše dobra zdravila. Takšna, ki bodo pomagala. Jih bo plačal. Zaslužil je in plačal bo. Samo, da bo Tonček mogel na travnike in bregove, pod katerimi koplje premog on, njegov oče. Naj uživa, revček, svojo pomlad; petek nevolje ga objame prekmalu. A do tistega trenutka naj mu sije solnce in ga greje. Zato bo skrbel on, oče njegov.
Njegove močne roke so dvigale bruna in podpirale rov. Ob straneh je curljala voda. Svetilka se je tiho gugala in metala senco daleč tja nekam v črno žrelo. Bilo je zadušljivo. Nekaj težkega, svinčenega je tiščalo prsi Blaža rudarja. Ni tega zapazil. Preveč je imel opravila s Tončkom.
— Samo rudar naj ne bo, je mrmral v mislih. —-Samo krt naj ne bo.
Ob straneh se mu je režala gola zemlja, iz katere je že bil izsekan premog, kakor da se mu posmehuje.
— Kaj pa misliš da bo, ha?
— Samo rudar ne.
Staremu rudarju se je zdelo, kakor da se nekdo smeje za njegovim hrbtom. Pljunil je v stran odločno in rekel:
— V šole ga bom dal... Suh kruh bom jedel, on, moj Tonček, pa se naj uči.
— Kaj pa, če te stisnem sedaj tu, je reklo nekaj iz sten. — Kaj bo pa tedaj s tvojim sinom?
— Bog nas varuj in sveta Barbara, je zamrmral preplašeno rudar.
Glas pa je govoril:
— Kako te je pogledal Tonček, ko si odprl vrata in stopil na prag?! Sladko, ljubeče?!... Da. Kako mehka je njegova ročica, ko boža od dela ostarelo lice ... Ej, tako je mehko človeku tam nekje v prsih, ko se dotakne drobna roka deteta izsušenih lic... Kaj misliš, Blaž, ali bi ti bilo hudo, če bi Tončka več ne videl? ...
Kaj misliš, če bi te jaz tako objela? ... Pravico imam. Večjo pravico, nego tvoj sinček. Zakaj jaz sem s teboj cele dneve. Vse svoje življenje riješ po meni. Tvoj sin pa je s teboj samo nekaj ur... Ej, rudar Blaž, tudi jaz te ljubim in težko mi je biti brez tebe... Ne dam te drugim!
Rudar Blaž je postal in si obrisal potno čelo.
— Kakšne misli so v moji glavi? ... Bog ti moj, odkod so se vzele nenadoma... Da bi me ta zemlja, po kateri rijem že dolga leta, dan na dan, hotela vzeti mojemu sinčku sedaj, ko je bolan in še majhen? Počakaj... saj ti ne uidem.
— Kaj bom čakala, ko pa te ljubim.
— Ali Tonček moj umre, kaj ne veš tega? Gospodar ga vrže iz stanovanja in mater njegovo z
žene organizacije, ki bi po svojem ustroju še nadalje obstojale po lastnih ciljih in interesih, kakor Udruženje vojnih invalidov, Udruženje dobrovoljcev, Udruženje rezervnih oficirjev in borcev, Narodna odbrana itd. in bi imele le v gotovih točkah enotne pogoje in enotno zastopstvo.
Naš letošnji kongres v Dubrovniku je sprejel svojo resolucijo k osnovanju zveze vseh bojevniških organizacij.
Želeti je le, da bi tudi druge organizacije sprejele iste cilje in želje, da bi ] odstranile vse zadržke, radi katerih se j nameravana zveza ni ustanovila že ta-1 koj po vojni.
Tako so slučaji, da so se davki popolnoma drugače dokazali kakor prvotno, posebno pri zadružništvu, ali pa na primer pri trafikantih, ki so od tobačnih izdelkov sploh oproščeni davka. Ali pa je kdo dobil čisto nove priče ali listine, ki jih poprej ni bilo mogoče najti.
Tudi so slučaji, da so konstatacije iz bolnic, klinik in specijalistov ugotovile veliko večje poškodbe, ki bi jih bilo treba še enkrat komisijsko pregledati.
Dotični invalidi so bili zavrnjeni, nimajo pa več možnosti, da bi vložili neke uspešne vloge radi že pretečenega roka.
Sicer imajo po §§ 74 in 75 inv. zak. oblasti pravico predlagati uradno revizije ali obnove, toda ne v prid, ampak
Invalidi
Kljub določilom invalidskega zakona, ki smo jih že večkrat pojasnjevali, invalidi bolniki še danes ne znajo podati l&avilnih utemeljitev, če so radi bolezni reducirani.
Invalid more biti dotični, ki je dobil pri izvrševanju obvezne vojaške dolžnosti rano, poškodbo ali pohabo.
Kaj pa je razumeti pod izrazom »poškodba«. To je vse kar je bolezen direktno povzročilo. Torej vsak dotični mora dokazati vzrok, s katerim je njegova bolezen povzročena v vojni službi.
V vojni se je na primer bolezen povzročila od zasutja v snegu, stanja v vodi, infekcijskih bolezni (tifusa, logarja, malarije).
To so poškodbe.
Ne smatra pa se za poškodbo to, ako nekdo sploh ne ve kdaj in kako se je bolezen pojavila.
Nekateri so se kar naenkrat znašli bolni in danes nimajo nobenega konkretnega dokaza, kaj jim je povzročilo njihove bolezni.
Taki samo trdijo »pred vojsko sem bil zdrav, danes pa sem bolan«. V dokaz pa se sklicujejo na domače sorodnike kvečjemu še na občino. Vsi ti dokazi pa so po invalidskem zakonu nezadostni, torej za nič.
Iz rešenj se vidi, da se tudi poslabšanj bolezni ne vpošteva.
Mnogim se dokaže, da je bila njihova bolezen ugotovljena že pred vojno, dokazano pa je tudi, da se je v vojni službi poslabšala.
Poslabšanje se ne priznava, temveč le v vojni direktno začete in od poškodb povzročene bolezni. Kaj je torej treba, ko dotični vlagajo pritožbe:
Dokazati v prvi vrsti poškodbo in jo seveda natančno navesti in označiti. Brez tega ni nič.
Svoje trditve dokazati z listinami ali pričami.
Priče pa morajo biti take, ki so do-tičnega res videle, da je zbolel od neke poškodbe. Domače priče, ki niso bile pri vojakih z njim skupaj, pa niso za nič.
Mnogi invalidi bolniki tega glavnega
samo kadar gre za izgubo enega ali drugega. Veliko invalidov je v takih slučajih doseglo tozadevne uradne predloge, toda niso bili vpoštevani zgolj iz dejstva, da zakon določa isto samo v slučaju revizije ako gre za odvzem.
Za to je edino pravično, da ima tudi prizadeti pravico v svojo korist zahtevati obnovo, kadarkoli ima nove dokaze.
Takih nedostatkov v invalidskem vprašanju je zelo veliko.
Vse to daje povod, da prizadeti tako obupani pričakujejo nujnega popravila invalidskega zakona.
Vsakovrstni taki slučaji so dali povod, da je po nekaterih krajih skoro vse reducirano.
bolniki.
dokaza ne pripravijo; potem pa pridejo k organizacijam za pritožbe, ki ne morejo uspeti.
Za to opozarjamo vse dotične, da iščejo in preskrbe dokaze po prednjih navodilih, ako hočejo s svojimi pritožbami uspeti.
Dostikrat navajajo priče in to ne samo invalidi, bolniki tudi poškodovanci, da iste ne vedo ničesar povedati.
Pričo je treba prej vprašati ako se spominja tega in tega.
Dostikrat pa so merodajne tudi bolnice. Ako navede invalid vse bolnice kjer se je zdravil, se invalidsko sodišče obrne nanje.
V mnogih slučajih se potrdi, da je dotični prišel res iz fronte v takem stanju in od take poškodbe. To potem zadostuje za dokaz.
Opazili pa smo slučaje, da nekateri niti bolnic ne znajo navesti.
Da bodo pritožbe res pravilne in nekaj zalegle, naj vsak pazi na ta navodila in se po njih ravna.
Organizacije pa naj pošiljajo pritožbe po predpisani organizacijski poti. da se prej vsestransko pregledajo.
Nalet gibanje.
Ptuj. Javljamo vsem članom in članicam ter prijateljem vojnih invalidov, vdov in sirot, da bomo priredili v nedeljo 17. septembra t. I. ob 15. (3. uri popoldne) v Ptuju na Tyrševem trgu invalidsko javno tombolo. V slučaju slabega vremena pa prihodnjo nedeljo, to je 24. septembra istotam in ob istem času. — Ako bi morala nastopiti kaka izprememba. bo to razvidno na lepakih (plakatih) že pred 17. septembrom. Lepih in koristnih dobitkov bo 300. — Tablice po 2 Din se bodo dobile v tukajšnjih trafikah, pri odbornikih in drugih prodajalcih na ulicah. — Ker je čisti dobiček te tombole namenien za podpore revnemu članstvu tuk. Krajevnega odbora, vabimo člane in članice, da pridno agitirajo med seboj in pri svojih prijateljih, da se te tombole v
Različne nepravilnosti.
Rešenja, ki jih dobivajo invalidi in vdove, kažejo, kako nujno bi bilo treba drugače urediti nekatere zadeve in jih popraviti.
Iz prakse moremo razvideti n. pr. sledeče:
Invalid je bil ocenjen enkrat pred leti z 20%.
Po takratnem invalidskem zakonu je bil zaščiten in ni smatral za potrebno ugovarjati ali se pritoževati, niti se prijavljati k ponovnem pregledu, čeprav se mu je bolezen ali poškodba zopet slabšala. Mislil je, saj je itak vseeno zaščiten, posebno pa ker je prejemal po prejšnjem zakonu isti invalidnino s 40% ali 20%. Zakon iz leta 1929 ga je zatekel pri 20% in na ta način je kratkomalo odpadel in ni več invalid.
Nekaterim takim se je bolezen znatno poslabšala. Posrečilo se jim je priti do ponovnega pregleda in so dobili znatno večje procente. Toda ker je usvojen princip, da »kdor je bi! enkrat spoznan za manjšega invalida, da več ne spada pod sedanji zakon«, ne more biti več priznan, pa če je postal naknadno zopet še tako težak invalid.
Imamo pa tudi slučaje, da je specijalna komisija brez vsakega nadpregle-da zmanjšala procente na 20 % in so nekateri že pri obnovah dobili več, tako da so bili že po prejšnjem zakonu zopet invalidi od 30% naprej, in spadajo torej pod sedanji invalidski zakon, pa se jih ne prizna.
Za take slučaje mora zakon dati vso ! možnost pridobiti pravice nazaj.
Ako tudi poprej niso bili, pa so postali toliki invalidi, da se jih ne sme pu- ! Ščati brez zaščite. Ti ljudje morajo da- j nes sami plačevati celo zdravljenje in ■ ortopediranie.
Zato tudi invalidski zakon ne sme imeti omejitve kot sedaj, da smejo zahtevati ponovni pregled šele invalidi od 60% naprej.
Kaj pa ako se 55% invalidu pripeti, da mu mora biti naknadno n. pr. amputirana noga? Imamo že tak slučaj.
Na ta način ostane on le 50% invalid. dočim imajo drugi brez noge 80%. Strašno stanje povzroča tudi davčni cenzus posebno pri zadrugah.
Slučaj: Invalid je bil pred vojsko rokodelec izven doma v drugi deželi. On nikakor ni živel pri očetu in se je vzdrževal popolnoma sam. Vendar pa je od časa do časa prihajal tudi domov, kjer se je mudil do druge službe. Po vojni je sploh samostojen in oženjen. Na ta način pa se ga v času onespo-
sobljenja vpošteva, kot da je bil v očetovi zadrugi in prihaja v poštev celotni davek zadruge, od katere invalid nikoli ni ničesar imel.
Drugi slučaj: Vojna vdova je vzela v najem zemljo od agrarne reforme. Plačevati mora najemščino in davek od najete zemlje. To je vse kaj drugega kakor če uživa lastno zemljo, ker mora najeto zemljo plačati, da jo uživa.
Kljub temu pa se upošteva v davčnem cenzusu oni davek, ki ga plačuje od najete zemlje in na ta način ni siromašna.
Ali sledeči slučaj:
Vojna vdova je dobila po padlem možu prezadolženo posestvo.
Upniki so ga ji kmalu prodali. Danes nima nič in tudi prej prav za prav ni nič imela.
Ker poznejša sprememba sploh ne vpliva na premoženjsko stanje, vdova sedaj ni siromašna, ker je enkrat plačevala toliko davka.
Taki in še drugi vsakovrstni slučaji odbijajo priznanje.
Zato je edino pravilno in umestno, kakor govori predlog sprememb, da se mora zadružni davek deliti in vzeti v poštev le oni del, ki spada na invalida, v obče pa pri vpoštevanju osebnega davka, bi se moralo vpoštevati tudi druge gmotne okoliščine.
Popolnoma nepravilno je tudi sledeče vprašanje.
Mož je prišel od vojakov domov za smrt bolan. Dali so ga domov na nedoločeni bolniški dopust in po par mesecih je doma umrl.
Take slučaje se zavrača ker je umrl doma mišljeno za boleznijo, ki ni dobljena v vojni.
V teh slučajih bi se moralo vpoštevati, da je dobil dobil bolezen pri izvrševanju vojaške dolžnosti in ako se to dokaže, mora biti slučaj priznan. V obče se smatra, ako je mož umrl za boleznijo, da svojcem ne gre priznanje, kakor se ne priznava invalidom bolnikom. To pa je popolnoma napačno ker že § I inv. zakona izrecno pravi, da dobe svojci umrlih med vojno tudi, ako so umrli za boleznimi vso zaščito.
Nikjer pa ne loči ali so umrli na fronti, v bolnici ali doma?
Dalje je nelogično sledeče: Ko minejo vsi roki po invalidskem zakonu, t. j. za prijavo, pritožbo in ponovno sojenje, nima dotična oseba nobene pravice več ponoviti svoje zadeve, čeprav se razmere ali dokazi popolnoma spremenijo'.
njim. Ker jaz sem, ki sem gospodarju potreben. Zakaj jaz kopljem zanj premog iz tvojih nedrij, da je bogat.
Roka mu je drhtela, ko si je brisal znoj s čela.
— Star si že, rudar, govori zemlja.
— Kaj bo s teboj, s tvojim sinom in ženo, ko ne boš mogel več kopati bogastva za svojega gospodarja?
— Vrže me na cesto, je zamrmral rudar Blaž in Povesil glavo.
— Tako izmozganega?
— Tako izmozganega ...
mu dovoliš da stori to? Kaj ni on kakor
Zakaj tl? človek?
Rudar Blaž je stresel z glavo in jezno kopal.
Shm imam!
aj ravno zato, ker imaš sina, je govorila ze (ja uporno.
Rudar Blaž je vse z večjo jezo udarjal v prem
— Ne bij tako, je rekla zemlja
- Moram, je odgovoril. _ Za Tončka mon na bo videl pomlad.
Znoj je tekel po licu Blažu rudarju.
— Ostani, Blaž, v mojem naročju, je zopet sp govorila zemlja. — Glej, vsaj ti boš nehal trpeti.
Ne, ne, je vzkliknil Blaž rudar in udarjal v p d10®!- Moram svojemu sinu dati pomlad.
T Ha, ha, ha, se je zdelo, da je slišal rudar BI tanko je zazvenelo steklo svetilke. V nos mu je ui ril čuden vonj.
— Ne, ne... je zakričal v grozi. — Tončku n ram dati pomlad.
Pod njim se je zamajal rov. Nad glavo je ne!
strašno zahreščalo. Nekaj ga je objelo okrog prsi in jih stiskalo naglo in ga dvigalo... Z rokami se upre, da se osvobodi objema... Nato začuti, kakor v sanjah, da nekam pada ... dolgo ... nato pa vse utihne in izgine ...
❖
Tonček se je dvignil v postelji.
— Mamica!
Žena rudarja — Tončkova mati —- je stopila k postelji in popravila Tončku odejo.
— Kaj bi rad, Tonček?
— Kje je oče?
— Saj veš... Kruh služi, Tonček. Kmalu pride domov.
Tonček je gledal v strop, nizek in zakajen, pomolčal, nato pa rekel, kakor v odmev:
— Kmalu?
čez nekaj časa je zaklical zopet:
— Mamica?
— Kaj bi rad, Tonček?
— Kaj pa delaš, mamica?
— Kuham... Le priden bodi in pazi, da te ne bo zeblo.
— Kuhaš? ... Očetu kosilo?
— Pa tudi za tebe.
Otrok se je prevračal na postelji.
— Težko ležim, mamica... Očeta tako dolgo ni.
— Saj kmalu pride, Tonček ... Pride ...
Tonček je pomolčal in zopet odgovoril kakor v odmev:
— Pride ...
*
— Marjana?
Žena rudarja Blaža se je ozrla
— No, kaj pa ti, Tine? Kaj ne delaš danes?
Ali človek je stal na pragu, gledal Marjano in migal z ustnicami.
— Kaj je s teboj? Marjana je stopila bliže.
Tine je pomignil z glavo.
-— Pojdi... Povedati ti moram nekaj.
Z železnimi rokami je zgrabilo nekaj Marjano za grlo.
— Kaj je, je dahnila in oči so izražale strah.
— Pojdi, je rekel Tine in stopil na cesto. Svinčene so bile Marjanine noge, ko je stopila za njim.
— Tonček je bolan, je rekla in sama ni vedela, da je kaj rekla.
človek pa je rekel skozi zobe, kakor da se boji:
-	Pojdi!
Nato pa jo je pogledal in rekel tiho:
— Nič ni... Pojdi... Saj veš, Marjana... No, j pač ... Mi, rudarji... Saj veš ...
— Kaj, kaj, kaj, je vrisnila Marjana in zgrabila ! Tineta za ramo. Divje mu je gledala v oči.
— Nič ni. Marjana ... Nesreča se je zgodila ... Marjani so se zašibile noge.
— Jezus ... On, Blaž?
Tine je pokimal z glavo:
— In Francelj, Martin, Janez njegov sin, ki mu je komaj petnajst let, Jurij.
—	• Kje? je zahropela Marjana.
Tine je stegnil roko. Marjana je planila v tisto smer in kričala:
— Blaž, moj Blaž ... Jezus ... Jezus ...
Bežala je k rudniku. Ni slišala, kako je klical sinček:
— Mamica... Zakaj še ni očeta? ...
čim večjem številu udeleže! — Istočasno pozivamo one člane, ki imajo za to leto podaljšane železniške legitimacije, da pridejo takoj po nje, ker so nam tukaj v napotje.
KOUVI Ptuj.
Krajevni odbor v Mokronogu namerava dne 8. oktobra 1933 ob 3. uri popoldne prirediti pri g. Majcen Aleksandru, gostilničarju v Mokronogu, veliko tombolo v prid vojnim žrtvam Krajevnega odbora. Vsa sosedna društva naj vpoštevajo to prireditev in se naprošajo, da dotični dan ne prirejajo svojih zabav. S tem se pokaže, da se podpira naše vojne žrtve. To prireditev pripravljata naša agilna tovariša Urbanc in Novak. Zato je vsakega člana in članice dolžnost, da jima priskočite vsi brez razlike na pomoč, da bo prireditev čim veličastnejša in s tem se tudi pokaže, da vojne žrtve Krajevnega odbora v Mokronogu še žive. Torej vsi na delo!
Brzin Jože, invalid.
Iz Tržiča. Članom Krajevnega odbora sporočamo, da posluje tajništvo sedaj vsak dan ob delavnikih od 9. do 14. ure (2. ure popoldan). Med temi urami je tajnik tov. Ciler Vinko članstvu vedno na razpolago. — Izrecno pa se opozarja članstvo, ko dobi rešenja invalidskega sodišča, da takoj brez odlašanja (prve dni) prinese ista v pisarno, ako je treba delati pritožbe, da bodo pravočasne in napravljene pravilno ter opremljene z vsem potrebnim. To je najpotrebnejše, da se ne zamudi 15 dnevnih rokov ali pa da se zadnje dni ne more vsega storiti. Mnogo članov zamudi rok in potem je le še mož-
Večkrat nastane vprašanje pri boleznih srca, ki se morajo presojati iz različnih vzrokov. — V tem oziru je dr. Klauber iz Berlina, zdravnik specijalist, napisal zanimivo mnenje, ki ga prinašamo v sledečem:
Srčna hiba lahko nastane od težke poškodbe in je na različne načine ugotavljati; v mnogih slučajih morejo mnogi vzroki pri tem sodelovati. Težka poškodba, predvsem taka, ki povzroči popolno razbitje kakega uda, v mnogih slučajih ni prizadela samo dotičnega, pozneje amputiranega uda, pač pa celo telo.
Granatni udarci, ki vržejo telo v zrak, potem pa zopet ob tla, razdejanje strelskih jarkov in podzemnih skrivališč ali podobni vplivi močne sile, pritisnejo na prsni koš in skozi krvavitev v srčni muskulaturi vstvarjajo predpogoje za poznejše napake srčnih musku-latur, čeprav navsezadnje pokažejo malenkostne simptome.
Poškodbe, ki vodijo do amputacij ali splošnih pohab udov, so bile pri la-zaretnem oskrbovanju tako v ospredju pred drugimi posledicami, da eventualni simptomi, kakor n. pr. poškodba srca, lahko, neenakomerno bitje srca, pulsa itd., niso bili niti zdravniško opazovani in zabeleženi. Da tudi lahki sunki ali
nost ponovnega sojenja, pa tudi ne vselej. — Zato pazite na točnost!
Poizvedba. Invalid Ravnik Pavel, stanujoč v Brežicah št. 10 sem služil med vojno pri bivšem' 17. pešpolku, 2. stotnija in bil dne 21. julija 1916 na Monte Cuco ranjen v levo nogo od kosa granate, vsled česar mi je bila amputirana leva noga nad kolenom.
Radi izkazila, da sem v resnici služil med vojno kot vojak navedenega pešpolka, in bil kot tak ranjen, zahteva invalidsko sodišče v Ljubljani dve priči, ki lahko potrdita istinitost mojih navedb.
Z ozirom na to prosim vojna tovariša Kankl-a Ivana, bivšega korporala in Arhar-ja Franca, bivšega četovodjo, ki sta bila navzoča o priliki, ko sem bil ranjen, odnosno sta bila navzoča pri obvezovanju, da mi sporočita svoja naslova.
Istočasno prosim tudi druge vojne tovariše, ki so služili z menoj pri navedeni stotniji, in bi kot taki lahko potrdili moje navedbe, da mi pošljejo svoje naslove.
Za prijaznost se vsem že vnaprej najlepše zahvaljujem.
❖
Za zdravljenje v toplicah.
Središnji odbor objavlja, da je radi slabega vremena, ki je bilo spomladi, vsled česar niso mogli invalidi v predsezoni oditi v toplice in v polni meri izkoristiti svoje pravice do zdravljenja, predlagal, da naj se letošnja sezona za zdravljenje invalidov podaljša od 15. septembra do 1. oktobra t. 1.
O rešitvi po tem predlogu bo obvestil vse organizacije.
pritiski prs lahko nosijo posledice srčnih napak, je znanstveno nepobitno dejstvo, vendar pa se to pri ugotovitvah pogosto pozablja.
Prof. Krehl iz Heidelberga, eden najboljših opazovalcev srčnih bolezni piše:
Pogosto pričenjajo po močnih pritiskih na prsni koš, ali po sunkih v prsa nastanki razvijajoče se srčne slabosti (insuficijenca) z vsemi svojimi posledicami.
Nadaljni vzrok za srčne bolezni je tudi močna izguba krvi, ki je pri težkih ranitvah združena neposredno, ali pa pri poznejših operacijah. Pri izgubi krvi trpi srce na ohranitvi svoje muskulature in postane mehanično nesposobno vsled praznega teka.
Zelo škodljivo za srčno muskulaturo je tudi splošno zastrupljenje telesa po zunanjih ali notranjih strupih. K zunanjim strupom moramo prištevati tudi uspavalna sredstva (narkozo), ki se mora' rabiti pri večjih operacijah. Narkoza vpliva z delnim, četudi hitro pojemajočim zastrupljenjem možgan. Ponavljajoče se narkoze, ki so pri ampu-tirancih pri tako zvanih naknadnih operacijah, n. pr. izločitvi drobcev (sekve-ster), neuromih itd. potrebne, lahko po-I škodujejo občutne dele telesa, torej
srčno muskulaturo (tudi trajno).
Ne sme se pozabiti, da od običajnih narkotičnih sredstev »cloroform« bolj škoduje srcu kakor »aeter«, toda ravno cloroform se je iz gotovih vzrokov (eksplozivnosti aetra) bolj vporabljal v vojski.
K notranjim strupom, ki pridejo pri naših ugotovitvah v poštev, so bakterijski produkti, ki n. pr. po amputacijah dostikrat povzročajo splošno krvno zastrupljenje (sepsis). Na ranah se nahajajoči bacili, radi katerih bojazen, ali pa že nastopajoče delovanje privede kirurga, da izvrši amputacijo, se lahko kljub operaciji vgnezdijo na nekaterih mestih telesa ter pozneje povzročajo nove infekcijske poskuse. Poljubno mesto je lahko vzrok oteženega srčnega bitja.
Neposredno in posredno so tudi druge infekcijske bolezni, ki takoj ali potom vgnezditve pozneje delujejo in lahko poškodujejo srčno muskulaturo, oziroma njegovo raztezanje.
Pri poznejši diagnozi srčnega obolenja brez težke poškodbe ali ranitve med vojno, se mora tudi misliti na možnost ali gotovost vzroka vsled infekcijskih bolezni, ki jih je vojak vsled službe dobil, kakor difterija, škrlatinka, tifus, malarija, kolera, revmatizem ali vnetje vratu.
Tudi lajiku mora biti jasno, da postajajo ljudje z amputiranimi nogami, otrpljenimi udi (arthritis deformans) pogosto debeli od masti in da je to posledica omejitve gibanja. Oni brez nog ali s protezami morejo le hoditi kratko hojo. Poklic izvršujejo navadno sede. Začetek debelenja je že pogosto nastal v bolnici vsled dolgega mirovanja v postelji in dalje manjka tem poškodovancem intenzivnejšega dela, potrebne zdravstvene oskrbe, pazljive hrane, masaže, gimnastike itd.
Nabiranje telesne masti je znani vzrok poškodbe srčne muskulature in sicer se nabira mast okoli srca ter mu otežkoči delovanje, polagoma pa postajajo tudi srčne celice prepojene z mastjo, tako da vidimo med rdečimi spojinami rumene mastne črte.
Razvoj traja polagoma dalje leta in leta, srce nastane mesto elastično in muskulativno, prepreženo z ovirajočo ! mastno plastjo. Pri zvišanih nalogah, ki jih zahteva močnejše telo od centralne stiskalnice, se razvije srčna napaka in slabost, ki je pogosto posledica smrti.
Kar velja za centralo, t. j. srce, se mora vpoštevati tudi za cirkulacijo, to je za žile. Bakterične in druge strupene poškodbe v notranjosti, mast, nenormalno delovanje, omejujejo muskulaturo žil, tako da se razvijajo notranja obolenja samostojno in skupno s srčno napako. K temu spada poapnenje celic, ali artheroskleroza imenovano. Poprej se je mislilo, da se pojavlja poapnenje le v visoki starosti, danes pa je znano, da to ni le v starosti, kar dovede do naravne kapi, pač pa povzročajo različni toksični, kemični, nervozni in mehanični razvoji do tega. Artherosklero-tične ali na drugi način degenerirane krvne celice lahko, kar se tu ne more naprej izvršiti, vodijo do zatrpanosti
žil in k napadom kapi po krvavitvi možganskih arterij.
Medicinska statistika beleži med pogostimi smrtnimi vzroki po vojni, porast srčnih bolezni, vendar pa ne vsled starostnega vzroka, temveč vsled splošnih ali specijelnih vojnih poškodb, ki so pustile posledice in obolenja celega krožnega sistema. Poleg teh poškodb je vojna s svojimi trajnimi prenapori, s svojimi izrednimi štrapaci in živčno-škodljivimi napori veliko ljudi predčasno postarala, tako da je po zgledu znanega znanstvenika vojna pokazala splošno veliko telesno poškodbo. Vpliv nervoznih motenj na kroženje, posebno pa na srčno muskulaturo sicer točasno še ni natančno ugotovljen, v splošnem pa nepobiten.
Raznoterosti.
Občinske volitve v podeželskih občinah v dravski banovini se bodo vršile dne 17. septembra t. 1. Volitve v občine so v zmisiu zakona javne! — Za samoupravne mestne občine se bodo vršile volitve posebej, ko izide tozadevni zakon.
Volitve v Delavsko zbornico. Uradne »Službene Novine« v Beogradu objavljajo razpis volitev v delavske zbornice za Ljubljano, Zagreb, Novi Sad, Beograd in Sarajevo. Volitve se bodo vršile v drugi polovici meseca oktobra najkasneje. Predsednik glavnega volilnega odbora v Ljubljani bo svetnik banske uprave dr. Ivan Karlin; namestnika pa bo imenoval ban. Razpis volitev se je izvršil z objavo razglasa dne 16. t. m.
20 milijonov vreč kave so uničili v
Braziliji do 31. julija t. 1. v vrednosti nad eno milijardo dinarjev, vendar to ne bo dosti razbremenilo trga, ker se pridela na leto 40 milijonov vreč, porabi pa komaj 25 milijonov. Ampak, da bi znižali ceno kavi, to jim še na misel ne pride.
Pariz hoče graditi najvišjo stavbo na svetu. Pariz se ponaša s svojim Eifelo-vim stolpom, ki je bii postavljen pred petdesetimi leti prilikom takratne svetovne razstave. S svojimi 300 metri višine je bil takrat pravo čudo sveta. Leta 1937 se pa vrši v Parizu zopet svetovna razstava in do tedaj hočejo Parižani postaviti nov stolp iz železobeto-na, ki naj bo visok 700 metrov. Od tal do vrha bo poleg več dvigal vodila tudi cesta za avtomobile. Na stolpu bo poleg raznih pisarn, lokalov in zabavišč tudi radio-postaja in svetilnik, katerega luč se bo videla do angleške obale. Cisto na vrhu bo velik hotel z razglednikom, restavracijo, kavarno, plesiščem in kinom. Torej pravi babilonski stolp.
Novo Marconijevo odkritje. Znani italijanski znanstvenik Viljem Marconi je sporočil časnikarjem, da se mu je posrečilo napraviti aparat, s katerim bo mogoče telefonirati brez žice. Dosedanji poizkusi uspevajo na daljavo več kilometrov. Čim se mu posreči, da odstrani postranske motnje, bo mogoče kamorkoli in s komerkoli telefonirati z majhnim žepnim aparatom.
Bolezni srca in njih vzroki pri amputirancih
in drugih.
Očala, ščipalce, umetna očesa, daljnoglede, foto-aparate, toplomere, barometre itd. kupite v veliki izbiri najcenejše pri
Pb iSaŠlJCSC
izprašan optik in urar
LJUBLJANA, Stari trg 9.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Patentni zložljivi fotelj
posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah v nogah.
Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih senah.
I. khhcaver, Ljubljana, Poljanska i?
(dvorište)
BODHHA
čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT
Telefon 26-26 - Brojevi TIMPORT. LjubljSPd, VGCHB P0t15
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 35. Tiska tiskarna „Slovenija" v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
Vabimo Vas,
oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin.
Za mal denar — irenchcoate,
suknje, obleke, perilo in drugo.
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Julija Polajnko
izdelovanje in barvanje klobukov ter volneni izdelki domače izdelave.
LJUBLJANR, Kiunova ulica 7