ÊSÊ
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
glg	v^H' son
	
mmjjß	
Nogomet •
V Gorico brez ^ Ekpokija, a z Žiličem in Rakovičem
O Stran 15
Dejan Zavec •
Sedaj je vse znano, čakamo le še na borbo!
O Stran 15
Po mestni občini Ptuj «Kupili karto za morebitni kohezijski denar
Stran 3
Ptuj, petek, 5. marca 2010
letnik LXIII • št. 18 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po naših občinah Videm • Zelo neodgovorno obnašanje posameznikov!
Stran 4
Kmetijstvo Podravje • Kdo bo
lastnik Ljubljanskih mlekarn
Stran 7
Štajerski
Spodnje Podravje • Predpomladna občutja
Živahneje tudi v ribarnicah
Čeprav je do koledarske pomladi še 14 dni, je dejstvo, da je zima že za nami, saj je pomlad čutiti že skoraj na vsakem koraku. Na tržnicah sta se pojavila prvi regrat in spomladanski teloh.
Živahneje pa je tudi v ribarnicah, še posebej sedaj, v postnem času, saj je na Štajerskem od nekdaj veljalo, da je treba po vsaki zimi telo očistiti vseh strupov in nasičenih maščob, zato je namesto svinjskih pečenk in „pohanega" čas za lažje prebavljivo ribje meso. Tega se zavedajo vsi, ki kaj dajo na zdravo življenje, zato je v teh dneh v naših ribarnicah živahneje kot sicer.
Sicer imajo ribe v naši prehrani pomembno vlogo, saj so izredno bogat vir biološko visoko vrednih ter lahko prebavljivih beljakovin. V glavnem se ribje beljakovine prebavijo v treh ali štirih urah, medtem ko potrebujejo goveje beljakovine za presnovo od 8 do 10 ur. Poleg tega vsebujejo ribe veliko rudninskih soli, kalcija in fosforja, pa cel kup vitaminov skupine B in D ter veliko maščobnih kislin omega 3, ki so izredno pomembne v varovalni prehrani in nujne za človekov organizem.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Nova organiziranost javnih služb
Zakaj v Komunali predlagajo interesno zvezo občin?
Nekatere spremembe na področju izvajanja gospodarskih javnih služb, ki jih narekuje Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, so prinesle novosti tudi v Komunalnem podjetju Ptuj. Kako te vplivajo na izvajanje njihove dejavnosti in kakšni so njihovi predlogi za čimprejšnjo uskladitev?
Ptuj • Javne službe
Podjetje za smeti, vodo - in TV-program
Ptujski župan dr. Štefan Čelan zatrjuje, da gre pri sprejemu sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj za spremembe na osnovi zakonodaje in da se s prenosom televizijske dejavnosti iz KKS v drugo občinsko podjetje, Javne službe, ne ustanavlja nova ptujska televizija.
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko pojasnjuje: »V glavnem prinaša omenjeni zakon dve bistveni novosti. Prva je ta, da se je s 1. januarjem 2010 premoženje oziroma celotna komunalna
infrastruktura prenesla z dosedanjega upravljavca nazaj k lastnikom, torej k lokalnim skupnostim oziroma občinam. Druga pa je, da so občine dolžne urediti izvajanje gospodarske javne službe bodisi prek
Foto: Martin Ozmec
lastnega javnega podjetja z možnostjo direktne oddaje izvajanja storitve gospodarskih javnih služb ali pa s sklenitvijo koncesije prek javnega razpisa z izvajalcem službe, ki nima statusa javnega podjetja.
V Komunalnem podjetju Ptuj smo do sedaj opravljali gospodarsko javno službo oskrbe z vodo v vseh 18 občinah Spodnjega Podravja in še v štirih sosednjih. Ker pa nimamo statusa javnega podjetja, moramo sedaj za to dejavnost od občin pridobiti ustrezno koncesijo za opravljanje te dejavnosti tudi v bodoče.
O Stran 2
Sprejem po skrajšanem postopku vzbuja nekatere pomisleke, predvsem pa dejstvo, da bo družba, ki sedaj pobira plačilo za smeti in vodo, sedaj imela še televizijski program. Ptujskih svetnikov pa ni zanimalo niti dejstvo, da se s spremembami povečujejo tudi nekatere pristojnosti direktorja podjetja Javne službe Ptuj pri sklepanju poslov. V odlok so zapisali, da je potrebno predhodno soglasje skupščine le v primerili sklepanja pravnih poslov, ki presegajo vrednosti, ki so določene kot mejne za obvezno objavo v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to pa je 125 tisoč evrov za naročilo blaga in storitev ter 4,845 milijona evrov
za naročilo gradenj. Na naša vprašanja, ki so se nam porajala v zvezi s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., je odgovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan.
O Stran 32
Foto: CG
Podravje • Nova organiziranost gospodarskih javnih služb
Zakaj v Komunali predlagajo interesno zvezo občin?
Nekatere spremembe na področju izvajanja gospodarskih javnih služb, ki jih narekuje Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, so prinesle novosti tudi v Komunalnem podjetju Ptuj. Kako te vplivajo na izvajanje njihove dejavnosti in kakšni so njihovi predlogi za čimprejšnjo uskladitev?
Foto: M. Ozmec
Jože Cvetko: »Predlagali smo ustanovitev interesne zveze občin, saj je to za vse najprimernejše, najbolj racionalno in ekonomično.«
Komunalno podjetje Ptuj je od leta 1996 delniška družba, lastništvo kapitala sestavlja 61 % Mestna občina Ptuj z občinami ter 39 % zaposleni in bivši zaposleni. Dejavnost družbe je proizvodnja in distribucija vode, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, proizvodnja, distribucija pare in tople vode, komunalne storitve (čiščenje javnih površin, vzdrževanje prometnih površin, urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin, vzdrževanje javne razsvetljave, upravljanje parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil, tržnica, sejmi, plakatiranje in pogrebne storitve) ter laboratorij.
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko pojasnjuje: »V glavnem prinaša omenjeni zakon dve bistveni novosti. Prva je ta, da se je s 1. januarjem 2010 premoženje oziroma celotna komunalna infrastruktura prenesla z dosedanjega upravljavca nazaj k lastnikom, torej k lokalnim skupnostim oziroma občinam. Druga pa je, da so občine dolžne urediti izvajanje gospodarske javne službe bodisi prek lastnega javnega podjetja z možnostjo direktne oddaje izvajanja storitve gospodarskih javnih služb ali pa s sklenitvijo koncesije prek javnega razpisa z izvajalcem službe, ki nima statusa javnega podjetja.«
Kako se te spremembe odražajo v Komunalnem podjetju?
»V Komunalnem podjetju Ptuj smo do sedaj opravljali gospodarsko javno službo oskrbe z vodo v vseh 18 občinah Spo-
dnjega Podravja in še v štirih sosednjih. Ker pa nimamo statusa javnega podjetja, moramo sedaj za to dejavnost od občin pridobiti ustrezno koncesijo za opravljanje te dejavnosti tudi v bodoče. Občina Ptuj in nekatere druge občine se niso odločile za odkup delnic zaposlenih in nas niso preoblikovale v javno podjetje!
Ker je vodooskrbni sistem Ptuj tehnično in tehnološko enovit, smo prepričani, da je potrebno razmišljati o skupnem izvajalcu gospodarske javne službe, saj to narekujejo tudi ekonomski, tehnični in higienski oziroma, če hočete, zdravstveni kriteriji, ker je treba zagotoviti zdravo in neoporečno pitno vodo vsem odjemalcem v celotnem sistemu.
Že proti koncu lanskega leta smo posameznim občinam predlagali to, kar je dejansko za vse najprimernejše, najbolj racionalno in ekonomično:
menimo namreč, da je najprimernejša oblika organiziranja ustanovitev interesne zveze občin za oskrbo z vodo celotnega območja, ki se oskrbuje iz našega sistema. Poleg mestne občine Ptuj so to vse občine z območja nekdanje velike ptujske občine, poleg tega pa še občine Cerkvenjak, Sveta Trojica in Starše, kjer imajo o tem že sklenjeno ustrezno koncesijo, seveda s Komunalnim podjetjem Ptuj. Tako bi lahko udejanjili tudi načelni dogovor in težnjo županov o enotnem vodooskrbnem sistemu, z enotno ceno storitev in enotno ceno vode, kot tudi z enotno ceno omrežnine, ki bo uvedena kot vir za nadaljnje investicije in investicijsko vzdrževanje sistema ter tudi za plačilo odškodnin kmetom na vodovarstvenih pasovih na območju vodooskrbnega sistema Ptuj.«
Kakšni so odzivi iz posameznih občin?
»Čeprav so vsi predvideni roki za ureditev teh razmer že potekli, pričakujemo, da bodo posamezne občine predložene akte o ustanovitvi interesne zveze občin čim prej sprejele. Do sedaj so ustrezne sklepe o tem sprejeli že v štirih občinah: Markovci, Zavrč, Majšperk in Cirkulane.«
Lahko posledično zaradi vsega tega pričakujemo skorajšnji dvig cene vode?
»Moram poudariti, da voda ne bo dražja zaradi nove oblike organiziranosti in nove oblike izvajanja te gospodarsko javne službe, ampak predvsem zaradi novega pravilnika o oblikovanju cene storitve, ki uvaja povsem nov pojem omrežnine, te pa morajo pokrivati stroške najemnine oziroma amortizacije, stroške odškodnin kmetom na vodovarstvenih območjih ter stroške za zavarovanje infrastrukture vodooskrbe.
Naj dodam, da bodo celotno gradivo, tako oblike izvajanja gospodarske javne službe kot tudi izdelavo ekonomskega modela cene storitve izdelali strokovnjaki pooblaščene in-
m
stitucije z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila v Mariboru. Samo ceno in njeno strukturo pa bo izdelal inštitut za raziskave in izobraževanje pri Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V primeru uvedbe enotne cene, kot predvideva uredba, bo cena storitve za gospodinjstva višja, ker je dotlej gospodarstvo plačevalo enkrat več!«
Kdo bo potrdil novo ceno, v čigavi pristojnosti bo po novem ta funkcija?
»Ta pristojnost je po novi zakonodaji popolnoma v rokah lokalnih skupnosti, torej posameznih občin oziroma zveze občin, ko bo prišlo do ustanovitve te zveze, kar pričakujemo v zelo kratkem času, morda bo vse skupaj trajalo dva do tri mesece. Kot je verjetno že znano, so v Mestni občini Ptuj že ustanovili javno podjetje Javne službe, d. o. o., ki za območje MO Ptuj po njenem pooblastilu nastopa kot izvajalec oskrbe s pitno vodo na njenem območju.«
Kaj pa sedaj na območju MO Ptuj počne Komunalno podjetje Ptuj?
»Komunalno podjetje Ptuj še naprej izvaja vse storitve na območju MO Ptuj, saj ima za
to vsa ustrezna sredstva, ustrezen kader in navsezadnje vse potrebne reference. Glede na določila nedavno sprejetega odloka v MO Ptuj pa zaračunava storitve občanom novoustanovljeno podjetje Javne službe, d. o. o., katerega 100-odstotni lastnik je Mestna občina Ptuj.
Po nam dosegljivih podatkih cena za to storitev tudi po novem sistemu ni višja. Posamezne podrobnosti nam seveda niso jasne. Lahko pa dodam, da se posamezni občani, ki so do sedaj plačevali vodo direktno na blagajni Komunalnega podjetja Ptuj v Puhovi ulici, s čimer so se izognili plačilu provizije za položnice, še vedno oglašajo na naši blagajni, čeprav je potrebno vodo plačevati na sedežu novega podjetja Javne službe, to pa je v Lackovi ulici. Za občane iz drugih, zunanjih občin pa seveda še vedno velja, da lahko plačajo položnice brez plačila provizije direktno na blagajni Komunalnega podjetja Ptuj.«
Ali lahko pričakujemo, da bodo vse te spremembe, ki ste jih omenili, kakor koli vplivale na kvaliteto izvajanja storitve oskrbe s pitno vodo v ptujskem sistemu?
»Z gotovostjo lahko rečem, da ne. Kajti ne glede na odprta vprašanja okrog organiziranosti, kar je po našem mnenju treba pravno-formalno čim prej rešiti, je še vedno primarna naloga Komunalnega
podjetja Ptuj predvsem skrb za kvalitetno in kakovostno izvajanje oskrbe z vodo, skladno z zakonodajo.«
Lahko pričakujemo, da se bodo podobne spremembe kmalu zgodile tudi pri opravljanju drugih gospodarskih javnih služb, kot sta odvoz komunalnih odpadkov ter čiščenje in odvajanje odpadnih voda?
»Ker v drugih dejavnostih opravljanja gospodarskih javnih služb, še zlasti pri čiščenju in odvajanju odpadnih voda zaradi precej višjih stroškov od zagotovljenih cen v Komunalnem podjetju Ptuj vsak mesec „pridelamo" okoli 40.000 evrov izgube, predvsem zaradi odvoza blata iz čistilne naprave prek pooblaščenih prevoznikov na sežig v Avstrijo, pričakujemo, da bomo tudi to področje v kratkem uredili v skladu z zakonodajo.
Problem je v tem, da pogodbeni onesnaževalci - industrija in večje ustanove - ta strošek sicer plačujejo, medtem ko gospodinjstva še ne. Zato bo morala lokalna skupnost, torej mestna občina, čimprej sprejeti novo ustrezno ceno za storitev čiščenja in odvajanja odpadnih voda ali pa manjkajoča sredstva subvencionirati iz lastnega proračuna. Tako, kot je sedaj, naprej zagotovo ne bo več šlo!«
M. Ozmec
Uvodnik
Vrnimo otrokom otroštvo!
So vas sošolci v vrtcu ali šoli kdaj zbadali, ker ste bili malce bolj okrogli, malo večji ali manjši od drugih, ker ste imeli veliko mozoljev in predolge noge v primerjavi z ostalim telesom? So si vas kdaj privoščili, ker ste popolnoma zgrešili z novo frizuro ali ker so bile hlače, ki vam jih kupila mama, popolnoma iz mode? Ste bili ozmerjani kotpiflar, smrduh, špeglar, prekla ali s kakšnim malo manj ljubkim imenom iz živalskega sveta? So vas, bog ne daj, kdaj pri tem celo pocukali za lase ali porinili, vas je kdo kdaj udaril, vampodstavil nogo, vas frcnil v glavo, potegnil za uho, pretepel? Ali pa ste kaj od naštetega počeli celo sami svojim sovrstnikom? Vem, odgovor je: da. Mi smo še živeli v časih, ko je bilo kaj takega običajno za odraščajoče otroke. To so bile preizkušnje, v katerih smo se učili, kje so meje, kako se smemo in kako ne smemo obnašati do drugih. In večina staršev je to tudi tako razumela.
Če pa bi se to dogajalo danes, bi vas označili za diskrimi-nirane.
Jap! Tudi če ste blondinka, policaj, cigan ali homoseksualec, morda še ne veste, a ste gotovo žrtev stereotipov. Niste tega nikoli tako čutili in doživeli? Ja, potem je čas, da spregledate.
Naši otroci od malih nog sami izbirajo, kaj, kako in ali sploh bodo počeli stvari. To so nekateri počeli tudi nekoč, a le doma. Z vstopom v institucije seje začel režim, kije postavljal meje. Kajti obnašanje, ki se v vrtcu zdi še simpatično in zametek zanimive osebnosti, se že v osnovni šoli hitro preimenuje v težavnega otroka, ki moti pouk in noče slediti navodilom. Vzgojitelji in učitelji se vedno bolj postavljajo v pasivno funkcijo, ker je celoten sistem tako naravnan. Super zaščitniške matere pa zagovarjajo svoje otroke, ne da bi pri tem prenesle zdravo in potrebno mero kritike. In tako imamo situacijo, v kateri dejansko odločajo otroci. S tem smo jim naložili breme, ki ga niso sposobni nositi, ker so še otroci. Tako kot smo moške poženščili, iz žensk naredili moškinje, smo sedaj zelo uspešno na poti, da iz otrok naredimo odrasle. Tiskamo vedno več knjig o vzgoji, otroke pa vzgajamo vedno manj. Najboljša ta hip: Zakaj postajajo naši otroci tirani, napisal jo je Michael Winterhoff. Nujna za vse starše, ki želijo razumeti, v kakšnem svetu živijo njihovi otroci, vsak ravnatelj pa bi jo moral predpisati svojim učiteljem za tolažljivo domače branje.
Razmislite: otrok, ki danes potrebuje mediatorja, da se lahko pogovori z vrstnikom, je jutrišnji odrasli, ki se bo s svojimi soljudmi sposoben pogovarjati le preko odvetnikov. Je to svet, ki si ga želite za svoje otroke?
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S 36. seje sveta mestne občine
Kupili karto za morebitni kohezijski denar
Ptujski mestni svetniki so na prvi seji v marcu precej burno razpravljali, še največ pa o projektu razširitve regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke, saj ga je potrebno sprejeti do konca aprila, da bi zanj pridobili državna in evropska sredstva, nujna za dokončanje investicije, pri kateri so sedaj morali spremeniti tehnologijo, in za izpolnitev zakonskih pogojev, ki veljajo za področje odlaganja odpadkov. S tem projektom se zaenkrat ne spreminja pogodba za Gajke, ki velja do leta 2018, ko naj bi bilo zadnje leto odlaganja odpadkov na to deponijo.
Zelo na hitro pa so ptujski mestni svetniki na 36. seji, ki je bila prvega marca, opravili z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskega podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., v katerega sedaj prenašajo tudi dejavnost televizije (PeTV); ta se trenutno opravlja v okviru prav tako občinske družbe KKS, d. d. „Čiščenje" v občinski družbi KKS naj bi bilo nujno tudi zaradi potrebe, da na območju MO Ptuj vsa gospodinjstva končno dobijo signal kabelske televizije, kar naj bi izvedli v okviru javno-zaseb-nega partnerstva.
Ker naj bi Šolski center oprostili plačila pri izvedbi investicije v sodobno infrastrukturo za dvig izobrazbene ravni v Spodnjem Podravju, so ptujski svetniki, tako je vsaj pokazala razprava, trdno odločeni, da jim ta oprostitev mora prinesti neke bonitete. Pri investicijskem projektu za obnovo ostrešja in fasade na OŠ Olge Meglič pa so bili mnenja, da je pomanjkljiv, saj bi moral zajeti tudi obnovo stavbnega pohištva, v nasprotnem primeru to ne bo racionalen projekt.
Na dnevnem redu je bil tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka za poselitveno območje Rabel-čja vas - zahod, pri katerem so ugotovili, da bi glede na predvideno veliko poselitev morali zarisati tudi kolesarske steze, ponovile pa so se tudi nekatere stare zahteve o tem, da mora biti vstop na bodoče veliko gradbišče na tem območju urejen z Volkmerjeve ceste.
Brez pripomb pa so svetniki izglasovali sprejem investicijskega načrta za obnovo in dograditev gasilskega doma Ptuj, odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju ter projekt
rekonstrukcije strehe, zasteklitve okna v poročni dvorani in obnovo fasade Mestne hiše na Ptuju. V osnutku so potrdili tudi pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v MO Ptuj.
Že po tradiciji pa so govorili in govorili v točki pobude in vprašanja, čeprav so se že večkrat dogovorili, da jih bodo vlagali pisno. Na to, da imajo računalnike in naj pobude in vprašanja v bodoče postavljajo pisno, jih je ponovno spomnil svetnik LDS Milan Čuček.
Smetiščna regija obsega 19 občin
V Spodnje podravsko od-padkovno regijo trenutno spada 19 občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Sliv-nica (vključena od 1. septembra 2009), Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podleh-nik, MO Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Šentilj (podpisano pismo o nameri, odpadkov pa v Gajke še ne vozijo), Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale, izhaja iz projekta nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke. Že od samega začetka je bil center Gajke zasnovan kot eden najsodobnejših tovrstnih centrov, ki omogoča celovito obravnavo vseh frakcij komunalnih odpadkov. Njegova izgradnja se je začela v letu 2003 in je v večjem obsegu potekala vse do leta 2006, od takrat dalje pa so ga dograjevali v manjšem obsegu.
Da se projekt Gajk ni razvil, tako kot je bilo predvideno, je krivdo, kot so prepričani mestni svetniki, iskati v pomanjkanju nadzora in tudi denarja, ker si je MO Ptuj že na začetku naložila preveliko breme in se ni znala pravočasno dogovoriti z vsemi drugimi občinami,
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so na 36. seji največ razpravljali o Gajkah, ki bodo s projektom razširitve še enkrat večje.
vključenimi v ta projekt.
Ker gre pri nadgradnji Gajk v bistvu za nov projekt, bo potrebno z vsemi 18 občinami skleniti novo pogodbo -takšno, po kateri bo MO Ptuj vsaj enakopravna, je opozoril svetnik LDS Konrad Rižner in se tudi vprašal, ali bosta za pridobitev kohezijskih sredstev v letu 2010 „zadostovali" poročilo o vplivih na okolje iz leta 2002 in študija o požarni varnosti, ki prav tako nosi letnico 2002. Osebno sicer podpira projekt, ker tako, kot je zdaj, ne more biti - sedanje stanje je najslabše, kar je mogoče.
Milan Petek (SDS) je opozoril na napačno navajanje primestnih četrti Rogoznica in Grajena, ki ju ni več, v projektu nadgradnje pa se tudi ne omenja nova ČS Spuhlja.
Janez Rožmarin (N.Si) je spomnil, da se je tudi pred začetkom projekta Gajke tako kot sedaj v primeru nadgradnje govorilo o vrhunski tehnologiji, o tehnologiji, ki ne
bo imela vpliva na okolje. Tudi biznisa z deponijo še ni, kot se je večkrat obljubljalo in napovedalo, z novim projektom pa naj bi v bistvu prosili za nov zagon investicije.
To, kar je bilo moderno leta 1999, je danes zastarelo, je odgovoril ptujski župan, in tudi ne ustreza spremenjeni zakonodaji na državni in evropski ravni. Biznis pa bo mogoč šele po dokončni izgradnji centra, z eko industrijsko cono, kar pa je še vedno stvar pogajanj, odgovarja ptujski župan.
Marjan Kolarič (SDS) je vprašal, zakaj se o novem projektu za Gajke, kot je nadgradnja, nihče ne pogovarja z ljudmi, ki so prizadeti. Spomnil je na sklep iniciativnega odbora Podvinci, ki odločno nasprotuje širitvi odlagališča v Gajkah. Projektu nasprotuje, ker je bil sklep iniciativnega odbora v Podvincih sprejet pred polno dvorano.
Peter Pribožič (N.Si) je prepričan, da glede na doku-
ment nadgradnje ni mogoče govoriti le o nadgradnji, temveč o novih Gajkah, saj so enkrat večje. Povedal je, da dokumenta ne more podpreti, ker se v Gajkah rešuje usoda celotnega Podravja. V projektu je večkrat zapisano, da bodo Gajke s to nadgradnjo lahko pokrivale območje, na katerem živi do 200 tisoč prebivalcev. Vprašanje je, kaj se rešuje s tem projektom: interes občin oziroma širšega območja ali pa interes kapitala? Prepričan je tudi, da pomanjkanje denarja ni glavni vzrok za vse, kar se dogaja v Gajkah.
Gajke - premalo domišljen projekt?
Ptujski župan je na številne svetniške pomisleke v zvezi z nadgradnjo povedal, da ne more reči, da ni bilo napak, marsikaj bi se dalo narediti bolje. Marsikateri očitek pa ne vzdrži, saj se govori preveč na pamet, politično sprene-
vedanje pa v tem trenutku ne koristi nikomur. »Danes smo v zvezi z urejenostjo Gajk na pol poti, razvoja in urejanja centra za ravnanje z odpadki ni mogoče presekati. Projekt že v začetku ni bil dobro domišljen, zdaj se z njegovo nadgradnjo poskuša rešiti problematika,« meni župan.
Dr. Marjan Janžekovič (SLS) je prepričan, da se ni naredilo vse tisto, kar bi se lahko. Zgodovina se ponavlja: tisto, kar je bilo nekoč Brstje, so danes Gajke. Najbolje bi bilo, da se Gajke zaprejo. »Kje so nove lokacije za odlagališča, kaj smo naredili na tem področju?« je bilo Janžekovi-čevo vprašanje. Prepričan je tudi, da ni bilo najbolj umno, da so se v jami postavljale stavbe, te bi lahko stale na njenem obrobju.
Po prepričanju Lidije Maj-nik (LDS) karto za morebitni kohezijski denar moramo kupiti.
V dolgi in na trenutke polemični razpravi o nadgradnji projekta Gajke so sodelovali še nekateri drugi svetniki, na koncu pa jih je za projekt glasovalo 22, šest jih je bilo proti, svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš pa ni želel glasovati, ker pričakuje, da bo dobil od župana in občinske uprave podrobnejše informacije o tem projektu, da se bomo lahko na osnovi tega odločili in da bo na koncu projekt dobil zaokroženo vsebino, ki bo omogočila, da bo MO Ptuj, kar zadeve odlaganje odpadkov, urejena občina.
Že v prihodnjih dneh se bodo ptujski mestni svetniki v okviru odborov in komisij temeljito seznanili s problematiko odpadkov in pripravljenim projektom za nadgradnjo projekta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
So Gajke res že od začetka premalo domišljen projekt?
Videm • Župan Bračič odgovarja na trditve OO SDS
Zelo neodgovorno obnašanje posameznikov!
Na navedbe, ki so jih minuli teden na priložnostni novinarski konferenci podali predstavniki OOSDS Videm glede »krivde« za nesprejet občinski proračun, se je ostro odzval videmski župan Friderik Bračič. Kot pravi, se resnično sprašuje, kaj je za nekatere vrednota lokalne politike: ali družbena odgovornost za življenje občanov ali le ambicije posameznikov.
Župan Bračič pojasnjuje znana dejstva; da se je javna obravnava osnutka videmskega proračuna začela že lani novembra, da je bil obravnavan na dveh sejah občinskega sveta in na sejah vseh odborov, kjer je bil pred zadnjo sejo tudi usklajen in sprejet sklep o njegovi potrditvi (kar se na zadnji seji ni zgodilo).
»Za sejo občinskega sveta so bili najprej sklicani vsi odbori: odbor za negospodarstvo, odbor za gospodarstvo in odbor za okolje in prostor. Kot župan sem v usklajevanju proračuna upošteval vse predloge odborov ter opravil popravke in preusmeritve na druge postavke. Da je bilo mogoče postavke uskladiti oz. uravnotežiti, sem moral okrniti delovanje lokalne samouprave predvsem na tistih področjih, kjer je mogoče izvajati varčevalne ukrepe, in to v takšni meri, da je delovanje sistema še mogoče. Verjemite, da so nekatere postavke tudi tako zmanjšanje, da je ogroženo delovanje sistema. Občina ima obveznosti za izvajanje javnih služb, ki so zakonsko določene in za katerih izvedbo moram kot župan
obvezno poskrbeti. V ta namen občina prejema finančna sredstva, t. i. primerno porabo, ki je namenjena delovanju občinskih služb, sociali, vzgoji in vzdrževanju objektov. Denar, ki ga dobivamo za zakonsko predpisane naloge, ni namenjen investiranju, tega si mora občina zagotoviti sama preko dodatnih virov, kot so nadomestila, komunalni prispevek, prodaja premoženja in razpisi.«
Na vseh odborih potrjen, na seji nepotrjen proračun
Kot nadalje pravi župan, so tudi na odboru za finance predlagan proračun uskladili in takšen predlog je bil nato predstavljen občinskemu svetu na zadnji seji, s sklepom, da se ga potrdi.
»Tri dni pred samo sejo pa je svetniška skupina SDS vložila amandmaje v predvidenem roku z obrazložitvijo, iz katere postavke proračuna se vzamejo sredstva, ni pa določila, za kakšen namen se bodo potrošila. S tem je SDS vložila pomanjkljive amandmaje, ki
Zupan Friderik Bračič: »Pozitivne sklepe za vse naložbe, ki imajo v načrtu razvojnih programov opredeljeno financiranje za več let, je sprejel občinski svet. Zdaj obtoževati mene kot župana, da sem občino preza-dolžil, je skrajno nekorektno!«
jih kot župan v skladu z 94. členom Poslovnika občinskega sveta nisem dolžan upoštevati pri predlogu proračuna občine. Krajevne skupnosti naj bi po teh amandmajih prejele denar brez opredelitve namembnosti, kar pa je nedopustno in nesmotrno.«
Župana Bračiča so nemalo razjezile tudi trditve, da je občina zadolžena preko dveh milijonov evrov: »Če bi nekdo res želel konstruktivno sode-
lovanje, potem ne bi govoril, da smo zadolženi za več kot dva milijona evrov. Pozitivne sklepe za vse naložbe, ki imajo v načrtu razvojnih programov opredeljeno financiranje za več let, je sprejel občinski svet. Zdaj obtoževati mene kot župana, da sem občino preza-dolžil, je skrajno nekorektno in nikakor ni v duhu dobrega sodelovanja stranke SDS. Žal je pa tako, da je za vse politične in strokovne odločitve na koncu kriv župan, pa če so sprejete konstruktivno in dogovorno ali pa so izsiljene s strani poslanske skupine SDS, ki ima pač večino v občinskem svetu ... Dejstvo, mimo katerega ne moremo, je to, da bo občina utrpela gospodarsko škodo, saj se zaradi nesprejete-ga proračuna ne moremo prijaviti na peti javni poziv RRP, zaradi česar smo lahko ob slab milijon evrov sofinancerskega deleža!«
Ob tem Bračič še pravi: »Ne zdi se mi politično modro, da se najprej skupaj dogovorimo za naložbe, jih uvrstimo v načrt razvojnih programov, potem pa ti isti svetniki iz vrst SDS glasujejo proti naložbam, ki smo jih izpeljali. Menim, da
je potrebno poudariti, da se nobena investicija ne konča v enem letu, ampak prehajajo iz proračuna v proračun. In danes ti isti ljudje, ki so izsilili obnovo šole Sela, kjer naložba traja dve leti, glasujejo proti, tako da ne sprejmejo proračuna in zato težko pokrivamo obveznosti, ki smo jih predvideli za to proračunsko leto.«
Plača svetnika na uro 40, župana pa 11 evrov
Župan Bračič odgovarja tudi na opazke v zvezi z njegovo plačo: »Plača župana je določena z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, funkcijo pa opravljam nepoklicno, kar pomeni, da delam smotrno za naš proračun, saj je moja urna postavka bruto 11 evrov. Pokojnino sem si zaslužil z delom v svoji obrtni dejavnosti, kar nima nobene zveze z občinskim proračunom. Lahko pa povem, da so tudi vsi svetniki zaposleni in prejemajo plače, ob tem pa še dohodke iz občinskega proračuna. Urna postavka svetnika, plačana iz občinskega proračuna, je od 30 do
50 evrov, kar bistveno presega županovo urno postavko!«
Zaradi nesprejetega proračuna za letošnje leto se v občini, kot še pravi župan, seveda pojavlja nezadovoljstvo na vseh ravneh: »Ustavljeno je sofinanciranje društev, vedeti pa moramo, da imamo v Vidmu kar okoli 50 društev, ki čakajo na razpis in denar za svoje delovanje. Težko mi je pri srcu, ko moram odgovarjati na telefonske klice in pojasnjevati, da nimamo sprejetega proračuna in da ne vem natančno, kdaj bo to. Občina ima uvedeno začasno financiranje za obdobje treh mesecev, v katerem ima opredeljene postavke, ki so obvezne za javno financiranje in narejene glede na lansko planirano porabo. Vendar so izjemne razmere na področju pluženja snega narekovale povišanje teh postavk za izplačilo izvajalcev, pa tega nismo mogli storiti. Izključno zaradi nesprejetega proračuna. Podobnih zgodb je seveda še več, izmikanje odgovornosti tistih, ki so takšno blokado in stanje v občini povzročili, pa lahko ocenim le kot strahopetno dejanje.«
SM
Lenart • Z okrogle mize o novostih v OMD
Nov sistem točkovanja bo za marsikoga slabši
V Lenartu se je sredi tedna zgodila okrogla miza na temo uvedbe novega sistema točkovanja in s tem posledično spremenjenih zneskov izravnalnih plačil za kmetije v območjih z omejenimi dejavniki (OMD).
Precej zapleten sistem, kako se bo po novem določala višina izravnalnega plačila (bivše subvencije) za zemljišča kmetij v OMD, je predstavil Tomaž Cunder s Kmetijskega inštituta, pa tudi Silvester Kranjec s kmetijskega ministrstva. Kot je povedal Cunder, gre za precej korenito spremembo pri določanju višine izravnalnega plačila, saj se bo vsaka kmetija v OMD obravnavala posebej, posebej se bo točkovalo prav vsako zemljišče oz. t. i. GERK z minimalno velikostjo enega ara, glede na več predpisanih kategorij. Osnovne kategorije, po katerih bodo posamezne GERK-e ene kmetije obravnavali in točkovali, so poleg velikosti še talno število, nagib in nadmorska višina. Število točk se bo navezovalo na vse te kategorije in na osnovi seštetih točk (vrednost ene točke je 0,43 evra) se bo nato določila višina izplačila. Po prejšnjem sistemu so se izravnalna plačila za kmetije v OMD določala in izplačevala bolj »pavšalno«, ne tako podrobno oziroma se je izplačilo vezalo na potencial kmetije, ne pa na tako podrobne kriterije, kot se bo poslej. V praksi, zelo poenostavljeno
povedano, bi to pomenilo, da če sta po prejšnjem sistemu dve popolnoma enaki kmetiji v OMD za 10 hektarov njiv dobivali povsem enako izplačilo, bo zdaj po novem sistemu to lahko različno, saj bodo njive ene od kmetij lahko ležale v strmejšem klancu kot druge (če bo razlika med obema le v tem kriteriju) ipd. Sicer pa je izplačilo sestavljeno iz fiksnega deleža, ki znaša zaenkrat 55 % celotne vrednosti, in variabilnega deleža, ki predstavlja 45 % skupne vrednosti izplačila. Do leta 2013 naj bi se to razmerje počasi spreminjalo v prid variabilnega deleža, ki naj bi takrat dosegel 60 %.
Erika Rustja s kmetijskega ministrstva je pojasnila, da so bile takšne spremembe toč-kovnika in načina obračunavanja izplačila nujne zaradi uskladitve z evropsko kmetijsko zakonodajo, zagotavljale pa naj bi tudi pravičnejšo delitev denarja med kmeti, ki pač ne kmetujejo vsi v popolnoma enakih pogojih, čeprav so vsi uvrščeni v OMD. Povedala je tudi, da se finančna kvota za izravnalna plačila (iz OMD in nasploh) ne bo zmanjšala, kvečjemu še nekaj povečala, da pa
je tudi jasno, da bodo nekatere kmetije po novem sistemu prejele višja plačila, nekatere pa nižja kot doslej.
Posebej pa je poudarila, da gre zgolj za spremembo načina obračunavanja višine izplačil, nikakor pa ne gre za spremembo samih območij oziroma meja OMD, ki ostajajo v Sloveniji enaka predvidoma do konca programskega ob-
dobja, torej do leta 2013. Tudi termini izplačevanja plačil za OMD ostajajo enaki; kmetije naj bi torej subvencije dobivale konec vsakega tekočega leta ali najkasneje v začetku naslednjega.
Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič, kjer poznajo lege kmetij na širšem ptujskem območju, pa je opozoril, da bodo zlasti kmetije
Po novem točkovniku in sistemu obračunavanja neposrednih izplačil za kmetije v območjih z omejenimi dejavniki bo marsikatera kmetija dobila manj denarja kot doslej.
na območju Slovenskih goric in obronkih Haloz po novem sistemu prikrajšane, saj bodo dobivale manj denarja kot po starem sistemu, zato se znajo pojaviti kar precejšnje težave na terenu, sploh, ker je uredba že veljavna. Na Ptujskem je bilo sicer lani poslanih kar 5400 vlog za izravnalna plačila iz naslova OMD od skupno 8500 vlog.
Po predstavljenih statističnih podatkih kmetijskega ministrstva naj bi sicer le 22 % kmetij v državi po novem sistemu prejelo nižja izplačila, kar 78 % kmetij pa naj bi tudi v prihodnje prejemalo enaka ali višja izplačila. Vendar ta statistika ne pove prav nič o tem, kje bodo kmetije najbolj oškodovane; glede na predstavljene nove kriterije točkovanja pa je pričakovati, da bodo v največji meri prizadete prav kmetije na našem območju. Točkovnik je namreč naklonjen čimbolj eks-tremnim pogojem kmetovanja, kar pomeni, da bodo lahko največ točk dobivale prave gorske kmetije.
Zanimivo pa je tudi dejstvo, da se kmetje na doseženo število točk ne morejo pritožiti, če se jim kaj ne bo zdelo prav. Vsi
GERK-i so namreč že uradno točkovani, vsak kmet si lahko svojo ocenitev posameznih zemljišč tudi vpogleda preko spletnega GERK-pregledo-valnika in bo natančno videl, koliko točk je dobilo njegovo gospodarstvo. Pritožba pa po besedah Rustjeve ni možna, saj so vsi kriteriji določeni zelo natančno, sistem točkovanja pa avtomatiziran: t. i. kriterij talnih števil je določen preko karte talnih števil za vso državo, nadmorska višina in nagib zemljišča pa sta natančno razvidna iz orto-foto posnetkov.
Okrogle mize se je udeležil tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj, ki je povedal, da v zbornici nikakor niso zadovoljni s spreminjanjem sistema sredi kampanje in sredi reformskega obdobja, posebej pa je okritiziral dejstvo, da bilo vrednotenje tal opravljeno čisto birokratsko, v pisarni in je vprašanje, kako se bo to izkazalo dejansko na terenu, opozoril pa je še na to, da se bodo kmetije, ki bodo po dvajset letih zdaj izgubile določen znesek denarja zaradi znižanja izravnalnega plačila, lahko znašle v precejšnjih težavah.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Združenje šoferjev in avtomehanikov
Čeprav jih je vse manj, so vedno aktivnejši
Člani ptujskega združenja šoferjev in avtomehanikov, ki bodo prihodnje leto praznovali 60 let delovanja, so na občnem zboru v soboto, 27. februarja, ugotovili, da je bilo minulo leto kljub upadanju števila članov eno aktivnejših, saj so s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policisti izvedli številne preventivne akcije.
Od 206 članov Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Ptuj se jih je 59. letnega občnega zbora minulo soboto, 27. februarja, v dvorani restavracije Gastro udeležilo nekaj čez 100 iz širše regije, pridružili pa so se jim številni gostje iz sorodnih organizacij na območju mariborske in celjske regije; posebej veseli so bili župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana ter predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franca Kozela, s katerim odlično sodelujejo.
Kot je v poročilu o aktivnostih v minulem letu 2009 poudaril predsednik ZŠAM Ptuj Franc Gril, kljub prizadevanjem vodstva število članov iz leta v leto upada, saj starejši umirajo, samo lani so jih k zadnjemu počitku pospremili 10, novih, predvsem mladih poklicnih šoferjev in avtome-hanikov, ki bi nadaljevali njihovo delo, pa ne uspejo pritegniti. Kritičen je bil tudi zaradi slabe udeležbe na članskih sestankih, ki jih imajo redno, vsako prvo nedeljo v mesecu, v društvenih prostorih, saj je to edina neposredna vez med vodstvom in člani, a ne kaže najbolje.
Kljub vsemu je bilo po njegovi oceni minulo leto za ZŠAM Ptuj eno od aktivnejših, saj so izvedli še več preventivnih in drugih akcij kot leto poprej. Skupaj s člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Policijsko postajo Ptuj so sodelovali v preventivnih akcijah Pripni svoje življenje,
Foto: M. Ozmec
Franc Gril: »V združenje želimo pritegniti čim več novih, predvsem mladih šoferjev in avtomehanikov.«
Prehitra vožnja je obžalovanja vredna, STOP, prednost ima življenje, 40 dni brez alkohola, Ne spreglej, Previdno, ne prehitro, Teden mobilnosti, pa akciji Ulice otrokom in Bodi preVIDEN ter seveda v akciji Prvi šolski dan, ki je ena njihovih najodmevnejših akcij. V vseh teh akcijah je sodelovalo 68 članov, ki so opravili več kot 380 prostovoljnih delovnih ur in prevozili prek 1436 km, ne da bi dobili povrnjene stroške prevoza. Sodelovali so tudi v akciji osnovnošolske in srednješolske mladine pod naslovom Kaj veš o prometu ter v vseslovenski akciji ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, kjer je pet članov otrokom in drugim udeležencem spominske slovesnosti delilo sveče. Šest njihovih članov je bilo skupaj s člani SPVCP MO Ptuj povabljenih na ogled šole varne vožnje na prometni poligon Španik v Mursko Soboto. Tudi v lanskem letu so se ob
dnevu šoferjev z 18 člani udeležili regijske proslave, ki je bila tokrat v Mariboru. Sodelovali so tudi na regijskem tekmovanju ZŠAM Podravja, kjer so dosegli prvo mesto, in ker je bilo to že tretje leto zapored, so prejeli prehodni pokal v trajno last.
Ob vseh omenjenih aktivnostih so skrbeli tudi za vzdrževanje svojega doma ob Ormoški cesti. V prvem nadstropju so dotrajana lesena okna zamenjali s plastičnimi, na novo pa so prezidali in preuredili tudi pisarniške prostore. Ob vsem tem je predsednik Franc Gril sodeloval na vseh pomembnejših sestankih v regiji in državnem merilu.
Sicer pa se poleg rednih aktivnosti v ZŠAM Ptuj že pripravljajo na 60-letnico, ki jo bodo praznovali v prihodnjem letu. Kljub upadanju števila članov pa so tudi lani poslovali zadovoljivo, saj so po besedah blagajnika Janka Kozela pri-
Foto: M. Ozmec
Ob pričetku šolskega leta člani ZŠAM Ptuj skrbijo za varnost šolarjev na vseh prometnejših in nevarnih križiščih.
gospodarili nekaj čez 7.000 evrov prilivov in prek 8.500 evrov odlivov, tako da so zaradi ostanka sredstev iz prejšnjega leta poslovno leto sklenili s pozitivno bilanco.
Za uspešno preventivno in humano vzgojno delo, še posebej za uspešno varovanje šolarjev ob pričetku šolskega leta, se je vsem aktivnim članom ZŠAM Ptuj v imenu občanov in otrok zahvalil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Poudaril je, da je skrb za varnost vseh udeležencev v prometu naša skupna skrb, seznanil pa jih je tudi s prizadevanji mestne občine pri ureditvi cestne infrastrukture v Ptuju, ki bo nedvomno zagotovila še večjo varnost v
prometu. Ponovno je poudaril, da bomo dosegli velik napredek na tem področju tudi s čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste med Ptujem in Ormožem.
Željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju s člani ptujskega združenja je izrazil tudi Franc Kozel, predsednik SPV-CP MO Ptuju in poudaril pomembnost sodelovanja vseh, ki so zadolžene za varnost udeležencev v cestnem prometu na tem območju.
Po besedah predsednika Franca Grila bodo v letošnjem letu dali še večji poudarek preventivnemu delovanju na vseh področjih, nadaljevali bodo dobro sodelovanje s SPVCP, znotraj združenja pa bodo vse
svoje moči usmerili v pridobivanje novih članov. Žal namreč ugotavljajo, da iz nekaterih večjih prevozniških in transportnih podjetjih v Ptuju in širši okolici v ZŠAM Ptuj ni včlanjen noben stanovski kolega, kar številnim poklicnim šoferjem in avtomehanikom zagotovo ni v korist.
Ob koncu sobotnega občnega zbora so se najaktivnejšim članom ZŠAM Ptuj in predstavnikom sodelujočih organizacij oddolžili s podelitvijo stažnih značk in priznanj, za častno članico ZŠAm Ptuj pa so svečano proglasili Jelko Zupanič s Spodnje Hajdine, ki je v združenju in njegovih organih aktivna že več kot 50 let.
M. Ozmec
Prejeli smo • Poslanska pobuda
Razvoj širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij
Mladi poslanci Socialnih demokratov dr. Luka Juri, Matevž Frangež in Dejan Levanič so 3. marca ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorju Golobiču predlagali, da v javnem razpisu za izgradnjo širokopasovnih omrežij zagotovi princip dopolnjujočih se tehnologij, torej izgradnje optične hrbtenice za razpršeno navezavo uporabnikov s pomočjo brezžičnih tehnologij, saj je izgradnja optičnega kabla do vsakega posamičnega uporabnika neracionalna poraba javnih sredstev Evropske unije in Republike Slovenije.
Poslanci svojo pobudo utemeljujejo z izkušnjami pri izvedbi razpisa iz leta 2007, kjer je bilo razdeljenih 47 milijonov evrov, princip izgradnje pa je temeljil na položitvi optičnega kabla do vsakega posamičnega uporabnika na razpršeno poseljenem slovenskem podeželju. Prepričani so, da razpoložljiva sredstva v višini 92,5 milijona evrov zadoščajo za to, da ob kombiniranju optične in brezžične tehnologije dosežemo 100% pokritost prebivalstva z dostopom do širokopasovnih omrežij.
V pobudi so poslanci za-
pisali: »Dostop do svetovnega spleta je danes ena od najosnovnejših dobrin in predpogojev za življenje v 21. stoletju. Informacijsko hrbtenico slovenske družbe razumemo kot predpogoj za uresničitev enakih možnosti. Internet je največja zakladnica znanja na svetu, ki bistveno pripomore k uresničevanju življenjskih potencialov vsakega človeka. Na tem področju imamo danes dve Sloveniji: urbano Slovenijo, kjer je trg učinkovito poskrbel za visokokako-vostni dostop do svetovnega spleta, in podeželje, kjer ni komercialnega zanimanja za razvoj širokopasovnih omrežij in mora za ta ne-
dvomni javni interes poskrbeti država.«
Prvi javni razpis za izgradnjo širokopasovnih omrežij je bil objavljen leta 2007 in je omogočal zgolj izgradnjo optičnih omrežij, kar pa ob razpršenosti ter redki poseljenosti ni ne racionalno in ne ekonomsko smiselno, še manj pa odgovorno do denarja državljank in državljanov. Poenostavljeno rečeno smo doslej širokopasovna omrežja gradili tako, da smo optični kabel položili do osamljene kmetije, namesto da bi izgradili ustrezno optično hrbtenico, na katero bi priključili brezžično tehnologijo, ki bi in-ternetni signal oddajala do
razpršenega kroga uporabnikov. To je danes tako po tehnološki kot tudi ekonomski plati bistveno bolj upravičeno in odgovorno do javnega denarja. To potrjujejo tudi ukrepi drugih članic Evropske unije, ki spodbujajo različne ekonomsko smiselne pristope in kombinacijo tehnologij, da na najbolj racionalen in tehnološko dovršen način zagotavljajo enake cilje, kot jih zasledujemo tudi v Sloveniji.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naj bi do konca leta 2013 za pospešitev izgradnje širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji namenilo 92,5 milijona € nepovratnih
sredstev, od tega kar 85% iz Evropskega sklada za regionalnih razvoj in 15% iz državnega proračuna. S tem naj bi povečali pokritost s širokopasovnim omrežjem prebivalcev iz sedanjih 92% na 100% do konca leta 2013. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo s tem predvideva pokritje z ustreznimi širokopasovnimi storitvami približno 10% slovenskih gospodinjstev in 4% podjetij, razpršenih na približno 40% ozemlja naše države. Cilj projekta je zagotovitev enakomernejše ozemeljske razvitosti omrežij in storitev elektronskih komunikacij v Sloveniji ter dvig konkurenčnosti in ra-
zvoja.
V poslanski pobudi so poslanci ministra Golobiča opozorili na to, da bi bilo pred izdajo razpisa smiselno preučiti izkušnje pri izvedbi prvega razpisa iz leta 2007, pri tem pa ugotoviti, ali so projekti lokalnih skupnosti izpolnili pričakovanja in zastavljene cilje in kolikšni so bili dejanski povprečni stroški zgrajenega priključka po posameznih lokalnih skupnosti, saj smo opozorjeni, da je bila izgradnja priključkov občutno predraga, kar bi lahko nakazovalo na neracionalno porabo javnega denarja Evropske unije in Republike Slovenije.
Ormož • Četrti medobčinski otroški parlament
Stereotipi, rasizem in diskriminacija
Medobčinska zveza prijateljev mladine občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je v sodelovanju z Občino Ormož in OŠ Velika Nedelja v torek dopoldne v sejni dvorani ormoškega gradu pripravila zasedanje 4. medobčinskega otroškega parlamenta treh občin. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila Stereotipi, rasizem in diskriminacija.
Dnevni red je vseboval tudi s sprejem pri županu občine Ormož Alojzu Soku, ki je mlade tokrat pogostil s posluhom za goste. V svečani grajski dvorani so mladim namreč ponudili pizzo. Po okrepčilu, spodbudnih pozdravnih nagovorih in kulturnem programu učencev OŠ Velika Nedelja, ki so bili letos zadolženi za pripravo parlamenta, pa je šlo zares. Sejno dvorano so napolnili mladi parlamentarci in verjemite mi, da v tem prostoru le redkokdaj slišimo razpravo, na katero bi bili govorniki bolje pripravljeni, kot je bilo tokrat. Učenke in učenci OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza, OŠ Velika Nedelja, OŠ Sv. Tomaž, OŠ Ivanjkovci OŠ Miklavž in OŠ Središče ob Dravi so imeli v dvorani po tri predstavnike, zelo zavzeto pa so jim prisluhnili tudi mentorice in mentorji šolskih parlamentov, ravnatelji in tudi župana Alojz Sok in Jurij Borko.
Parlament je vodilo delovno predsedstvo, ki mu je zelo vešče predsedoval Luka Cvetko, ki bo ormoško mladež tudi zastopal na državnem parlamentu v Ljubljani. Sicer pa smo o predpisani temi slišali številne definicije, opažanja in izkušnje. Po mnenju učencev OŠ Velika Nedelja je ključ težave v preslabem poznavanju drugih etničnih in rasnih skupin, ki imajo drugačno vero, kulturo in navade od naših. Za omenjeno temo je značilno prevzemanje mnenja od drugih namesto premisleka z lastno glavo. Več zanimanja za tuje kulture pa bi mladim vzbudili z manj statistike in več zanimivostmi o določeni kulturi.
Učenci OŠ Ivanjkovci so raziskali, katere kategorije so najbolj diskriminirane. Na prvih mestih so cigani in homoseksualci. Diskriminacija in stereotipi pa se pojavljajo tudi pri otrocih, kjer je zlasti velik vpliv vrstnikov. Parlamentarci iz OŠ Miklavž pri Ormožu so našteli kar nekaj reči zaradi katerih se sošolce diskrimi-nira - predober ali preslab uspeh v šoli, preveč ali premalo denarja, različni hendikepi ali korekcije, kot so nošenje
zobnega ali slušnega aparata, telesna teža. Moda igra pri mladih veliko vlogo in tisti, ki ima pravo frizuro ali obleke, je lahko član skupine, drugi pa ne. Tudi učitelji podlegajo stereotipom in vedenjsko ali učno problematičnemu učencu, tudi ob dobrem znanju, le stežka dajo tako dobro oceno kot dobremu, so prepričani otroci. Težave je po mnenju Miklavževčanov mogoče rešiti z mediacijo.
Tudi blondinke žrtve diskriminacije
Ormoški osnovnošolci so kar konkretno našteli, kako se zbadajo v šoli, ko med sošolci letijo izrazi, kot so kmetica, bajsa, špeglar, piflar, smrduh, klošar, pa so to le tisti bolj spodobni. Za tiste, ki so jim namenjeni, pomeni to nenehno zbadanje hudo psihično obremenitev. Diskriminaciji podlegajo v veliki meri zadržani in sramežljivi otroci. Rešitev pa vidijo v pogovorih in želji po razumevanju drugih in izgubi straha pred drugačnostjo. Sre-diški parlamentarci so opozorili, da gre pri diskriminaciji pogosto za fizične ovire ali posebne potrebe, ki jih imajo nekateri otroci. Prav tako kot gojimo negativne stereotipe, pa se ustvarjajo tudi pozitivni.
Vrstnike so opozorili tudi na dejstvo, da pregovor - Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade - ni iz trte izvit. Zanimivo razmišljanje so pripravili tudi učenci OŠ Stanka Vraza, ki so mnenja, da bi bilo življenje veliko manj zanimivo, če bi bili vsi enaki. Opozorili so, da bi morali biti pri izražanju svojega mnenja pozorni, da ne prizadenemo ali zaničujemo drugih. Vsi pa bi morali razmisliti, ali niso tudi sami v skupini drugačnih. »Tako kot so različni ljudje okoli mene, tako sem drugačen tudi jaz. Vsak ima nekaj posebnega in ne vedno le v slabem pomenu,« pa je izzvenelo kot eno najmočnejših sporočil otroškega parlamenta. Učenci OŠ Sv. Tomaž so se teme lotili po šolsko in
Stroški materiala in storitev so v veržejskem vrtcu v letu 2008 znašali 27.603,32 evra, lansko leto 28.179,12, za letos pa se predvidevajo 29.082 evra. Zaradi manjšega števila otrok (leta 2008 jih je bilo 56, trenutno jih je pet manj) se cena stroškov materiala in storitev za posameznega otroka povišuje s 40,88 na 47,52 evra. Podobno je tudi pri strošku živil. V letu 2008 so za 56 otrok porabili 15.828,56 evra, lani za 54 otrok 15.937,25 evra, letos pa za 51 otrok predvidevajo 16.220 evrov, oz. 26,50 evra po otroku.
Ekonomska cena za starostno obdobje od enega do
predstavili tudi natančne definicije posameznih izrazov, ki so predvsem učencem v nižjih razredih nerazumljivi in tuji. Opozorili pa so tudi na stere-otipe o posameznih narodih, poklicih in fizičnih lastnostih.
Manuela Tot, predsednica medobčinske zveze prijateljev mladine, je povedala, da otroški parlament prirejajo predvsem zato, da se sliši glas mladih, da jih slišimo tudi odrasli.
Po razpravi so oblikovali še skupne zaključke in pobude, med njimi je bila tudi ta, da bi se pri pouku etike več pogovarjali o diskriminaciji. Prihodnje leto bo parlament pripravila OŠ Ivanjkovci, za temo pa bodo v Ljubljani predlagali anoreksijo.
Viki Ivanuša
treh let bo s 1. marcem za 4,5 odstotka višja kot v letu 2009 in bo za posameznega otroka znašala 493,78 evra na mesec, za drugo starostno obdobje (otroci, stari od treh do šestih let) pa se cena povišuje za 5,35 odstotka in bo odslej znašala 380,93 evra za otroka na mesec. Nove so tudi cene, ki jih bodo starši odšteli za vzgojno-varstvene programe. Za otroke do treh let starosti, ki so v vrtcu med 7.00 in 11.30 in imajo le malico, bo odslej potrebno plačati 246,89 evra, za otroke od treh do šestih let pa 190,47 evra na mesec.
NŠ
Foto: Viki Ivanuša
Manuela Tot je predsednica medobčinske zveze prijateljev mladine treh občin.
Veržej • Občinski svet
Z« V ■
marcem višje cena vrtca
Člani sveta občine Veržej so potrdili višje cene v vrtcu, ki bodo stopile v veljavo s 1. marcem letošnjega leta.
Od tod in tam
Destrnik • Odprli lekarniško podružnico

ti itE Jfe^-0
Foto: Črtomir Goznik
V novem zdravstvenem centru Destrnik so 1. marca odprli lekarniško podružnico Destrnik Lekarn
Ptuj. Sklep o odprtju lekarniške podružnice na Destrniku so v ptujskih lekarnah sprejeli že leta 2008. Prostor za njeno delovanje in potrebno infrastrukturo je zagotovila Občina Destrnik, v Lekarnah Ptuj pa so poskrbeli za opremo. Nova lekarniška podružnica bo odprta vse dni v tednu, vsak dan od 8. do 12. ure, ob torkih pa od 15. do 19. ure, vezana pa je na delovni čas zdravniških ambulant. Kot je ob odprtju povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, upajo, da bo njeno poslovanje uspešno, čeprav so se pogoji za delovanje lekarn močno poslabšali. V lekarniški enoti Destrnik dela domačin, farmacevt Bojan Potrč.
MG
Ormož • Delavnica EFT
Foto: Viki Ivanuša
Mladinski center Ormož je nedavno organiziral delavnico o metodi EFT, ki jo je vodil Zvonko Pukšič. Tema je očitno naletela na interes pri publiki, saj se je je udeležilo okrog 15 slušateljev. Metoda EFT je tehnika doseganja čustvene svobode, ki združuje spoznanja vzhodne in zahodne medicine. Temelji na prepričanju, da je človeško telo prepredeno z energijskimi meridiani in da čustvene težave preko blokad v energijskem pretoku vplivajo na telesno zdravje. Slušatelji so se naučili osnovnega recepta zanimive tehnike, pri kateri so s konicami prstov tapkali končne točke energijskih meridianov telesa. Med tem so se uglasili s svojo težavo in tako dosegli čustveno razbremenitev, katere posledica je zelo pogosto tudi telesna ozdravitev. Metoda je uporabna pri vseh negativnih čustvih, travmatskih doživljajih, strahovih in tudi fizičnih bolečinah. Prisluhnili so tudi Ormožanki, ki po travmatičnem dogodku že leto dni uspešno uporablja EFT-metodo, te pa se brez težav nauči vsak, saj jo po uporabljajo že pri otrocih.
Viki Ivanuša
Ptuj • Biserna poroka zakoncev Bernhard
Foto: zasebni arhiv
Pred kratkim sta v krogu svojih najdražjih praznovala 60 let skupnega življenja v zakonu Daniela in Miroslav Bernhard. V zakonu sta se jima je rodila hčerka Daniela in sin Borut, biseroporočenca pa razveseljujejo tudi njuni vnuki: Borut, Matej in Špela ter trijepravnuki: Blaž, Jaka in Iva, na katere sta zelo ponosna. Zakonca sta do upokojitve delala predvsem v gospodarstvu, Miroslav pa je znan tudi kot družb-venopolitični delavec, saj je bil dolga leta aktiven tudi kot upokojenec. Družina in prijatelji so slavljencema zaželeli obilo zdra vja in dobre volje,, da bi še dolga leta s svojo pozitivno energijo osrečevala vse, predvsem pa svoje najdražje.
SG
Podravje • Z občnega zbora Mlekarske zadruge
Kdo bo večinski lastnik Ljubljanskih mlekarn?
Ena najpomembnejših zadev, s katero so se člani ptujske Mlekarske zadruge, ob seznanitvi z lanskim poslovanjem, ukvarjali na minulem rednem občnem zboru, je bilo vprašanje odkupa lastniškega deleža v Ljubljanskih mlekarnah, kamor MZ Ptuj prodaja večino svojega mleka.
Kot je povedal direktor MZ Ptuj Drago Zupanič, se večina članov ptujske zadruge strinja z odkupom deleža, ki bi zadrugam prinesel večinsko lastništvo. Zadruge so sicer že lastnice dobrih 30 % Ljubljanskih mlekarn, trenutno pa je naprodaj kar 51-odstotni delež, ki ga prodajajo podjetja NFD Holding, Zvon Ena, Zvon Dva Holding, KD ID in KD Kapital.
»Zaenkrat je delnica precenjena, ponuja se po 14 evrov, po knjigovodski vrednosti pa bi se njena cena lahko gibala med 10 in 11 evri. Trenutno tečejo pogovori med vsemi zainteresiranimi zadrugami glede odkupa deleža. Seveda smo med zainteresiranimi kupci tudi mi, saj navsezadnje prodamo kar 83 % mleka Ljubljanskim mlekarnam. Osebno menim, da bi bila najslabša poteza oz. zelo nevarno, če pride večinski delež Ljubljanskih mlekarn v roke tujcev; kolikor mi je znano, se za nakup zanimajo tudi Francozi in Italijani. Zelo se bojim, da bi se v tem primeru lahko ponovila zgodba z ormoško sladkorno tovarno, to bi pa posledično potem lahko uničilo veliko kmetij, gotovo pa bi takšen scenarij negativno vplival tudi na usodo preostalih dveh mlekarn, Pomurske in Celjske,« je najprej povedal Zupanič in dodal, da je lastništvo tako pomembnega podjetja za slovenske mlekarje izjemnega pomena in da je odkup pravzaprav nuja za zagotovitev
	
	
	Ti
Direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič: »Osebno menim, da bi bila najslabša poteza oz. zelo nevarno, če pride večinski delež Ljubljanskih mlekarn v roke tujcev. Zelo se bojim, da bi se v tem primeru lahko ponovila zgodba z ormoško sladkorno tovarno.«
prihodnosti.
Natančen načrt, kako odkupiti vsaj potrebni 20- ali večod-stotni delež, še ni natančno izdelan, Zupanič pa pravi, da je v igri opcija odkupa preko zmanjšane odkupne cene litra mleka: »Gre za to, da bi naši člani z odstopom oz. znižanjem centa ali dveh po litru mleka v nekem doglednem času odkupili potrebni delež. Seveda je ob tem potreben tudi ugoden aranžma z banko, kjer prav tako tečejo pogovori. Jasno, da je to za naše mlekarje nekoliko boleče, vendar druge poti praktično ni.
Seveda je odkup možen le s skupnim nastopom več slovenskih zadrug, med katerimi je mnenje, kot pravi Zupanič, praktično enotno, saj se vsi zavzemajo za to. Prav tako je odkup deleža potrdila tudi večina članstva MZ Ptuj. »Naš upravni odbor je odločitev za
odkup že potrdil, izvedle pa bi ga lahko le združene zadruge preko krovne organizacije Mle-kodel. Če bomo dobro organizirani, je možno pritisniti tudi na državo, saj gre za osrednje podjetje v naši branži in vsi prav dobro vemo, kaj pomeni izgubiti tako institucijo oz. jo dati v roke tujcu.«
Vedno manj mlekarjev, a količina mleka narašča
Sicer pa je ptujska MZ zaključila lansko leto pozitivno; odkup mleka je bil za 4 % višji kot v letu 2008 in je znašal dobrih 32 milijonov litrov. »Mleko smo odkupovali na 213 odkupnih mestih, s kvaliteto pa smo zadovoljni, kar se odraža tudi v odkupni ceni, ki je v letu 2009
Letos so se med najboljše tri kmetije z največ oddanega mleka uvrstile kmetija Smigoc iz Repišč, kmetija Pintarič iz Zamušanov in kmetija Skledar iz Apač (na posnetku skupaj z direktorjem MZ Ptuj Dragom Zupaničem).
povprečno znašala 28 centov na liter. Cena je bila sicer za 22 % nižja kot v letu poprej. Vse pogodbene količine mleka so bile prodane v dve mlekarni, in sicer v Ljubljansko 26,6 milijona litrov in v Pomursko dobrih 5,5 milijona litrov. V odkup je bilo vključenih 524 proizvajalcev, povprečno pa je bilo na kmetijo prodanega 62.000 litrov mleka. Število proizvajalcev pa še vedno konstantno pada, saj je januarja letos mleko oddajalo le še 480 proizvajalcev. Po drugi strani je razveseljiv podatek, da nam odkup mleka raste, saj je bil januarja kar 8 % višji kot januarja lani,« je na kratko povzel
statistične podatke poslovanja Zupanič in še povedal, da je zadruga lani prav tako dobro servisirala svoje člane z reprodukcijskim materialom in drugim trgovskim blagom ter izvedla tudi nekaj načrtovanih naložb: »Skupni prihodki zadruge so se lani v primerjavi z letom 2008 zmanjšali za 11 % in so znašali nekaj čez 12 milijonov evrov, dosežen dobiček lanskega leta pa znaša 11.500 evrov.«
Najboljše kmetije in zbiralnice
Kot vsako leto pa so tudi na letošnjem občnem zboru članov MZ razglasili in podelili
nagrade trem kmetijam z največ oddanega mleka in trem zbiralnicam z najvišjo kvaliteto mleka. Med kmetijami si je prvo mesto ponovno zaslužila kmetija Šmigoc iz Repišč s 717.743 litri oddanega mleka, drugo mesto kmetija Pintarič iz Zamušanov s 566.166 litri, tretje pa kmetija Skledar iz Apač s 486.611 litri oddanega mleka.
Med najboljšimi zbiralnicami pa so bile letos zbiralnica Novinci, ki je v rokah Frančiške Danko, zbiralnica v Sp. Ključarovcih, ki jo vodi Milan Krabonja, in zbiralnica Žetale, ki je v rokah Antona Butolena.
SM
Žetale • Z občnega zbora Strojnega krožka Žetalanec
Kljub velikim težavam z optimizmom naprej
Na letošnjem rednem občnem zboru so člani Strojnega krožka (SK) Žetalanec, ki ima kar 127 članov, izvolili novo vodstvo, saj je prejšnjemu potekel mandat. Od letos je tako predsednik SK Žetalanec Franc Stojnšek, na novo pa so bili izvoljeni tudi vsi člani upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije.
Prav tako so na srečanju sprejeli plan dela za letos in spremenili nekaj pravil delovanja ter grafično podobo in žig krožka, v skladu z nacionalno novo predpisano podobo Zveze strojnih krožkov Slovenije.
Izbrali so še naj člana krožka za leto 2010; po mnenju članov upravnega odbora je izmed štirih nominirancev ta naslov pripadel Slavku Šircu iz Žetal.
Zbrane je med več gosti nagovoril tudi župan Žetal Anton Butolen, ki je čestital minulemu vodstvu za uspešno vodenje, hkrati pa tudi novemu vodstvu za izkazano zaupanje. Poudaril je tudi, da jim, glede na sprejeti plan dela krožka, med katerim je tudi udarniško delo, občina takoj ponuja Pušnikovo domačijo z okolico, kjer je možno izvesti tudi načrtovano košnjo na tradicionalen način. Sicer pa
je še dodal, da bo financiranje društva enako, kot je bilo v lanskem letu.
Vodja SK Žetalanec Izidor Štajnberger pa je v poročilu za preteklo leto povedal: »Leto, ki se je izteklo, je pokazalo prave zobe krize med kmečkim prebivalstvom, čeprav v haloškem delu Slovenije nismo nikoli dobro živeli od zemlje, ampak smo navajeni vsega hudega in je pač nekako šlo. Ti zadnji časi so pa že višek vsega; zraven nespametnih birokratskih zahtev nas dobro pregledujejo še inšpektorji, ki znajo najti napake tudi tam, kjer jih ni. Osebno kot vodja strojnega krožka pa sem najbolj občutil zapiranje ljudi v svoje domove, malo se vas še udeležuje raznih prireditev, tekmovanj in izletov. Je pa res, da to ni težava strojnega krožka, ampak vseh društev. Pomanjkanje denarja se
Vodja SK Žetalanec Izidor Štajnberger je bil v svojem nagovoru precej kritičen: »Osebno kot vodja strojnega krožka sem najbolj občutil zapiranje ljudi v svoje domove, malo se vas še udeležuje raznih prireditev, tekmovanj in izletov ...«
pozna povsod, tudi v društvih. Sicer pa smo našo poglavitno dejavnost izvedli kar solidno, saj smo člani, ki kmetujemo na 1873 hektarjih zemljišč, opravili in napisali za kar 4525 delovnih ur storitev v vrednosti skoraj 91.000 evrov, dejansko pa še veliko več, saj vsi niste oddali blokov in vas pozivam, da v bodoče to storite. V Žetalah je bila uresničena tudi nabava gasilnih aparatov, žal pa ne v sosednjih dveh občinah, saj je bilo izraženega premalo interesa. Naša najodmevnejša prireditev je bil gozdarski praznik v aprilu, ki je res zelo dobro uspel v vseh treh dnevih. O vsem ostalem, kot so strokovna ekskurzija, prvenstvo v Tešanovcih, zimska rekreacija članov ipd., pa nikakor ne bi mogel govoriti tako pohvalno, saj je bila udeležba zelo slaba. Sicer pa smo naš zadani program
za lani izvedli skoraj v celoti, razen izdelave lastne spletne strani in računalniškega tečaja, kar bomo naredili v letošnjem letu. Za konec moram vseeno povedati, da se napovedi tistih, ki so oznanjali težave in napovedovali konec strojnega krožka, niso uresničile, da so se ušteli, saj krožek ni odvisen ne od mene in ne od predsednika, ampak ima globlje korenine in navsezadnje široko delovanje krožkov v celi Evropi in že tudi na Balkanu, samo v Sloveniji združuje skoraj 6.000 kmetov, kar že nekaj pomeni. Res pa je, da se težavam ni možno izogniti ne doma na kmetiji, ne v krožku, nikjer. Zagotavljam, da nadaljujemo začrtano pot mogoče še močneje kot do zdaj, vse pa je odvisno od vas, članov, in vaše aktivnosti.«
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Tiskovna konferenca o projektu Očistimo Slovenijo
Odpadke bodo ločevali že na terenu
Zgolj površen sprehod po Ptuju že v kratkem času, na kratki razdalji ponuja takšne in drugačne razglednice, njihova stična točka pa je onesnaženost oziroma nasmetenost z najrazličnejšimi vrstami odpadkov. Udeleženci vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu bodo imeli 17. aprila na Ptuju polne roke dela.
Ker gre za lokacije, kjer se to redno dogaja, občasna čiščenja nič ne pomagajo, toliko bolj bode v oči, da nihče ne ukrepa konkretneje, da bi se to končalo. Zagotovo je mogoče najti način, da se to ne bi več dogajalo. Tokrat smo izpostavili dva primera, kjer bi že zdavnaj morali poskrbeti za to, da bi se to območje za stalno očistilo in tudi ostalo čisto. Športno igrišče za avtobusno postajo je bilo že večkrat predmet razprav v najvišjem organu lokalne oblasti, mestnem svetu, a zadeva ostaja nespremenjena, poligon za odpadke in veseljačenje ob koncu tedna in tudi drugih priložnostih. V smrekah avtobusne postaje pa nekateri tudi prenočujejo, a se ne zgodi nič. Veliko pa bi lahko povedali lastniki garaž pod avtobusno postajo, kaj vse jih ovira na poti do njihovih jeklenih konjičkov. Zdaj se tudi v MO Ptuj napoveduje največja čistilna akcija v njeni zgodovini, ne samo v Sloveniji. Predstavnice MO
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v Mestni hiši na Ptuju, ki je bila 25. februarja in na kateri so predstavili potek in organizacijo projekta na območju MO Ptuj. Sodelovale so (od leve) Majda Murko, mag. Olga Fekonja in Natalija Resnik Gavez.
Ptuj in KUD Car Griča, Majda Murko, mag. Olga Fekonja (medobčinska inšpektorica v SOU), koordinatorica akcije v okviru MO Ptuj, in Natalija Resnik Gavez, ki je orga-nizatorica akcije na ravni MO Ptuj, so predstavile projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu na območju MO Ptuj, ki bo na območju cele Slovenije potekala 17. aprila. Že marca (13. in 20. marca) pa
bodo po Sloveniji potekale iskalno-čistilne akcije, v okviru ozaveščevalne kampanje OSVED pa bo 6. marca na pot po Sloveniji krenila tudi Eko karavana. Spomladanske akcije čiščenja okolja imajo na Ptuju in v okolici že dolgoletno tradicijo, saj potekajo že 18 let. Že doslej so v teh akcijah sodelovali četrtne skupnosti, šole, vrtci, podjetja, društva, institucije in ne-
Foto: Črtomir Goznle
Športno igrišče za ptujsko avtobusno postajo je vse prej kot igrišče, na katerem bi se lahko igrali otroci.
kateri drugi.
Akcija Očistimo Slovenijo - tudi akcija ozaveščanja
Letos naj bi bilo udeležencev še veliko več kot v prej-
Ptuj • Začela se je rekonstrukcija javnih stranišč
Da mesto ne bo več zardevalo ...
Do 15. aprila mora biti zaključena rekonstrukcija ptujskih javnih stranišč v Slomškovi ulici, nad tržnico, ki so jih lani v februarju, po manjšem požaru, zaprli za uporabo. Dela je v okviru zbiranja javnih ponudb lansko jesen kot najugodnejši ponudnik dobilo ptujsko Komunalno podjetje.
Pogodbena vrednost del znaša 61.500 evrov, vključno z DDV. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo je bilo izdano decembra lani, ko so opravili tudi nekatera pripravljalna dela znotraj objekta. Kot je pojasnil Janko Bohak, vodja dejavnosti komunalnih sto-
ritev v okviru Komunalnega podjetja Ptuj, gre v primeru ptujskih javnih stranišč za rekonstrukcijo in ne obnovo, ker se z deli posega v statične elemente objekta. V bistvu bo vse zgrajeno na novo, razen zunanje stene na ulico, novi bodo temelji, sanitarna ke-
ramika, obodi sten, stropna plošča, vsa potrebna oprema in instalacije. V okviru rekonstrukcije ptujskih javnih stranišč bodo uredili previjalnico za otroke, WC za invalide, eno moško stranišče in pisoarje ter štiri ženska stranišča. Iz projekta sicer ni razvidno,
Foto: Črtomir Goznik
Prvega marca se je končno pričela rekonstrukcija ptujskih javnih stranišč.
ali bo uporaba brezplačna ali proti plačilu, v vsakem primeru pa bo potreben redni nadzor. Do februarja lani, ko so bila ptujska javna stranišča še odprta, je nadzor potekal vsaki dve uri, tako zahteva tudi HCCP.
Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, je bo začetku investicije povedal, da bodo po rekonstrukciji ptujska javna stranišča odprta tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Rednih zaposlitev ne načrtujejo, saj bi v tem primeru morali dodatno iz proračuna zagotoviti še najmanj dva tisoč evrov mesečno, zato si bodo poskušali pomagati z javnimi delavci oziroma študenti. Do leta 2012, do Evropske prestolnice kulture, pa bo mesto moralo zagotoviti še več javnih stranišč, ki bodo ustrezala današnjim standardom, zagotovo pa jih bo potrebno urediti na Zadružnem trgu, morda tudi na parkirišču pod gradom.
MG
šnjih letih, prijave pričakujejo na naslovu: www.očistimo. si. 17. aprila bo vseslovenska akcija čiščenja narave, kar pomeni, da bodo naravo očistili vseh odpadkov, ne bodo pa ta dan zbirali kosovnih odpadkov, gradbenega materiala in nevarnih odpadkov. Odlagališča z gradbenim materialom in nevarnimi odpadki bodo popisali in podatke posredovali državni inšpekciji, saj je država odgovorna za odvoz. Vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu ima tudi namen vzpostaviti prvi slovenski digitalni kataster divjih odlagališč. Na območju MO Ptuj naj bi bila po najnovejših podatkih registrirana tri divja odlagališča.
Vse, ki se bodo odločili in 17. aprila čistili naravo, sprehajalne poti, okolice šol, bivalnih naselij, parkov, rečna obrežja, gozdove in druga območja, onesnažena z odpadki, organizatorji akcije tudi prosijo, da pridejo s svojimi rokavicami, ker ne želijo, da bi s plastičnimi rokavicami za enkratno uporabo dodatno onesnaževali naravo. Odpadke bodo, kar je zelo pomembno, ločevali že na terenu. Pripravili bodo različne vrečke z različnimi oznakami, za papir in karton, pločevinke in konzerve, plastenke, tetrapak in plastiko, steklenice ter ostale odpadke. Na zbirnih mestih bodo ljudje, ki vedo, kako se ločujejo odpadki in bodo udeležencem akcije tudi svetovali, kam jih bodo odložili. S tem bodo zbiralcem odpadkov prihranili veliko dela, ki ga imajo sicer z ločevanjem. Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo tudi velika akcija ozaveščanja ljudi za
ločeno zbiranje odpadkov, ki še vedno ni doseglo vseh ljudi. Okoljsko ozaveščen človek bi že ob nakupu moral razmišljati o tem, kam bo odložil odpadek. Na dan izvedbe akcije bodo zbirna mesta za zbrane odpadke organizirali v vseh četrtnih skupnostih. V MC Center bo zbirno mesto pri mostu čez Grajeno, ob bivšem marketu Žerak, v CS Ljudski vrt pri ribniku v Ljudskem vrtu, v CS Breg-Turnišče pri Domu krajanov Turnišče in Domu krajanov Breg, v CS Jezero pri kapeli blizu nekdanje Delte, v ČS Spuhlja pri večnamenski dvorani v Spuhlji, v ČS Grajena pred OŠ Grajena, pri Športnem parku Grajena in na Mestnem Vrhu pred bivšim skladiščem vojašnice, v ČS Rogoznica pa bodo zbirna mesta za odpadke pri nogometnem igrišču Rogo-znica, nogometnem igrišču Podvinci, pri gasilskih domovih Pacinje, Kicar in Spodnji Velovlek ter pri Domu krajanov Rogoznica. Za odvoz odpadkov z zbirnih mest bodo skrbeli Čisto mesto, Cestno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj in Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj.
V okviru ptujske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu so se te dni prvič srečali tudi ptujski prostovoljci. Ob tej priložnosti so določili koordinatorje akcije za posamezna področja. Pomembno je, da akcija poteka usklajeno, da bo dosegla namen - povezati čim več ljudi in naravo očistiti vsega, kar jo uničuje. Z akcijami ozaveščanja pa doseči, da bodo ljudje odpadke zbirali ločeno že na izvoru in da z njimi ne bodo (več) uničevali narave.
MG
Podlehnik • Gradnja vrtca najverjetneje drugo leto
Šitrioddelčni vrtec namesto stare telovadnice
Ena izmed tistih redkih slovenskih občin, preštejemo jih lahko na prste ene roke, ki še dandanes nima vrtca, je tudi občina Podlehnik. Po besedah župana Marka Maučiča je izgradnja vrtca v planu, vendar je težko verjetno, da že letos.
Tako kot sosednja občina Že-tale nameravajo tudi v Podleh-niku zgraditi vrtec s pretežnim sofinanciranjem iz kvote, ki jo ima občina zagotovljeno v Regionalnem razvojnem programu (RRP). Peti javni poziv že teče, prve prijave občin so bile oddane konec februarja, podleh-niškega vrteškega projekta pa med temi prijavami (še) ni. Kot je znano (ali pa tudi ne), se je vodstvo občine precej časa pogajalo za zamenjavo občinskega zemljišča z zasebnikom za njegovo zemljišče, vendar zamenjava na koncu ni bila uspešna.
So pa, kot zdaj pravi podleh-niški župan Maučič, našli še boljšo lokacijo za novogradnjo: »Po zadnji odločitvi in pregledu terena je skupaj s svetniki in strokovnjaki padla odločitev, da bo najbolj optimalno vrtec zgraditi na lokaciji sedanje stare, že odslužene telovadnice. Tako bomo staro telovadnico porušili in na njenem mestu zgradili vrtec, kar je optimalna varianta tudi z logističnega in infrastruk-turnega vidika.«
Zupan Marko Maučič: »Vrtec bomo začeli graditi predvidoma v naslednjem letu, lahko pa se to zgodi že letos.«
Do 1,4 milijona za štirioddelčni vrtec
V teh dneh po besedah župana dve projektantski podjetji že pripravljata idejni osnutek novogradnje, do konca marca
pa bi moral biti pripravljen tudi že idejni projekt: »Vrtec bo seveda nizkoenergetski, kar je tudi eden od kriterijev, da se sploh lahko prijavimo na peti javni poziv RRP. Po projektu bo štiri-oddelčni oziroma, če pojasnim bolj točno, bosta v vrtcu dva redna oddelka in jaslični oddelek, zgrajen pa bo tudi prostor za četrti oddelek, za vsak primer, saj se je v večini občin doslej pokazalo, da je bil dodatni oddelek hitro potreben. In menim, da če se že lotevamo gradnje vrtca, je pametno, če je kakšen prostor zgrajen še 'na rezervo', saj se s tem znesek gradnje bistveno ne poveča.«
Župan Maučič ocenjuje, da bi novogradnja nizkoenergetskega
vrtca lahko stala med 1,3 in 1,4 milijona evrov: »Vrtec načrtujemo v velikosti med 700 in 800 kvadratnimi metri, cena kvadratnega metra pa naj bi se gibala okoli 1300 evrov. Večinski finančni delež si bomo seveda zagotovili s prijavo projekta na peti javni poziv RRP, kjer je za našo občino rezervirana kvota dobrega 1,16 milijona evrov, razliko pa bomo seveda dodali iz lastnega proračuna.«
Ker se je glede na zahteve in kriterije petega javnega poziva za črpanje denarja iz RRP možno prijaviti le z že izdelanim projektom in gradbenim dovoljenjem, se občina na prvi rok ni mogla prijaviti, sicer pa je tudi iz časovne razpredelnice črpa-
Staro šolsko telovadnico, ki je bilo deloma obnovljena in v zadnjem obdobju služi kot jedilnica (na posnetku), naj bi po zadnji odločitvi vodstva podlehniške občine porušili, na njenem mestu pa se bo gradil nov vrtec.
Ptuj • Evropski projekti na Ljudski univerzi
Izobraževanje za ljudi s posebnimi potrebami
V letu 2008 je bila Ljudska univerza Ptuj povabljena k sodelovanju v mednarodnem projektu Grundtvig Učna partnerstva z naslovom Nadaljnje izobraževanje za ljudi s posebnimi potrebami, katerega vodilni partner je šola za odrasle Re-tzhof iz avstrijske Štajerske.
V projektu sodelujejo še partnerji iz Portugalske, Madžarske, Francije, Nemčije, Grčije, Cipra, Italije in seveda Slovenije.
Osnovni namen projekta je izdelati priročnik, kako ravnati z ljudmi s posebnimi potrebami, s poudarkom na njihovem nadalj-
njem izobraževanju, predvsem v smeri osebnostnega in umetniškega izražanja. Vzpostavljen je tudi spletni portal FEPID (fe-pid.eu), kjer nas lahko obiščete in si naše do sedaj opravljeno delo tudi pobliže ogledate.
V izdelavi je še brošura, ki za-
jema področja ročnih spretnosti za ljudi s posebnimi potrebami ter terminološki besednjak, saj sodelavci v projektu opažamo, da prihaja pri obravnavanju teh oseb do velikega odstopanja v razumevanju tega, kako jih ustrezno umestiti v družbo.
Udeleženci petega delovnega srečanja v Neaplju
nja kvot po občinah razvidno, da Podlehničani nameravajo svojo kvoto sredstev za gradnjo vrtca porabiti naslednje leto, 2011. »Vedeli smo, da projekta zaradi različnih opcij lokacije gradnje, ki smo jih preverjali dalj časa, ne bomo mogli pripraviti do prvega naroka za prijavo, vendar je naš načrt, da projekt z vso potrebno dokumentacijo oddamo do konca avgusta, oziroma do 27. avgusta,
Projekt je zastavljen v obliki rednih delovnih projektnih srečanj, vsakič v drugi evropski državi. Tako smo se letos že udeležili petega delovnega srečanja, ki je bilo v Neaplju med 28. januarjem in 1. februarjem. Naša gostitelja sta bila Lisa in Carlo Falcone, direktor podjetja Arte Musica e Caffe, ki se nahaja v središču starodavnega Neaplja. Omenimo še to, da nas je prvi dan v Mestni hiši sprejel župan osrednjega neapeljskega okraja ter predsednica omenjene okrajne uprave. Oba sta izrazila veliko zadovoljstvo nad našim delom, saj tovrstna dejavnost v Neaplju in tudi v Italiji ni ravno podprta s strani državnih organov, vsaj kar se financiranja tiče. Predvsem pa ju je veselilo dejstvo, da v projektu sodelujemo organizacije in ljudje iz različnih evropskih držav, vse zavezane širitvi ideje o vseživljenjskem učenju vseh ljudi. Delavnice so potekale v prostorih organizacije Luetec. Gre za kratico, ki pomeni Evropska svobodna univerza za tretje življenjsko obdobje dežele Campanie.
Čakata nas še srečanje v Nemčiji (Rothenburg) in zaključno srečanje pri vodilnem partnerju v Avstriji. Projekt bomo formalno zaključili junija letos, ko bo organizirana tudi velika tiskovna konferenca, na kateri bomo predstavili sodelujoče v projektu in projektne rezultate.
Projekt FEPID je podprt s strani Evropske komisije.
P. J.
ki je eden od letošnjih možnih narokov oz. datumov za prijavo na RRP. Ne glede na to pa bomo že prej objavili javni razpis za izvajalca del in možno je, da se bomo tudi z njim dogovorili, da prevzame nase začasno plačilo izdelave dokončnega projekta. Tako bomo lahko dela morebiti začeli prej, sicer pa je vse to stvar prihodnjih dogovorov,« je še povedal Maučič ter ob tem pojasnil, da je marsikaj odvisno tudi od kandidature cestnih projektov na razpisu za Južno mejo. Občina se je namreč na razpis prijavila z več cestnimi
Prejeli smo
Nekulturno obnašanje samovšečnih korantov
Korant, kot simbol ptujskega območja in samega mesta Ptuj, je s svojim aktivnim delovanjem doma in v tujini dočakal 50 let organiziranega karnevala, kar nam je lahko v čast in ponos.
Ne morem pa isto trditi za nekatere neorganizirane korante, skupine ali društva, ki se trudijo, da bi zasenčili in izničili delo in položaj dobrih in hvalevrednih korantov. Ne morem mimo dejanja, ki ga je zagrešila skupina korantov. V gostilni Raj na Ptuju so razgrajali, naredili materialno škodo, grozili strežnemu osebju in lastniku pred njegovim avtomobilom. Po njegovem mnenju gre za eno izmed ptujskih skupin.
Najbolj sporno pa je, da so po razgrajanju govorili, da so iz društva Koranti Poetovio Ptuj. Tu pa se vse poti poštenja končajo. Ne morem verjeti, da je lahko nekdo tako nepošten, da hoče na tako nizki način izničiti dobro ime našega društva, ki smo si ga z velikim trudom
odseki, vprašanje pa je, koliko bodo sploh uspešni: »Računamo, da bomo v najslabšem primeru uspeli vsaj z enim projektom oz. odsekom. Glede na rezultate razpisa bomo potem seveda tudi sprejemali morebitni rebalans proračuna; če na razpisu ne bomo uspešni, bomo predviden denar razporedili na postavke za vrtec, kjer je trenutno po proračunu zagotovljenih le 27.000 evrov za dokumentacijo, in na postavko za gradnjo mrliške vežice na Gorci, za katero je dokumentacija tudi že dokončana.«
SM
gradili 25 let.
Ti samovšečni koranti se niso zavedali, da skupino Koranti Poetovio Ptuj poznajo skoraj vsi na Ptuju in v mnogih krajih po Sloveniji in da nas bo lastnik obvestil, saj je naš sponzor.
Če so bili tako hrabri pri svojih dejanjih, naj bodo še sedaj, ko so slekli kožuhe. Naj poravnajo škodo, ki so jo naredili lastniku Raja, društvu Koranti Poetovio Ptuj pa naj se opravičijo za blatenje imena. Če se to ne bo zgodilo, bo dejanje dobilo širši epilog z obeh strani oškodovanih.
Našemu društvu je dovolj metanja polen pod noge, žaljivih napadov, nesramnih ogovarjanj nekaterih korantov, posameznikov in nekdanjih članov društva.
Naše ime je bilo že večkrat izrabljeno tudi izven Ptuja. Tudi posajena lipa našega princa v Mestnem parku.
Če koga kaj moti, boli ali smo mu kdaj naredili kakšno krivico, nas naj pokliče ali predlaga sestanek, saj smo vedno pripravljeni na odprt in pošten dialog.
Takšno obnašanje ne more biti v ponos liku koranta, še manj pa korantom dobrega slovesa in korantom, ki to poslanstvo opravljamo častno in s ponosom.
C.B.
Foto: P. J.
Videm • Učence začasno spet vozi Veolia
Občina odstopila od pogodbe z zasebnikom
Potem ko je lani jeseni zasebno podjetje Avtobusni prevozi Vrček, s. p., Jožice Cafuta iz Dravcev z domačo občino podpisalo pogodbo za opravljanje šolskih prevozov kot najugodnejši izvajalec pojavnem razpisu, so se med obema poslovnima partnerjema kaj hitro začele težave.
O tem, kaj konkretno se je dogajalo, smo lani decembra že podrobno poročali; bistvo nastalih težav je bila ugotovitev izvajalskega podjetja, da naj bi v domači občini za vse prevoze moralo opravljati več kilometrov, kot si jih je za osnovo dnevne cene obračunalo v pogodbi. Tako naj bi po besedah prokurista Janeza Cafuta, sicer moža podjetnice Jožice Cafuta, nastajala velika finančna škoda za prevozniško podjetje. Cafutova sta nato v lanskih jesenskih mesecih na vse možne načine poskušala doseči nek dogovor z občino; bodisi spremembo podpisane pogodbe zaradi, po njunem mnenju, precej več dnevno prevoženih kilometrov, kot jih je bilo vzetih za osnovo, bodisi s podpisom aneksa k pogodbi za šolske prevoze. Toda vodstvo občine od podpisane pogodbe ni odstopilo; dokazovalo je celo, da podjetje, glede na dejanske relacije opravi skupno celo manj kilometrov, kot si jih je obračunalo za osnovo dnevne cene prevozov.
Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc je ob tem še pojasnjevala, da je bil temeljni kriterij v razpisu in kasneje podpisani pogodbi dnevna cena prevoza, ki si jo je podjetje izračunalo na osnovi danih relacij, ne pa sami kilometri, zato spremembe pogodbe ne more biti: »Tudi občina ni imela možnosti in pravice spreminjati pogodbe, ko smo izračunali, da je dejansko število prevoženih kilometrov, ki jih opravi podjetje, manjše in ne večje od tistega, ki si ga je
Direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc je pojasnila razloge, ki so občino pripeljali do odstopa od pogodbe za šolske prevoze z zasebnim podjetjem Avtobusni prevozi Vrček, Jožica Cafuta, s. p.
obračunalo za prikaz dnevne cene prevozov.«
Kljub tovrstnim dokazovanjem se pritiski zasebnega podjetja na občinsko vodstvo niso nehali; na Občino je bilo poslanih pet dopisov, v katerih je podjetje dokazovalo finančno izgubo zaradi večjega števila prevoženih kilometrov, bilo je tudi kar nekaj telefonskih klicev in srečanj, ki niso bila niti malo »prijetna«.
Občina pa na zvišanje cene, kot pravi Ratajčeva, ni mogla pristati, ker za to ni imela niti pravne osnove. Zato se je letos, 14. februarja, odločila za odstop od pogodbe za šolske prevoze s podjetjem Jožica Cafuta, s. p., o čemer je 11. februarja tudi obvestila drugega pogodbenika, torej Jožico Cafuta s.p. »Podjetje je predlagalo, da naj občina kot naročnik popravi relacije prevozov in s tem bi se potem popravila tudi dnevna cena prevozov. Po njihovih izračunih naj bi
občina kot naročnik pripravila pomanjkljivo razpisno dokumentacijo, zaradi česar naj bi podjetje zdaj utrpelo poslovno škodo. Občina Videm je pozvala podjetje, da se o zadevi opredeli, in če meni, da se mu povzroča poslovna škoda, naj pogodbo prekine. Podjetje Jožica Cafuta, s. p., tega ni storilo. Občina Videm pa mora delovati dobro, strokovno in zakonito, predvsem v prid svojih občanov, in si ne more dovoliti, da bi občani utrpeli izgubo. »S tem odstopom smo dali podjetju možnost, da dela drugje in tam ustvarja tam dobiček,« je potezo občine pojasnila direktorica Ratajčeva in nadaljevala: »Predmetna pogodba je bila podpisana tako, da ni bilo možno spreminjati kilometrine oziroma izdati aneksa k pogodbi, saj je naročnika zavezovala javna objava iz portala javnih naročil in razpisne dokumentacije, kjer je bilo jasno zapisano, da je ponudbena cena, pred-
Kdo bo novi izvajalec šolskih prevozov v Vidmu, bo znano do konca meseca. (Fotografija je simbolična.)
stavljena v postopku javnega odpiranja ponudb, fiksna za obdobje 12 mesecev. Zaradi tega in v izogib nadaljnjim težavam, ki jih je imel izvajalec, je naročnik v skladu z zakonom o javnem naročanju izvedel novi predmetni razpis in ga javno objavil na portalu javnih naročil in odstopil od pogodbe.«
Vsi postopki za novi ■ ■ ■ ■ ■
javni razpis predani podjetju SIB, d. o. o.
Javni razpis za izbiro novega najugodnejšega izvajalca šolskih prevozov v občini Videm je že v teku in naj bi bil zaključen sredi marca. Na podlagi javne objave imajo vsi ponudniki možnost enakega dostopa do razpisne dokumentacije in posledično s tem oddati tudi svoje ponud-
be. To seveda velja tudi za za-sebnico Jožico Cafuta, s. p.
Glede na znane razmere je sicer težko pričakovati veliko ponudnikov, saj jih na našem območju niti ni, skoraj gotovo pa je, da se bo na razpis prijavilo podjetje Veolia, d. d., iz Maribora (naj spomnimo, da je bila cenovna razlika med lansko ponudbo Veolie in Jožice Cafuta, s. p., za šolske prevoze v Vidmu okoli 4000 evrov za celoletno pogodbo v prid samostojne podjetnice).
V vmesnem času, do izbire novega izvajalca šolskih prevozov, slednje opravlja mariborski prevoznik Veolia in to, kot so pojasnili na vi-demski občinski upravi, na osnovi izdane naročilnice.
»Občina je imela pravno podlago za novega začasnega prevoznika v 5. točki 1.
odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju, ki govori, da ob zahtevku za revizijo ali opravljanja storitve, ki so nujno potrebne, kar prevozi otrok so, odda naročilo za čas sklenitve pogodbe na podlagi naročilnice.«
Sicer pa vseh postopkov v zvezi s tokratnim razpisom za šolske prevoze ne vodi več občina Videm: »Vse postopke v zvezi s samim razpisom, njegovo vsebino in izbiro izvajalca smo predali mariborskemu podjetju SIB, d. o. o., da se v prihodnje izognemo kakršnimkoli natolcevanjem ali podtikanjem. Občina Videm ne bo odpirala niti ponudb, pogoji novega razpisa pa so enaki, kot so bili že lani,« je na naša vprašanja glede novega razpisa še povedala Darinka Ratajc.
SM
Ptuj • 21. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Razstava - izziv za slovenske kmetije
V prostorih KGZ Ptuj so 2. marca pričeli z ocenjevanji posameznih skupin izdelkov v okviru 21. tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij, za katero so do 23. februarja v ocenjevanje prejeli 1173 izdelkov. Na prvem ocenjevanju so ocenili 65 sokov in pet kompotov.
Vodja vseh ocenjevanj Terezija Meško je povedala, da so prvo komisijo ocenjevalcev sestavljali, dr. Janez Hribar, dr. Andrej Plestenjak, mag. Jožica Vodopivec - Rozman, Irena Kos, Nataša Leban in Slavica Strelec. Do začetka razstave, ki jo bodo odprli 21. maja in bo trajala do 24. maja, bodo na Ptuju ocenili deset od trinajstih skupin izdelkov. V Kopru bodo ocenili olivna olja, na Biotehniški fakulteti pa ostala olja in mesne izdelke. Že po tradiciji bodo nazadnje ocenili krušne izdelke in čajno pecivo, ki so običajno tudi največja skupina izdelkov. Letos bodo v tej kategoriji ocenili 425 izdelkov. Druga najmočnejša
skupina so mesni izdelki, teh je prijavljenih 134, na tretjem mestu po številu vzorcev pa so naravna žganja, prejeli so 25 prijav.
Predsednik organizacijskega odbora 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič je izredno zadovoljen z letošnjim odzivov kmetic in kmetov, v ocenjevanje so kmetije skupaj prijavile 1173 vzorcev, kar je 95 več kot leta 2009 in 108 več kot leta 2008. »Odziv je izredno dober, kaže na to, da so Dobrote slovenskih kmetij kot razstava in blagovna znamka izziv za kmetije, ki se usmerjajo v trženje doma pridelanih izdelkov. Iz leta v leto se povečuje število kvalitetnih
Foto: Črtomir Goznik
Na prvem ocenjevanju, ki je bilo 2. marca, so ocenili 65 vzorcev sokov in pet vzorcev kompotov.
izdelkov, tudi letos pričakujemo izredno kvalitetne izdelke in tudi bogato bero priznanj. V dvajsetih letih, odkar pripravljamo na Ptuju razstavo, je bilo podeljenih 3150 bronastih, 3256 srebrnih in 3373 zlatih priznanj ter 399 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje.«
Od pokrajin se bo letos posebej predstavilo Pomurje. V strokovnem delu 21. razstave pa bo poudarek na ekološki pridelavi. V okviru tega bodo na dan odprtja razstave, 21. maja, pred Mestno hišo na Ptuju organizirali ekološko tržnico, v soboto, 22. maja, pa bo na tem prostoru potekala tudi prodaja sirov.
Foto: SM
Foto: SM
Zavrč • Na 32. seji brez župana
Ugodno ocenili varnostne razmere
Završki svetniki so na zadnji seji ugodno ocenili varnost v občini, odločanje o vsebini odloka o javnem redu in miru so prestavili na naslednjo sejo, sprejeli pa so odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja ter potrdili poročila inventurne komisije in komisije za statutarno-pravne zadeve.
Foto: M. Ozmec
Pomočnik komandirke PP Gorišnica Igor Belšak (desno) je prometnovarnostne razmere v lanskem letu ocenil ugodno.
Sicer pa so 32. redno sejo, ki je bila najprej sklicana za četrtek, 25. februarja, zaradi drugih obveznosti predstavili na naslednji dan, tako da so se sestali v petek, 26. februarja. Ker pa je bil župan Miran Vuk službeno odsoten, je sejo vodila podžupanja Marta Bo-silj.
Po uvodnem delu so najprej prisluhnili informaciji o varnosti in doseženih rezultatih dela Policijske postaje Gorišnica v letu 2009, ki jo je svetnikom podrobneje predstavil pomočnik komandirke Igor Belšak. Ta je pojasnil, da po vsebini varnostnih dogodkov in prometnovarnostne situacije v lanskem letu na območju PP Gorišnica ni prišlo do bistvenih premikov, sicer pa opažajo upad kaznivih dejanj na področju kriminalitete, rahel je upad števila prometnih nesreč in prekrškov na področju javnega reda in miru, medtem ko opažajo rahel porast števila ilegalnih migracij. Sicer pa je pozitivno dejstvo, da na celotnem območju PP Go-rišnica in na območju občine Zavrč v prometnih nesrečah lani ni umrla niti ena oseba.
Na območju občine Zavrč so lani obravnavali 19 kaznivih
dejanj s področja kriminalitete, to je eno manj kot predlani, raziskanost omenjenih dejanj pa je bila 63-odstotna. Na področju vzdrževanja javnega reda in miru so v lanskem letu zabeležili 1,5-odstoten padec kršitev, sicer pa so zaradi omenjenih prekrškov pridržali 24 oseb. Na področju varnosti cestnega prometa so v občini Zavrč lani obravnavali 12 prometnih nesreč in 331 kršitev ali 163 manj kot predlani. Z intenziviranjem operativnega dela na področju varovanja državne meje, v katerega vključujejo tudi policiste iz skupine za varovanje državne meje, so lani dosegli učinkovitejše varovanje državne meje kljub splošnemu porastu ilegalnih prehodov državne meje. Tako so lani zaradi ilegalnega prehoda državne meje obravnavali 72 oseb, večino pa so prijeli na tako imenovani zeleni meji, od tega so 51 oseb predali hrvaškim varnostnim organom. V zadnjem času so obravnavali povečano število tatvin goriva iz tovornjakov, ki so parkirani ob mednarodnem mejnem prehodu, čemur bodo v letošnjem letu namenili posebno pozornost, sicer pa na splošno policisti
ugotavljajo, da so varnostne razmere na območju občine Zavrč in na širšem območju PP Gorišnica dokaj ugodne.
V krajši razpravi so svetniki ugotovili, da so razmeroma ugodne ocene varnostnih razmer posledica uspešnega dela vodstva in policistov na območju PP Gorišnica, zato so se zahvalili za delo in prizadevanja vsem policistom na
celotnem območju policijske postaje.
Po obrazložitvi direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so po krajši razpravi zaradi nekaterih nedorečenosti dokončno odločanje o sprejemu predlogu odloka o javnem redu in miru v občini Zavrč preložili na eno od naslednjih sej. Brez bistvenih pripomb pa so bili
po drugi obravnavi in tako so predlog dokončno sprejeli Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, ki v bistvu pomeni le prilagoditev zakonodaji ter novim razmeram in obveznostim posameznih članic.
Ko so sprejeli poročilo inventurne komisije o opravljeni inventuri ob koncu minulega
leta, ki ga je svetnikom predstavil predsednik omenjene komisije Peter Vesenjak, so z zanimanjem prisluhnili še podžupanji Marti Bosilj, ki jim je predstavila vsebino nedavne seje območnega razvojnega sveta Spodnjega Po-dravja, ki je bil v Gorišnici. Izpostavila je predvsem dejstvo, da so na omenjeni seji potrdili izvedbeni načrt projektov, ki so jih ali pa jih še bodo občine prijavljale na 5. javni razpis za sredstva regionalnih razvojnih programov. Na omenjeni razpis se bo namreč prijavila tudi občina Zavrč.
Seznanili so se tudi s poročilom komisije za statutarno pravne zadeve, ki ga je predstavil njen predsednik Dušan Rojko. Kot je pojasnil, so na omenjeni komisiji podrobneje obravnavali vsebino predlaganega odloka o javnem redu in miru ter tudi predlog odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, pri čemer niso opazili nobenih pomanjkljivosti ali nejasnosti, oba dokumenta pa sta tudi v skladu z ustrezno zakonodajo na tem področju.
M. Ozmec
Podravje • S seje sveta podravske regije
Zahtevajo ves predvideni denar za RRP
Župani ali direktorji občinskih uprav skorajda vseh občin, ki spadajo v podravsko regijo, so na zadnji seji sveta potrdili izvedbeni načrt RRP Podravje za obdobje 2010-2012, čeprav je bilo med zasedajočimi slišati precej kritike na račun omejenih sredstev oz. dejstva, da je lep del razvojnega denarja »rezerviran« za projekt pokrajin, namesto da bi se namenil razvojnim projektom občin, bodisi že v celoti pri sedanjem, petem javnem pozivu RRP, bodisi s šestim javnim pozivom.
Kot je splošno znano, imajo občine Podravja denarne kvote iz naslova RRP (po dogovoru) že razdeljene; približno se tudi ve, koliko je katera doslej že porabila preko prijavljenih in izvedenih ali izvajajočih projektov, tako da razen občine Slivnica pritožb na višino denarja v tokratnem, petem javnem pozivu ni bilo. Po mnenju predstavnika občine Slivnica pa je kvota, ki je občini dodeljena za to obdobje, absolutno nekajkrat premajhna, saj bi po njihovih izračunih morala znašati okoli 250.000 evrov, ne pa le dobrih 36.000 evrov.
Čimprej popravek 5. javnega poziva RRP z dodatno kvoto
Kot rečeno, je bilo med zbranimi člani sveta slišati kritiko predvsem na račun nerazpisa-nega denarja, ki naj bi ga vlada raje porabila za projekt izvedbe pokrajinizacije: »Kaj bodo varčevali denar za ta projekt, je
čisto nesmiselno, saj pokrajin v tem mandatu ne bo!«
Tako so se takoj zedinili, da na Službo vlade za regionalni razvoj (SVRL) posredujejo sklep, v katerem se zavzemajo za čimprejšnji šesti poziv oz. za popravek sedanjega petega poziva s povečanjem kvote, ki naj se objavi že do konca tega leta.
Izvedbeni načrt črpanja sredstev v sedanjem obdobju so potrdili brez izjem; kot je povedal Albin Kojc z Mariborske razvojne agencije (MRA), bistvenih sprememb od avgusta lani niti ni; spremenilo se je nekaj poimenovanj že prijavljenih projektov, novost pa je bil le projekt izgradnje vrtca v občini Žetale in pa prijava izgradnje vrtca v Gorišnici (namesto kanalizacije).
Prav tako so na tokratni seji obravnavali financiranje tako ptujske Bistre kot MRA; skupno bodo vse občine delo obeh institucij sofinancirale v višini slabih 125.000 evrov.
Sledila je še predstavitev
projekta gospodarskega središča Oreh, katerega namen je ureditev kopenskega logističnega centra Hoče-Slivnica,
podjetniškega in univerzitetnega inkubatorja, štajerskega tehnološkega parka, cone Alureg v Slovenski Bistrici,
proizvodne cone v Ormožu in na Teznem ter Evropske univerze v Mariboru. Projekt je sicer opredeljen v Resoluciji
Predstavniki občin Podravja so sicer potrdili izvedbeni načrt za porabo kvot po občinah v sedanjem, petem pozivu RRP, sprejeli pa so tudi sklep, naj se čimprej razpiše popravek petega poziva z dodatnimi kvotami za občinske projekte, saj je varčevanje denarja za projekt pokrajinizacije nesmiselno.
o državnih razvojnih projektih do leta 2023, prijavljen je tudi na javni poziv za razpis za sofinanciranje gospodarskih središč v državi, vendar je veliko vprašanje, kdaj se bo sploh lahko začel uresničevati v praksi. Po podanih informacijah naj bi bilo namreč na poziv prijavljenih več takšnih središč s skupno predvideno kvoto sofinanciranja 2,3 milijarde evrov, na razpolago pa naj bi bilo le 1,1 milijarde evrov.
Za konec seje, ki so jo zbrani začeli že kar množično zapuščati, je bilo možno slišati predstavitev še ene ideje oz. morebitnega skupnega projekta več občin, in sicer gre za idejo o razvoju sonaravnega turizma na območju Nature 2000 - ob porečju Drave. Kakšnega posebnega navdušenja tistih še poslušajočih v dvorani ideja ni požela, prej kot to več kritike, da je takšnih in podobnih projektov, ki se vsebinsko in geografsko prekrivajo, že preveč ...
Foto: SM
Dornava • Uporabniki spet za Unicef
Punčke iz cunj za afriške otroke
16 uporabnic Varstveno-delovnega centra Dornava s pomočjo pedagogov in pod vodstvom vodje projekta Polone Berlak tudi letos aktivno in z veliko domišljije ustvarja nove punčke iz cunj v okviru vseslovenske akcije Unicefa pod imenom Posvoji punčko in reši otroka, za pomoč afriškim otrokom.

Uporabnice dornavskega varstveno-delovnega centra bodo letos izdelale več kot dvajset res lepih punčk iz cunj v okviru Unicefove akcije Posvoji punčko in reši otroka, ki je namenjena cepljenju afriških otrok. Z eno punčko se zagotovi cepivo za šest bolezni.
V projekt so vključeni tretje leto zapored in vsa leta doslej so bile njihove punčke do zadnje prodane oz. posvojene, kar je dokaz, da so res simpatične in dobro narejene.
»Z našimi punčkami želimo sodelovati v tej humanitarni akciji in pomagati otrokom. Zraven smo povabili tudi Center starejših občanov Ormož, kjer pomagamo kot prostovoljci in se z njimi redno družimo, tudi preko delavnic enkrat mesečno. Ta naša skupna delavnica v marcu je zdaj namenjena prav izdelavi punčk, kot gostjo pa smo medse povabili zelo znano in uspešno izdelovalko punčk iz cunj, ki tudi sama že devet let sodeluje v tej akciji, Alenko Podgornik s Solkana pri Novi Gorici. Prav danes nas je obiskala in nas prijetno presenetila z blagom in celo že sešitimi oblekicami za naše modele punčk. Računamo, da bomo skupaj z gostjo naredili najmanj 20 punčk.«
Letos je akcija Unicefa namenjena zbiranju denarja za cepivo proti šestim boleznim, ki v Afriki še vedno terjajo otroška življenja. Gre za davico, ošpice, oslovski kašelj, otroško paralizo, tuberkolozo in tetanus.
S pomočjo Podgornikove do čudovitih punčk
Cena punčke je 20 evrov, kar je dovolj za cepivo proti
mpP
g GLEDALIŠČE PTUJ
vsem omenjenim boleznim za enega otroka. »Uradno sicer ne govorimo o nakupu, ampak o posvojitvi punčke. Vsak, ki plača ceno, postane lastnik punčke, dobi posebno osebno izkaznico z imenom punčke in izdelovalca in posebno dopisnico, ki se vrne ustvarjalcu,« je pojasnila Polona Berlak.
Gostja vesele družbe uporabnic, ki so ves dan ustvarjale punčke iz cunj, Alenka Podgornik, je izdelke ocenila kot zelo dobre, je pa tudi veliko pomagala z nasveti in blagom, ki ga je podarila za izdelavo. Sama je v devetih letih naredila že preko 2400 punčk iz cunj: »Nikoli nisem bila poklicna šivilja, ljubiteljsko pa sem se s tem začela ukvarjati zares aktivno šele v zrelih letih. S projektom sem se seznanila v goriški Univerzi za tretje življenje, najprej smo začele šivati štiri prijateljice, zdaj sem ostala sama. Jih pa še vedno delam, in to res z velikim veseljem, do potrebnega materiala pa pridem tudi preko prošenj podjetjem, ki mi pošljejo odvečne kose blaga, jaz pa jim podarim kakšno od svojih punčk. Je pa res, da jih je za dobro narejeno punčko potrebno narediti vsaj 30, preden je izdelek kvaliteten. Za izdelavo ene same pupe z vsemi detajli porabim od osem do deset ur. Tako mi hitro minejo dnevi, pa še koristno delo, ki me zelo veseli, naredim ob tem.«
Uporabnice so bile daril in
pomoči Podgornikove zelo vesele: »S pomočjo take mojstrice bodo naše letošnje punčke res izjemno lepe, gotovo tako lepe, kot so bile Alenkine punčke lani, ko so med vsemi prav izstopale.«
Doslej rešili že 106 milijonov otroških življenj
Dornavske izdelovalke punčk pa je obiskala tudi nacionalna koordinatorka Unicefo-vega projekta Polona Grajf, ki je povedala: »V akciji sodeluje zelo veliko prostovoljcev, med njimi so tudi uporabniki VDC Dornava, kjer nastajajo vedno zelo lepe punčke iz cunj. In vsaka takšna punčka je pomembna, saj vsaka reši eno otroško življenje. Otroci v Afriki do petega leta množično umirajo zaradi omenjenih bolezni, nimajo vzpostavljenega imunskega sistema, ker niso cepljeni proti nalezljivim boleznim. Z nakupom ene punčke se plača cepivo za vse bolezni, poleg tega se s tem pokrijejo še vsi stroški prevozov, potrebne opreme in zdravstvenega osebja. Cena tako sploh ni visoka.«
Lani, kot je povedala Grajfo-va, so z uspešno posvojitvijo veliko punčk rešili 880 življenj otrok: »Punčk je bilo sicer izdelanih nekaj več, vendar nismo uspeli prodati prav vseh v lanskem letu. Letos pričakujemo
najmanj takšen oziroma še boljši rezultat, saj bomo organizirali posebno dobrodelno dražbo punčk, kjer bodo cene gotovo višje od 20 evrov. Lani te dražbe ni bilo. Tako bomo lahko z eno punčko pomagali več otrokom. Sicer pa ta punčka postaja vse bolj prepoznavna, iz leta v leto dobiva večjo veljavo in je že mednarodni projekt, v katerega je vključenih več držav. Doslej nam je v vseh teh letih, kar akcija poteka, uspelo zagotoviti cepivo za kar 106 milijonov otrok! Številka pa raste iz leta v leto.«
Berlakova pa je bo koncu delovnega dne, ko je bilo na mizi že skoraj dokončanih zelo veliko punčk, med srečnimi nasmehi zadovoljnih izdelovalk še dodala: »V našem varstveno-delovnem centru se projekt odvija pod sloganom: Meni so pomembni drugi, jaz sem pomemben drugim. Za nas je ravno tako kot dober namen akcije nadvse pomembno še dejstvo, da tudi ljudje s posebnimi potrebami začutijo in čutijo svojo vrednost, da niso le pomoči potrebni, ampak lahko tudi sami pomagajo drugim. To je pravzaprav naš osnovni cilj akcije.«
Dornavske punčke iz cunj bo možno kupiti v prostorih dornavskega varstveno-delov-nega centra vsak delovni dan (ob dvorcu) ali pa v njihovih novih prostorih v Ormožu.
SM
Urška Vučak v monokomediji:
Tednikova knjigarnica
Veliki lov na pošast
Tako je bilo nekega pomladnega jutra, da se je goska prebudila vsa preplašena. Saj bi še spala, a izpod njene postelje se je slišalo PŠŠŠŠ, PPŠŠŠŠ, PPPŠŠŠŠ in ta nič kaj prijeten zvok za uho je gosko zelo prestrašil. Tako zelo jo je prestrašil, da niti ni upala pogledati pod posteljo. Od tam je namreč prihajal ta zastrašujoči zvok. Goska je nemudoma skočila iz postelje in stekla po pomoč. Pa ne daleč, kar skozi okno je zavpila prijatelju pujsu, ki se je ubadal z jutranjim ribolovom. Zavpila mu je, da je nekaj pod njeno posteljo, kar oddaja zelo čuden zvok, ki se sliši takole: PŠŠŠ; PPŠŠŠŠ, PPPPŠŠŠŠ, GRRRR! Ko je pujsi to slišal, se je brž domislil, da potrebuje goska nekoga močnejšega za pomoč. In prašiček se je napotil do medveda. Ves preplašen mu je povedal o zastrašujočem hrupu pod gosjo posteljo, ki se sliši PŠŠŠ, PPŠŠŠŠ, PPPPŠŠŠŠ, GRRRRRR, BANG, BANG! Medved je ravnokar dvignil debel hlod in dejal, da je res zelo močan, vendar je prepričan, da bi moral pomagati go-ski nekdo, ki je dovolj glasen. Le tako bi se dalo premagati TISTO STVAR!
In sta tako šla, pujs in medo, po volka, ki je ravno tedaj začenjal s svojim jutranjim zavijanjem. Preplašena prišleka sta povedala strašno novico o grozni stvari, ki se oglaša z PŠŠŠ, PPŠŠŠŠ,PPPPŠŠŠŠ, GRRRRR, BANG, BANG, PUM, PUM! Povedala sta, da računata na volka, mojstra zavijanja, da bo on pomagal tisto reč stran splašiti. Jasno, volk se je strinjal, da se nihče ne more primerjati z njim. Vendar, je pomišljal volk, najti bo treba nekoga res pametnega za tako grozovito reč.
In so šli ... Kaj mislite, h komu?
Pa ja! K sovi! Grozljivo in strašljivo novico ji je povedal volk, ki je ponazoril oglašanje one grozote izpod gosje postelje: PŠŠŠŠ, PPPŠŠŠŠ, PPPPŠŠŠŠŠŠ, GRRRRR, BANG, BANG, PUM, PUM, GRRRROOOOUUUUUL!
Sova je ostala brez besed. In je tuhtala in tuhtala in ugotovila, da je goska v veliki, zares veliki nevarnosti. Samo ena pot je, je modrovala sova - pošasti je treba nastaviti past.
Hitro so živali zbrale vrvi in mreže in druge koristne reči in so se odpravile prosti racini hiški. Psihološki pritisk na sicer korajžne, močne in pametne živali je bil velikanski.
Kaj pa če je goska že mrtva?
Kaj če jo je pošast že ugonobila?
Pujsi se je začel cmeriti. Medved je debelo požiral, saj se mu je v grlu naredil velik cmok.
Volk se je skrival za medvedom. Sova pa je plahutala nad njimi.
In vsi so imeli velikanske, prestrašene oči in še večja ušesa .
In potem?
Hja, ni bila muha. Tista muha, ki tako rada nastane iz slona. Bila je .
Odgovor najdete v novi slikanici Norberta Landa (ilustracije Tim Warnes. Prevod Helena Kraljič), ki je kot naročena za te dni, ko se po deželi marsikaj govori.
Pa pridite kaj k nam, v knjižnico, na obisk!
Liljana Klemenčič
flVAVA »A i A
Vsako sredo, 3., 10., 17., 24. in 31. marca, ter v ponedeljek, 8. marca,^ ob 19.00 v Klubu Gemina XIII v Grand hotelu Primus.
informacije in rezervacije Mestno gledališče Ptuj 02/749 32 50 Terme Ptuj 02/749 45 06
Foto: SM
Haloze • Uradni zaključek projekta Včeraj za jutri
O haloških šegah tudi brošura in dokumentarec
Podeželsko razvojno jedro (PRJ) Halo je bilo lani s projektom ohranjanja nesnovne kulturne dediščine na področju Haloz kot eno izmed petnajstih izbrano za sofinanciranje na razpisu, ki ga je za te namene objavil slovenski Sklad za nevladne organizacije.
Partnerja v projektu, ki se je zdaj uradno zaključil, sta bila ob PRJ Halo še Društvo za ohranjanje dediščine Haloz in Folklorno društvo Pobrežje.
»V okviru našega projekta, ki smo ga poimenovali Včeraj za jutri, smo, da bi ohranili šege in navade našim zanamcem, podrobneje obdelali teme različnih kmečkih opravil, postavitve in snemanja klopotca, martinovanje, semanji dan, ko-lednikovanje in haloške koline; vse to na območju Haloz. Da bi to dediščino prikazali čimbolj pristno, smo organizirali pet dogodkov oz. prireditev, na katerih so člani različnih društev ob pomoči stroke prikazali običaje pri posameznih opravilih. Za vsako temo pa je bila izvedena tudi delavnica, na kateri so nekatere podrobnosti predstavljene zainteresirani javnosti,« je o izvajanju projekta povedala direktorica PRJ Halo Sonja Golc.
Vse dogodke so tudi posne-
li, nato pa nekaj poudarkov strnili v dokumentarni film, ki bo prvič prikazan to soboto na zaključni konferenci. Takrat bo hkrati predstavljena tudi brošura, ki je prav tako nastala v okviru izvedbe projekta in v kateri so predstavljene zanimivosti nesnovne dediščine Haloz. Ohranjanje nesnovne dediščine je nujno povezano z ohranjanjem materialne zapuščine: »Na območju Haloz danes obstaja devet lepo urejenih etnoloških zbirk oz. majhnih muzejev, ki delujejo pod okriljem različnih društev. Ob teh zbirkah se pojavlja vse več prireditev, ki obujajo, ohranjajo in prikazujejo haloške šege in navade na izviren način. V brošuri, ki jo bomo predstavili, bo tako tudi zemljevid z označbo lokacij zbirk in koledar nekaterih tradicionalnih prireditev,« je še povedala Golčeva ter dodala, da ta projekt sovpada z začetkom vzpostavitve državnega registra nesnovne
Ena znanih prireditev, ki je namenjena prav ohranjanju tipičnih haloških običajev, je Od zrna do kruha, ki so jo in jo bodo tudi vnaprej organizirali na kmetiji Zvonka Korpiča, kjer je urejena tudi lična zbirka domačega orodja.
dediščine, zato bodo s koordinatorjem Naškom Križnarjem poskušali čimveč nesnovne dediščine vpisati tudi v državni register.
»Ne delamo si utvar, da smo rešili vso nesnovno dediščino v Halozah. Ampak, če smo uspeli zabeležiti in ohraniti delček bogate dediščine teh krajev, smo naš namen dosegli in za to gre zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tem,« je na priložnostni novinarski konferenci zaključila Sonja Golc.
Izvedbo projekta Včeraj za jutri je Sklad za nevladne organizacije (v okviru finančnega mehanizma EGP, Norveškega finančnega mehanizma in s sredstvi Službe vlade za razvoj in evropske zadeve) sofinanciral z 42.000 evri, po besedah vodstva projekta pa je bil dejanski strošek vsega vloženega dela in prostovoljnih ur precej višji od tega zneska.
SM
Skorba • Premiera komedije Podnajemnik
Denacionalizacijska zgodba s številnimi obrazi
Gledališka skupina Kulturnega društva Skorba je v letu 2009 praznovala že četrt stoletja svojega uspešnega delovanja. V novi sezoni je na oder postavila komedijo Vinka Moderndorferja pod naslovom Podnajemnik. Premiera je bila 28. februarja v dvorani doma krajanov v Skorbi.
Režiserka Simona Hazimali je okrog sebe zbrala mlado ekipo igralcev v starosti od 18 do 25 let, ki jih gledališka igra povezuje že nekaj let in prihajajo iz Skorbe, Hajdoš, Kungote pri Ptuju in Dornave. Štirje med njimi pa so z nedeljsko premie-ro doživeli svoj ognjeni krst. V komediji Podnajemnik nastopajo Mitja Furek, Tanja Furek, Urban Kunej, Kaja Abraham, Tilen Abraham, Patricija Kikl, Marko Pušnik, Špela Horvat, Jure Kikl in Andreja Poš. Nekateri med njimi imajo dve vlogi. Ostali sodelavci so še Jasna Ar-nuš in Andreja Poš kot šepetal-
ki, režiserka je poskrbela tudi za sceno in kostume, Renata Gabrovec, Ivan Ogrinc, Andrej Gabrovec in Danilo Leljak.
Tudi z letošnjo igro so želeli predvsem nasmejati in poskrbeti za dobro voljo, zato so kot vsa leta doslej zbrali komedijo. Polna dvorana zadovoljnega občinstva je bila za mlade igralce in druge, ki so sodelovali pri uprizoritvi najnovejše komedije gledališke skupine KD Skorba, največja nagrada. Zadovoljna je bila na koncu tudi režiserka Simona Hazima-li, ki sicer pravi, da ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti
Kidričevo • Darilo ženskam
«
»Vsi moji moški
Občina Kidričevo je ob mednarodnem prazniku žensk vse svoje žene, matere in dekleta povabila k ogledu gledališke predstave „Vsi moji moški" v izvedbi igralke Ane Marije Mi-tič. Predstava bo na ogled v ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri v dvorani restavracije Kiričevo.
Foto: Črtomir Goznik
Režiserka Simona Hazimali (desno) z Renato Gabrovec, novo predsednico KD Skorba, tudi sodelavko v novi igri.
Foto: Črtomir Goznik
Gledališka skupina KD Skorba je v novi sezoni na oder postavila komedijo Podnajemnik avtorja Vinka Moderndorferja.
še boljše. Med pripravo igre je bilo kar nekaj težav, imeli so tekst, ne pa tudi dovolj igralcev, pripravljali pa so jo cele tri mesece. Pred domačim občinstvom bodo ponovno nastopili 13. marca, dan kasneje pa bodo nastopili v večnamenski dvorani v Frankolovem.
Rdeča nit letošnje komedije je denacionalizacija, ki v tem primeru odkriva tudi prevečkrat izkazano človeško lastnost, pohlep po bogastvu. Ko gospa Apolonija Novak dobi z denacionalizacijskim postopkom vrnjeno hišo svojih prednikov, se niti ne zaveda, kakšni zapleti jo čakajo, ko odkrije, da ima v hiši tudi podnajemnika s stanovanjsko pravico, tako da se kmalu porušijo vsi njeni načrti in tudi načrti družine, povezani z njeno prodajo. Avtor je vešče povezal tri generacije oziroma tri
življenjske usmeritve, s socialnim, divje kapitalističnim in na koncu še »pišmevritičnim« izrazom, ki so medsebojno povezani s fantazijskim oziroma sanjavim prizorom, ki razgali številne človeške strasti. Na koncu pa se vse lepo razplete, vsak izmed vpletenih bo lahko izsanjal svoje sanje in želje, tudi podnajemnik, gospod Pepi, upokojeni železničar bo s svojimi železničarskimi miniaturami, ki so se ga želeli rešiti na različne inovativne načine, lahko ostal v hiši in pomirjen živel skupaj s svojimi lastniki, ki jim bo denacionalizacija na koncu prinesla tudi nekaj majhnih življenjskih užitkov, počitnice na morju in morda še kaj povrhu. Življenje je lahko lepo, tudi brez velikega bogastva, malenkosti so tiste, ki prinašajo zadovoljstvo.
MG
Ana Marija Mitič je prepoznaven obraz programa televizije Slovenija, komičarka, improvi-zatorka, pianistka, lutkarka in študentka medicine. Nedavno je odkrila tudi čare stand-up komedije in očarala.
V predstavi „Vsi moji moški" se z zabavnim, a vseeno trpkim priokusom dotakne nikoli izpete teme ljubezni in ljubimkanja, takšnih in drugačnih moških, ki vstopajo in izstopajo iz naših življenj. V kabarejski urici se
spominja ljubezenskih epopej, ki mimogrede zaobjamejo še tako trdno žensko. V enem od slovenskih medijev so med drugim zapisali: „S predstavo nas je dobesedno navdušila in prepričala, da je odlična poznavalka močnejšega spola." Vsekakor si omenjeno predstavo velja ogledati - poleg tega pa vstopnine ne bo, saj jo občina Kidričevo ob dnevu žena podarja vsem, ki si jo želijo ogledati.
-OM
Foto: Vlado Letonja
Ana Marija Mitič je prepoznaven obraz slovenskega gledališča in televizije.
Foto: SM
Rače • Marjan Glavar toži državo za odškodnino
Država se izmika ...
Od spektakularne aretacije nekdanjega vodje okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Marjana Glavarja, 23. januarja leta 2001, je preteklo že več kot devet let. Aprila 2007 je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od pregona v zadevi domnevnega podkupovanja.
Zaradi uničenja zdravja, aretacija ga je uničila kot človeka, prizadela njegovo družino, je že leta 2007 na državno pravobranilstvo naslovil zahtevek za odškodnino v višini 250 tisoč evrov, kar je malo v primerjavi s tem, kar je moral preživeti v vsem času od aretacije dalje, pravi.
Po odstopu tožilstva od pregona zaradi jemanja podkupnine, s čimer sta postala aretacija in pripor neupravičena, je terjal tudi izplačilo razlike v plači, ker je bil po aretaciji suspendiran kot vodja državnega tožilstva na Ptuju in je zato tudi prejemal zmanjšano plačo. Za to razliko sta se Glavar in država izvensodno poravnala. Čeprav bi se po umiku suspenza lahko vrnil na svoje delovno mesto, se je zaradi zdravstvenih težav, ki so se mu poslabšale med priporom, invalidsko upokojil. Nov udarec je doživel z odgovorom državnega pravobranilstva, ki mu je na zahtevek za odškodnino ponudila 1350 evrov odškodnine iz naslova neupravičeno odvzete prostosti za 28 dni, pripravljeni pa so bili tudi plačati odvetniške stroške v zvezi s sklepanjem poravnave, to naj bi znašalo 220 evrov. Za odškodnino, ki jo je zahteval v zvezi z medijsko obravnavo, so mu sporočili, da je komisija ugotovila, da državno pravobranilstvo ne more izplačati odškodnine zaradi medijske obravnave, ker za to ni pristojno, ampak mediji, v katerih je bilo to objavljeno. Marjan Glavar je bil dobesedno osupel, temu ni mogel verjeti, saj on
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Glavar: »Dvomijo v to, da mi je pripor uničil zdravje...«
ni sklical tiskovne konference, prav tako ni obvestil medijev, ekipa POP TV ga je čakala pred vrati tožilstva, ko so ga aretirali, nekdo jim je vendarle moral nekaj sporočiti in jih obvestiti o njegovi aretaciji. Ob tem ga je komisija državnega pravobranilstva tudi poučila, da se v tem primeru lahko posluži določila I. odstavka 543. člena ZKP, ki določa, da sodišče objavi v časopisu ali drugem mediju sporočilo o končni odločitvi, iz katere izhaja neupravičenost pogojne obsodbe oziroma neutemeljenega odvzema prostosti. Zahtevek za oškodovanje zdravstvenega stanja pa naj bi bil preuranjen, predvsem glede višine, še zlasti zato, ker je potrebno zdravstveno stanje oceniti z izvedencem. V priporu so z njim slabo ravnali, niti en da ni imel diete, hrana je bila izredno slana, postana, v nedeljo je dobival hrano iz
konzerve, njegov imunski sistem je v tem času tako oslabel, da je moral po vrnitvi iz zapora na dializo. Ker do poravnave ni prišlo, je bila tožba proti državi neizogibna, čeprav se je zavedal, da bodo minila leta, preden bo dočakal odškodnino, ker bo tožena stran izkoristila vsa pravna sredstva, da bi se postopek čim dlje zavlekel. Od države sedaj zahteva 148 tisoč evrov odškodnine, za neupravičen pripor 28 tisoč evrov, za uničeno zdravje 70 tisoč evrov in 50 tisoč evrov za žalitev dobrega imena in časti. Ta pa bi mu dala le 1200 evrov ali 42 evrov za dan pripora, takšna je bila ponudba, ki jo je prejel maja 2009. Bolečine naj bi si sam povzročil, kot tudi uničil zdravje, ker pripor na zdravstveno stanje naj ne bi vplival, ker to naj ne bi bilo mogoče, da bi se mu v tako kratkem stanju zdravstveno stanje tako
močno poslabšalo, je bilo slišati na februarski obravnavi, ki je potekala za zaprtimi vrati. Tudi psihično ni bil prizadet, družina ni trpela, skratka nihče ni kriv; oziroma za vse, kar se mu je zgodilo naj bi si bil sam kriv.
Na tajnem naroku, ki je bil 16. februarja letos, je o Glavarjevem zdravstvenem stanju poročal nefrolog Andrej Bren, sodni izvedenec za interno medicino. Kot je znano ,je bil Marjan Glavar ledvični bolnik že pred aretacijo, a se mu je v 28-dnevnem priporu zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je pristal na dializi, ki jo obiskuje trikrat tedensko v Celju. V nadaljevanju pravde, ki je preložena za nedoločen čas, bodo prisluhnili še mnenju kliničnega psihologa, pri tem je vztrajal Glavarjev odvetnik Borut Mihurko. Še dobro, da ima izvide iz tistega obdobja, pregledan je bil tik pred priporom, ko še ni vedel, da bo aretiran zaradi domnevnega podkupovanja in povezanosti s kriminalno združbo, ter po 28-dnevnem priporu, ki kažejo na to, da se mu je ledvična funkcija močno poslabšala. Kljub tem izvidom je bilo na prvi letošnji obravnavi slišati, da to ni mogoče, da še takšnega primera ni bilo.
Kaj mu daje moč, da še kljub vsemu vztraja? »To je v moji naravi, da na vse gledam z dobro voljo, veliko oporo pa imam tudi v družini, brez nje tega boja z mlini na veter ne bi zmogel,« je po obravnavi povedal Marjan Glavar.
MG
Ljutomer • Alojz Grnjak, dobitnik Miklošičeve nagrade
Prleška legenda na frajtonarici
Alojz Grnjak iz Slamnjaka pri Ljutomeru je v svojih častitljivih osemdesetih domala celotno ustvarjalno življenjsko obdobje namenil ljubiteljski glasbeni umetnosti in kot ljudski godec z zvesto spremljevalko - fraj-tonarico - ponesel domačo pesem in prleško narečje v svet.
Je avtor številnih prle-ških skladb, s katerimi je vrsto let razveseljeval mlado in staro. Še sedaj rad poprime za svoj najljubši glasbeni instrument - kar je tudi slikovito ponazoril ob prejemu Miklošičeve nagrade pred polno dvorana Doma kulture v Ljutomeru, z nepogrešljivo izvedbo znamenitih skladbic Na kolinah in Prleški vasovalec.
Grnjak izhaja iz viničarske družine, bil je vajen trdega dela v takratnem Kmetijskem kombinatu v Ljutomeru, toda vsak prosti čas je izkoristil za harmoniko in kot samouk svoje glasbene zamisli spravljal v resničnost. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega
stoletja ni minila domala nobena domača, takrat zelo priljubljena vrtna veselica brez Gr-njakovega narodnozabavnega ansambla. Alojza je bilo videti in slišati na festivalih, radijskih in televizijskih programih, leta 1969 je sodeloval na prvem ptujskem festivalu domačih viž in napevov, izdal je številne plošče in zgoščenke ... Preprost prleški človek je kot ljudski godec s svojo harmoniko spremljal mnoge ljubiteljske folklorne skupine in svoje znanje prenašal na mlajši rod, seveda v neizmerni želji, da frajtonarica ne bi nikoli odšla v pozabo.
Alojz Grnjak bo prav gotovo zapisan v analih kot glasbena legenda Prlekije, podmladku
prleških frajtonarjev, ki od leta 2003 deluje pri Kulturnem društvu Manka Golarja v Ljutomer pa gre zasluga za nada-
ljevanje in ohranjanje tovrstne kulturne dediščine neprecenljive vrednosti.
Niko Šoštarič
Alojz Grnjak (levo) in župan občine Ljutomer Franc Jurša
Od tod in tam
Ptuj • Okoljevarstveni projekt
Foto: DB
Dijaki 3. letnika ptujske Gimnazije so konec preteklega tedna v sklopu okoljevarstvenega razrednega projekta ESFALP (European Schools for a Living Planet - Evropske šole za živ planet) gostili predavatelja dr. Tomaža Zwitterja. Tokrat se je odzval vabilu Gimnazije Ptuj, ki v okviru mednarodnega okoljevarstvenega projekta ESFALP raziskuje svetlobno onesnaževanje. Njihov slogan je Manj luči, več zvezd, nosilec projekta pa je 3. a-oddelek Gimnazije Ptuj. Projekt je zastavljen tako, da je ena izmed faz projekta ozaveščanje in vključitev lokalne skupnosti k razreševanju obravnavane problematike.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Minerali na Slovenskem
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih dnevnega centra Društva upokojencev Ptuj so 26. februarja odprli razstavo Minerali na Slovenskem, zbiralca Franca Goloba. V
desetih vitrinah so na ogled minerali, ki jih je zbiratelj v glavnem našel v Sloveniji. Odprtje razstave so sprilo-žnostnim kulturnim programom pospremili nekdanji učenci OŠ Mladika, v kateri je do pred kratkim poučeval avtor razstave. Na ogled bo do 19. marca, vsak de-lovnik od9. do 11. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Razstava je še en kamenček v želji DUPtuj, da bi dnevni center na Potrčevi 34 zaživel kot center srečevanja vseh generacij Ptujčanov.
MG
Ptuj • S pomočjo mediacije pri obnovi streh
Foto: Črtomir Goznik
Pri obnovah številnih streh po neurju s točo avgusta leta 2008 so se pojavile težave, v mnogih primerih tudi zato, ker so se ljudje odločili za nestrokovne rešitve in v nekaterih primerih za nepreverjene izvajalce. Vsem, kl se srečujejo s temi problemi in ne vedo, kako jih rešiti, je odslej na voljo strokovno svetovanje v prostorih Območne obrtno-podje-tnišk.e zbornice Ptuj. Janez Sevšek, sodni izvedenec in cenilec za strehe, stavbno kleparstvo in krovstvo, boža nasvete na voljo vsako sredo od 8. do 14. ure po predhodni najavi na sedežu OOZ Ptuj. Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, je povedal, da so problemi glede obnove streh tako pri strankah kot pri obrtnikih, zato si želijo, da bi morebitne spore rešili po mirni poti, s pomočjo mediacije, še preden bi nesoglasja prišla na sodišče.
MG
Nogomet
Prestavitev za teden tudi za drugoligaše
Stran 16
Rokomet
Ormožani lovijo Slovan; derbi kroga v Kopru
Stran 16
Peter Bedrač
Najboljši ptujski odbojkar
Stran 17
Strelstvo
Interni obračun dveh strelcev iz Miklavža
Stran 17
Nogomet
Reprezentanti nove drese krstili z zmago
Stran 19
Šah
Odlične uvrstitve mladih ptujskih šahistov na DP Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Sedaj je vse znano, čakamo le še na borbo!
V ponedeljek je bila v ljubljanski Mestni hiši organizirana izjemno dobro obiskana tiskovna konferenca, na kateri so odgovorni predstavili vse potrebno pred naslednjim profesionalnim dvobojem Dejana Zavca. Kot smo že zapisali v torkovi številki Štajerskega tednika, se bo naš svetovni prvak 9. aprila v ljubljanski Hali Tivoli (v večji, Ledena dvorana) pomeril z Argentin-cem Rodolfom Ezequielom Martinezom. Dvoboj nosi uradni naslov Dvoboj v zmajevem gnezdu.
»Da bomo lahko dvoboj organizirali v Ljubljani, je skupek različnih okoliščin: prva je ta, da si je Dejan zelo želel naslov braniti v domovini in da se je s tem strinjal tudi njegov menedžer Ulf Steinforth, delček v mozaiku pa so dodale tudi prejšnje dobre organizacije dvobojev na slovenskih tleh. Nekako nam je bila naklonjena tudi boksarska federacija IBF, v kateri si je Dejan s svojimi nastopi pridobil precej simpatij,« je v uvodu povedal promotor dvoboja Nani Matjašič.
Dejan seveda ni bil ravnodušen ob tej potrditvi in je dejal: »Zares sem izjemno vesel, obenem pa mi je v veliko čast, da bom lahko znova boksal doma, v domovini, pred svojimi navijači, ki so z dušo, srcem in pozitivnimi mislimi z mano. Veliko je bilo potrebno postoriti za to, da bo dvoboj v Sloveniji, meni pa to pomeni nov napoj, ki se ga bom potrudil izkoristiti do maksimuma. Za vsakega športnika je to najlepše, kar se
mu lahko zgodi: da bom lahko branil naslov svetovnega prvaka doma, kjer vsi stiskajo pesti zame.«
V predprodaji 35, nato 40 evrov za vstopnico
O sami organizaciji je nekaj besed spregovoril Ivan Hrže-njak. »Na voljo je malo časa, vendar je železo treba kovati tedaj, ko je vroče, in Dejan je trenutno eden najbolj vročih športnikov pri nas in tudi širše. Za nas bi bilo čakanje na novo dvorano v Stožicah predolgo, zato bomo naredili vse, da bo dogodek v veliki tivolski dvorani na vrhunskem nivoju. Uradni začetek bo že v sredo, ko se bo preko Eventimovih prodajnih mest (www.even-tim.si) začela prodaja vstopnic. Cena bo v predprodaji 35, na dan prireditve pa 40 evrov. S primerno postavitvijo ringa, kamer in luči se bomo potrudili, da bi omogočili prisotnost 6000 gledalcem, ki si bodo lahko pred glavno borbo večera ogledali še pet profesionalnih dvobojev.«
Prva obramba naslova je najtežja
V nadaljevanju je besedo povzel menedžer Ulf Steinforth, ki je tudi sporočil ime Dejanovega tekmeca: »Že po prihodu iz Johannesburga sem se zavzemal za to, da bi Dejan naslov prvič branil v Sloveniji, na srečo nam je to uspelo.
Rodolfo Ezequiel Martinez, 24. 2. 1982 Buenos Aires, Argentina 41 dvobojev, 36 zmag (13 s K. O.), 3 porazi, 1 neodločen dvoboj, 1 dvoboj brez odločitve 15. mesto na lestvici IBF
Dejan mora najkasneje do začetka julija braniti naslov svetovnega prvaka proti prvemu izzivalcu iz lestvice IBF, Poljaku Rafalu Jackiewiczu. V vmesnem času se lahko odloči za prostovoljno branjenje naslova, vendar tekmec na lestvici IBF ne sme biti uvrščen nižje od 15. mesta.
Dejan Zavec: »Zagotovo gre za enega izmed dveh najtežjih možnih tekmecev na tej lestvici. Nekaj kratkih posnetkov njegovih borb sem si že ogledal, zato lahko rečem, da gre za tehnično zelo podkovanega boksarja. Poleg tega so Argentinci, podobno kot Rusi npr., poznani po veliki vzdržljivosti in odlični šoli boksa. Tam nastopa velika množica boksarjev in Martinez je eden izmed najboljših, vsekakor boljši od Mirande. V pripravi na dvoboj bomo najverjetneje uporabili del iz priprave na dvoboj z Mirando, zagotovo pa bomo morali narediti še precejšnjo nadgradnjo. Tokrat ni pričakovati niti podobnega dvoboja, kot je bil tisti v Johannes-burgu, ampak bo šlo najverjetneje za izčrpavanje do zadnjega atoma moči. Gledalci bodo zagotovo prišli na svoj račun.«
Njegov tekmec pa bo Rodolfo Ezequiel Martinez, izkušen boksar iz Argentine. Iz njegove ekipe že sedaj napovedujejo, da jih bo v Slovenijo prišlo približno 30, kar napoveduje dodatno napetost. Martinez se je že dogovoril za sparinge tudi z Jorgejem Danielom Mirando, ki ga je Dejan premagal v Mariboru.
Poudaril bi rad še eno dejstvo: izredno pomembno je, da se bo ta prva obramba naslova zgodila na domačih tleh, saj je nepisano boksarsko pravilo, da je prva obramba najtežja. Pomen navijačev bo torej velik. Ob tem je treba opozoriti, da se Dejan rad razdaja tudi pri sami pripravi in organizaciji; to je potrebno skrčiti na minimum, saj mora biti osnovna
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Zagotovo gre za enega izmed dveh najtežjih možnih tekmecev na tej lestvici. Nekaj kratkih posnetkov njegovih borb sem si že ogledal, zato lahko rečem, da gre za tehnično zelo podkovanega boksarja.«
dejavnost trening. Ta dvoboj bo namreč zahteval vrhunsko pripravljenost.«
Dejan se je že v ponedeljek z družino odpravil v Magdeburg, kjer ga čakajo naporne
Nogomet • Labod Drava
zaključne priprave. Za dva tedna se mu bo pridružil tudi kon-dicijski trener Tomi Jagarinec, ki je o tem dejal: »Že na Ptuju smo trenirali maksimalno zavzeto, v Magdeburgu pa se bo
Brez Ekpokija, a z Ziličem in Rakovičem
ta ritem samo še stopnjeval. Težko bo, a je potrebno v kvalitetne priprave vložiti veliko dela, da lahko pozneje žanješ sadove.«
Jože Mohorič
Nogometaši Laboda Drave so z zmago proti neposrednemu konkurentu za obstanek odprli spomladanski del tekmovanja v 1. SNL. Prav zaradi tega je bilo zadovoljstvo v taboru ptujske ekipe še toliko večje. »Nestrpno smo že pričakovali to tekmo, saj smo se zavedali njenega pomena. Vsi smo bili tudi nekoliko pod pritiskom in smo na vsak način želeli pokazati najboljše. To nam v prvem polčasu ni uspevalo, najbrž prav zaradi prevelike želje. Ob polčasu smo se zbrali in nadaljevanje je bilo temu primerno,« je povedal novi prvi vratar Laboda Drave Gregor Fink. Le-ta bi morda lahko nekoliko
bolje posredoval pri prvem zadetku. »Pozorno sem spremljal akcijo in videl, da je bil Lunder blizu Horvata. Nikakor nisem pričakoval, da bi lahko igralec Interblocka ob bloku usmeril žogo v prvi kot, kar pa se nato dejansko zgodilo: žoga si je našla pot preko noge Lundra, sam pa sem bil za nameček še nekoliko pokrit, tako da sem bil na koncu za milimeter prekratek',« je svoje videnje akcije opisal 25-letni vratar.
Nova težka preizkušnja čaka njegovo ekipo že v soboto, ko gostujejo v Novi Gorici. »Videli smo, kaj je Gorica naredila v Celju; povsem je nadigrala domačine. Pogovarjal sem se z
nekdanjimi soigralci (pred leti je Fink igral tudi v Celju, op. a.) in so mi povedali, da je domači vratar ubranil še najmanj pet izvrstnih priložnosti Goriča-nom. To je za nas pomembno opozorilo, zato verjamem, da ne bomo ponovili napake Celjanov. Vsekakor se nadejamo za nas ugodnega rezultata in bomo od prve minute naprej to poskušali udejanjiti na igrišču,« je povedal Fink.
Trener Milko Durovski (na Ptuju ni smel voditi tekme zaradi administrativnih zapletov) v Gorici ne bo mogel računati na pomoč najboljšega igralca tekme z Interblockom, Nigerij-ca Ekpokija, ki mora odslužiti kazen štirih prejetih kartonov. Sodnik Vinčec iz Maribora je bil z njimi preveč radodaren, saj igra še zdaleč ni bila groba. Zato pa se v ekipo vrača Tonči
Žilič, ki na prvi tekmi ni smel nastopiti (kartoni). Za ekipo Laboda Drave bo lahko nastopil tudi nekdanji reprezentant Ermin Rakovič, ki se je ptujski ekipi pridružil tik pred začetkom spomladanskega dela. Bo vse skupaj dovolj za pozitiven rezultat, h kateremu bi zagotovo prišteli tudi remi?
Derbi kroga bo odigran v Ljudskem vrtu, kjer bodo Mariborčani gostili vodilni Koper. V tem dvoboju bo šlo za več kot samo tri točke, saj bodo oboji poskušali pokazati tekmecu svojo prevlado na vrhu. Zmaga bi vijoličastim prinesla priključek s Koprčani, slednjim pa pobeg na varno razdaljo osmih točk. Remi bi pomenil status quo in preložitev kakršne koli odločitve na poznejši čas.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Novi prvi vratar Laboda Drave Gregor Fink: »Zmaga Gorice v Celju je za nas pomembno opozorilo pred sobotno tekmo.«
V Varaždinu debi Ermina Rakoviča
STRELCI: 1:0 Smrekar (20.), 2:0 Golubar (40.), 3:0 Jagačic (72.)
LABOD DRAVA: Bučar, Balažic, Žilic, Filipovič, Zečevic, Medved, Kul-čar, Štrukelj, Zajc, Rakovič, Bordon. Igrali so še: Bratušek, Trojak, Zilic, Pečnik. Trener: Franci Fridl.
Nogometaši Laboda Drave so v torek, 2. 3., odigrali prijateljsko srečanje v Varaždinu proti hrvaškemu prvoligašu Varteksu. Boljši so bili domačini in so slavili z rezultatom 3:0. Ptujsko moštvo so pod vodstvom Francija Fridla sestavljali predvsem igralci z manjšo minutažo v zadnjih tekmah. Prvič se je v modrem dresu predstavil tudi Ermin Rakovič, ki je prejšnji teden kot zadnji okrepil Dravo.
Atletika • Člansko DP
Tokrat praznih rok
Letošnje državno prvenstvo v dvorani, ki je minuli konec tedna potekalo v Ljubljani, ni bilo uspešno za člane Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Kot je znano, najboljša ptujska športnica Nina Kolarič letos ne nastopa v zimski sezoni, ker sanira dolgotrajno poškodbo gležnja, ki jo je staknila pred letom dni, na evropskem dvoranskem atletskem prvenstvu, kjer je z novim državnim rekordom osvojila odlično četrto mesto. Da Kolaričeva ne bi ogrozila letošnje poletne sezone, katetre tekmovalni vrhunec predstavlja evropsko prvenstvo v Barceloni, se je odpovedala tekmovanjem pozimi.
Izmed ostalih članov kluba se je največ pričakovalo od sprinterja Mitja Horvata, ki je letos prestopil iz mladinskih v članske vrste. Kljub temu da se je lani v teku na 60 metrov spustil pod mejo sedmih sekund, mu letos to ni uspelo. »Od
zimske sezone nisem pričakoval veliko, sploh ker sem letos prvo leto v konkurenci članov in se je težko prebiti v ospredje. Delo v pripravljalnem obdobju je bilo v prvi vrsti posvečeno pripravi na poletno sezono,« nam je povedal Horvat. S časom 7,03 sekunde, ki je letos njegov najboljši čas zimske sezone, Horvat ni zadovoljen, ker ve, da je sposoben odteči veliko hitreje. Na državnem prvenstvu, kjer je načrtoval tek pod sedmimi sekundami in uvrstitev v finale, pa je bil diskvalificiran zaradi prehitrega starta. Letos je v veljavo stopilo novo atletsko pravilo, po katerem ni več dovoljen noben prehitri start, kar pomeni, da je vsak, ki starta prehitro, avtomatsko diskvalificiran.
Še najbližje članski kolajni na je bil veteran Dejan Dokl, ki je prejšnji teden v Slovenski Bistrici osvojil »leseno kolajno« - bil je četrti v suvanju krogle.
Sprinterju Mitju Horvatu se letošnja zimska sezona ni izšla po načrtih.
Zmagal je Miran Vodovnik, Dokl pa je 7,26 kilograma težko orodje sunil 14,90 metra, kar je približno meter več od njegovih lanskih dosežkov pozimi. Je pa se na zmagovalni oder uspelo povzpeti Veroniki Domjan, ki je z 10,68 metra
Rokomet • Finale DP srednjih šol
Gimnazija Ormož četrta
Ivančna Gorica in Srednja šola Josipa Jurčiča sta bila v stari športni dvorani domačina finala DP srednjih šol v rokometu. Na zaključnem turnirju so znova (že petič v 11 letih obstoja tega tekmovanja) nastopali dijaki Gimnazije Ormož. Doslej so Ormožani enkrat postali državni prvaki (Ormož) in trikrat osvojili 2. mesto (Krško, Celje, Ljubljana). V petem poskusu so varovanci trenerjev Aleša Jurčca in Antona Laha zasedli nehvaležno 4. mesto.V polfina-lu so morali priznati premoč
gostiteljem, ki so na začetku 2. polčasa že vodili s sedmimi zadetki prednosti, 16:9. Kljub visokemu zaostanku so dijaki iz Ormoža pokazali karakter in se približali na le gol zaostanka, 24:23. Za kaj več jim je zmanjkalo sreče in časa. Zmago 25:23 za dijake iz Ivančne Gorice je potrdil najboljši igralec zaključnega turnirja Miha Za-rabec. Tekma med gostitelji in Ormožani je bila najkvalitetnejša na turnirju. V tekmi za bron so ekipi Gimnazije Ormož tudi zaradi kratke klopi povsem po-
Ekipa Gimnazije Ormož, ki je v Ivančni Gorici osvojila 4. mesto.
Motokros • Borut Bele (TRK Tajfun Sport)
Prioriteta bo državno prvenstvo
Zima je tudi v motokrosu čas za počitek, čeprav tekmovalci seveda vzdržujejo telesno pripravljenost s »suhimi« treningi in rednimi obiski fitnesa. Borut Bele, sicer lanski pokalni prvak Slovenije, pri tem ni nobena izjema.
Ker so bile zaradi slabega, mrzlega vremena proge zaprte, ni mogel trenirati z motorjem, zato se je osredotočil na fizične priprave (fitnes, tek, smučanje). Pred dnevi, ko se je
nekoliko izboljšalo vreme, se je na trening odpravil na Primorsko. »Sedaj le upam na ugodno vreme, da bi lahko pred prvo tekmo čim večkrat treniral na motorju. Obstaja sicer možnost vadbe v sosednji Italiji, kar pa je povezano z velikimi stroški,« je povedal Borut, ki ga je v lanski sezoni precej ovirala poškodba, sedaj kaže že veliko bolje.
Letos je na sporedu šest tekem v državnem in osem tekem v pokalnem prvenstvu. »Prva
osvojila drugo mesto med pionirji kategorije U16. Ob državnem prvenstvu je potekal tudi miting za invalide, na katerem je nastopila paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič. Kroglo je sunila 654 centimetrov.
UE
jenjale moči in Novomeščani so vodili od samega začetka pa do konca tekme. Najvišja prednost v prid Dolenjcev je v 29. minuti (2 x 20 minut) znašala 5 točk, 16:11. Na koncu je ekipa iz Novega mesta zmagala z izidom 20:17. Kljub vsemu je 4. mesto za Gimnazijo Ormož novi veliki uspeh, saj je do finala bilo potrebno iti preko področnega tekmovanja, četr-tfinala in polfinala.
Zmagovalci turnirja so postali rokometaši Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gori-
Rezultati:
polfinale: Gimnazija Ormož - Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 23:25 (9:15).
Tekma za 3. mesto: Gimnazija Ormož - Srednja elektro šola in tehnična gimnazija Novo mesto 17:20 (7:11).
Končni vrstni red: 1. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, 2. I. gimnazija v Celju,
3.	Srednja elektro šola in tehnična gimnazija Novo mesto,
4.	Gimnazija Ormož.
Za Gimnazijo Ormož so nastopili: Tomaž Lazar (2 obrambi), Anže Ivanuš (10 obramb); Erik Meško 7 (2), Domen Lov-renčič, Denis Hrupič, Gregor Sok 3, Danijel Petek 7 (1), Luka Kirič, Nino Kuhar, Rok Klemen-čič 5, Jan Burger 3, Uroš Škripec 6, Klemen Krabonja, Blaž Rajh, Jaša Rajšp 6 (2), trenerja Aleš Jurčec in Anton Lah.
ce, ki so v finalu gladko ugnali I. gimnazijo v Celju z izidom 31:20 (20:9).
Potrebno je pohvaliti tudi navijače - dijake Gimnazije Ormož, ki se jih je na štirih avtobusih zbralo okrog 150 in so bili daleč najštevilčnejša ter najglasnejša publika na zaključnem turnirju. Treba je še omeniti površno organizacijo Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Takih spekta-klov se je treba lotiti na precej višjem nivoju.
Uroš Krstič
tekma me čaka v pokalnem prvenstvu 21. 3. na Primorskem, v Vrtojbi, teden dni kasneje pa še dirka za državno prvenstvo v Brežicah. Na tekme v tujini se bom odpravil le na tiste bližje, če bodo to seveda podprli tudi sponzorji. Največji poudarek bo na čim boljših uvrstitvah v državnem prvenstvu,« je povedal član TRK Tajfun Sport, ki bo tekmoval v kategoriji do 125 ccm.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
Prestavitev za teden tudi za drugoligaše
V 2. slovenski nogometni ligi bi morali že ta konec tedna odigrati prva srečanja spomladanskega dela prvenstva, vendar do tega ne bo prišlo. Sandi Krajnc, vodja tekmovanja pri Nogometni zvezi Slovenije, je namreč odločil, da se bo tekmovanje prestavilo za teden dni, razlog pa je v slabi
vremenski napovedi za ta konec tedna. Tako bodo dru-goligaši šele 14. marca odigrali 15. krog, pari pa so:
Aluminij - Triglav Gorenjska, MU Šentjur - Krško, Garmin Šenčur - Bela krajina, Primor-je - Mura 05, Livar - Dravinja Kostroj.
Danilo Klajnšek
Prijateljski tekmi:
Aluminij - LKW Jack Gerečja vas 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Pokleka (44), 1:1 Emeršič (50), 2:1 Vračko (61), 3:1 Pokleka (70)
ALUMINIJ: Sagadin, A. Medved, Topolovec, Bajlec, Krajcer, Bingo, Rotman, Pokleka, Režonja, Rešek, Kmetec. Igrali so še: Zajc, Vračko, Toplak. Trener: Fojan Flis.
LKW JACK GEREČJA VAS: Zupanič, Krajnc, Draškovič, M. Medved, Petek, Lončarič, Sagadin, Šešo, Gerečnik, M. Hertiš, Kokot. Igrali so še: D. Hertiš, Emeršič, Marčič, Lešnik. Trener: Franc Žitnik.
Zaradi preložitve prvega spomladanskega kroga v 2. SNL sta domači drugoligaš Aluminij in štajerski ligaš iz Gerečje vasi odigrala prijateljsko tekmo. V solidni nogometni predstavi so domačini strli odpor borbenih gostov z dvema zadetkoma v sredini drugega polčasa.
LKW Gerečja vas - Skorba 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kokot (11), 2:0 Gerečnik (53), 2:1 Brodnjak (60), 3:1 M. Hertiš (75), 4:1 Gerečnik (84)
LKW JACK GEREČJA VAS: Zupanič, Petek, Lončarič, Medved, Šešo, Sagadin, Emeršič, Gerečnik, D. Hertiš, Krajnc, Kokot. Igrali so še: M. Lešnik, M. Hertiš, Draškovič, Marčič. Trener: Franc Žitnik
SKORBA: Lizzli, Toplek, Slater, D. Horvat, D. Vogrinec, Panič, Šterbal, I. Vogrinec, Krajnc, Brodnjak, Novak. Igrali so še: L. Šmigoc, J. Šmigoc, Perko, Vrbanec, Majcen, A. Horvat. Trener: Igor Levstik.
V tretjem prijateljskem srečanju so Gerečani zasluženo premagali sosede iz Skorbe, sicer člana 1. lige MNZ Ptuj. Ves čas srečanja so imeli pobudo na igrišču, igralci Skorbe pa so večkrat zapretili iz hitrih protinapadov. Pri domačinih se je posebej izkazal Aleš Gerečnik z dvema izjemnima zadetkoma.
Danilo Klajnšek
Rokomet • MIK liga
Ormožani lovijo Slovan; derbi kroga v Kopru
Pred ljubitelji slovenskega rokometa so v tem vikendu štiri zanimive tekme 22. kroga. Ena tekma je bila odigrana že med tednom, kjer so edini slovenski udeleženci Lige prvakov rokometaši Gorenja v sosedskem derbiju gladko ugnali Slovenj Gradec z izidom 36:23. Ormožan Marko Bezjak, ki dobiva v vrstah Velenjčanov vedno večjo minutažo, je dosegel en zadetek.
Slovan - Jeruzalem, naš tip: 0; zanimiva tekma, ki odloča o 5. mestu, saj ima Slovan 20 in
Jeruzalem 18 točk. Po tradiciji Vinarji zmeraj odlično igrajo na Kodeljevem in tudi tokrat bi lahko bilo tako, saj so si Ormoža-ni že zagotovili nastop v Ligi za prvaka. Glede na to, da ima Jeruzalem prihodnji teden nastop na Pokalu Slovenije, se bo mogoče celo trener Saša Prapotnik odločil, da spočije nekatere glavne nosilce v ekipi. Prvič v tem prvenstvu bo najbrž dres Jeruzalema oblekel tudi novinec Vedran Hud, ki je s ponedeljkom začel trenirati na Hardeku.
UK
Cimos - Celje PL, naš tip: 1; Derbi vodilnih ekip. Zaradi zanimivosti prvenstva bi bilo najbolje, če bi slavili igralci Cimosa (30 točk) in se Celjanom (36 točk) približali le na štiri točke zaostanka. Četa trenerja Zvonimirja Serdarušiča je daleč od želene forme in nobeno presenečenje ne bi bila zmaga Cimosa, ki počasi prihaja v pravo formo in postaja vse nevarnejši za vse nasprotnike. Moža odločitve pri Primorcih bi lahko bila vratar Darko Stanič in bivši Celjan David Špiler.
Krško - Trimo, naš tip: 2; Čeprav v ekipi Trima ni vse idealno, govori se o številnih odhodih, je kvaliteta Trebanjcev dovolj velika za zmago na vročem parketu v Krškem. Slednji so se v zadnjih trenutkih prestopnega roka dobro okrepili (Knez, Sever) in si tudi po podobi kluba od članske ekipe do ekipe mini rokometa zaslužijo obstanek v elitni ligi. Po novih informacijah bo tudi enajstouvrščena ekipa MIK 1. lige ostala v elitni druščini, saj naj bi se nastopu v najvišjem slovenskem rokometnem razredu odrekli pri Šmartnem (trenutno suvereno drugo-uvrščena ekipa 1. B-lige).
Merkur - Klima Petek, naš tip: 1; Obe ekipi sta bili pred sezono prepričani o uvrstitvi v Ligo za prvaka. Želje jima je presenetljivo prekrižal Jeruzalem. Po prikazanih igrah v dosedanjem delu prvenstva so bližje zmagi na tem obračunu Škofjeločani, ki igrajo enega najatraktivnejših rokometov v Sloveniji. Glede na način igre obeh ekip bi na tekmi lahko bilo doseženih okrog 70 golov.
Boks • 1. liga
Od šestih zmagal samo eden
Tekmovanje v slovenski boksarski ligi se bliža koncu. V soboto je v Kranju potekal predzadnji krog. Ponovno je bilo živahno in številčno, saj je bilo prijavljenih 31 boksarjev iz osmih slovenskih klubov. Organizatorji so tako lahko sestavili štirinajst parov. Ponovno je največ boksarjev prijavil BK Ring Ptuj, in sicer sedem, od tega jih je možnost nastopa dobilo šest. Tokrat Ptujčani niso
imeli sreče, saj so dosegli samo eno zmago; zanjo je zaslužen Marko Makovec, ki je ugnal Mariborčana Iztoka Walnerja. V skupnem seštevku ekip ni prišlo do spremembe, v prepričljivem vodstvu je še naprej ekipa BK Ring.
Zadnji, šesti krog 1. slovenske boksarske lige bo na sporedu 27. marca v organizaciji BK Koper.
Danilo Klajnšek
Rezultati članov BK Ring:
MLADINCI: do 69 kg: Žiga Stiftar (Domžale) - Nino Milošič (BK Ring Ptuj) 2:0;
ČLANI: do 69 kg: Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Iztok Walner (Maribor) 2:0, Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Aleš Surbek (Celje) 0:2; do 75 kg: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Matija Lipovšek (Domžale) 0:2, Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj) - Boris Vrhovec (Dolomiti) 0:2; do 81 kg: Mitja Dišič (BK Ring Ptuj) - Matic Samastur (Slovenska Bistrica) 0:2.
EKIPNI VRSTNI RED: 1. BK Ring Ptuj 57, 2. Slovenska Bistrica 46, 3. Domžale 32 točk itd.
Foto: Črtomir Goznik
Marko Makovec (BK Ring)
Namizni tenis • Debi Zafoštnika z zmago
V	sredo so v Ljubljani odigrali srečanja 3. kroga srednjeevropske lige v namiznem tenisu v moški in ženski konkurenci. Moška reprezentanca je gladko s 3:0 odpravila ekipo Svice. Prvič je za slovensko reprezentanco zaigral tudi Ptujčan Gregor Zafoštnik, ki je s 3:2 premagal Nicola Mohlera in tako prispeval svoj delež k zmagi slovenske izbrane vrste.
V	ženski konkurenci je Slovenija premagala Belgijo z rezultatom 3:0. Ptujska igralka Vesna Rojko je bila četrta članica te ekipe, zato tokrat ni dobila priložnosti za igranje.
Danilo Klajnšek
Košarka m PARKL
V prvi ligi še veliko neznank!
Tekmovanje v košarkarski ligi PARKL je v samem fini-šu. V prvi ligi je še veliko neznank o tem, kdo bo pristal na prvih štirih mestih, ki vodijo v končnico tekmovanja za naslov prvaka. Situacija je zelo zanimiva, možnih odgovorov pa je več. V tem krogu so velik korak naprej naredili košarkarji Pragerskega, ki so visoko odpravili Kidričane. Veliko tega bi Ptujčani (KK Ptuj) rešili, če bi premagali Starše, vendar so bili domačini uspešni in so jih minimalno ugnali. V zadnjih krogih so se dvignili košarkarji iz Cirkovc, ki so brez težav (za 63 točk!) premagali zadnjeuvrščene Rače ter so trenutno na četrtem mestu, ki še vodi v končnico, ki bo konec marca v Cirkovcah, samo finale pa bo 10. aprila prav tako v športni dvorani v Cirkovcah.
Prvi del tekmovanja je končan v 2. ligi. Prve tri ekipe se bodo v končnici »udarile« za prvo mesto, ki prinaša napredovanje, drugouvrščena ekipa pa bo igrala kvalifikacije s predzadnjim iz prve lige. Obeta se nam torej »vroča« košarkarska pomlad v ligi PARKL.
1. liga
REZULTATI 11. KROGA: TED SD
Cirkovce - KK Rače 119:56 (21:8, 28:15, 35:19, 35:14), KK Starše -KK Ptuj 84:83 (20:30, 27: 28, 17:15, 20:10), Spajza ŠD Majšperk - Good Guys 65:71 (24:20, 12:12, 13:17, 16:22), KK Pragersko - ŠD Kidričevo 81:65 (26:20, 17:15, 16:18, 22:12).
1.	KK PRAGERSKO	11 8	3	19
2.	ŠD KIDRIČEVO	11 7	4	18
3.	KK PTUJ	11 7	4	18
4.	TED ŠD CIRKOVCE	11 6	5	17
5.	GOOD GUYS	11 6	5	17
6.	KK STARŠE	10 5	5	15
7.	ŠPAJZA ŠD MAJŠERK	10 4	6 14
8.	KK RAČE	11 0	11 11
2. liga
REZULTATI 10. KROGA: ŠD Nova vas Maribor - ŠD Ptujska Gora 47 :72 (10:16, 12:13, 12:20, 13:23), Pragersko veterani - KK Starše 2 76:66 (16:19, 19:13, 25:15, 16:19), Elektro Lineal Maribor - KMO Dornava 77:76 (11:20, 14:23, 24:10, 29:23).
1.	PRAGERSKO VETERANI 10 8 2 18
2.	KK STARŠE 2	10 8 2 18
3.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR10 7 3 17
4.	KMO DORNAVA 10 4 6 14
5.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 10 2 8 12
6.	ŠD PTUJSKA GORA 10 1 9 11
Danilo Klajnšek
Odbojka • Peter Bedrač
Najboljši ptujski odbojkar
Peter Bedrač si kruh služi v tujini, kar pri ptujskih športnikih niti ni več redkost. Je pa po vsej verjetnosti sploh edini Ptujčan, ki se preživlja z igranjem odbojke doma ali v tujini. Da v njegovem rojstnem kraju ni moškega kluba, je bržkone zelo pomembno prispevalo k temu. 30-letni in 192 centimetrov visok igralec v letošnji sezoni nosi dres moštva UVC Graz, ki nastopa v prvi avstrijski ligi. Profesionalno se je igranja odbojke lotil relativno pozno, letošnja je šele njegova tretja sezona. Pričel je predlani v drugi slovenski ligi v vrstah Logatca, v lanski sezoni je pri ekipi Galex Mir iz Murske Sobote »shodil« v prvoligaškem tekmovanju, lani se je preselil k severnim sosedom. »V bistvu
sem si od nekdaj želel igrati odbojko, a kam dalje od rekreacije in igranja na mivki nisem prišel. Ker na Ptuju ni bilo kluba, bi se moral odpraviti drugam, a nikakor nisem zbral poguma. Po nekaj poizkusih, ko sem študiral v Ljubljani, sem vendarle pristal v Logatcu. Od tam je šlo strmo navzgor,« je Bedrač strnil odbojkarske začetke. Pravi, da se je na parketu hitro znašel, čeprav se je bilo treba veliko naučiti. Zato je že v lanski sezoni dobil priložnost v Prekmurju, od koder je naredil korak še dlje. »V bistvu se v Murski Soboti nisem najboljše počutil. Igral sem dovolj, a odnosi v klubu niso bili najboljši, zato sem izkoristil priložnost, ki se mi je ponudila v Avstriji,« je dejal.
Ob Poljaku edini tujec
V središču avstrijske Štajerske je eden od le dveh tujcev. Leto mlajši Poljak Michal Peci-akowski je najbolj izkušen mož in kapetan ekipe. Okrog njiju so zbrani domači mladci. Igra na mestu sprejemalca in v povprečju dosega okrog deset točk na tekmo, največ jih je dosegel petindvajset. Je eden od zasluž-nejših, da so Gradčani redni del sezone zaključili na petem mestu (od devetih ekip), ki je še zadnje vodilo v končnico. V četrtfinalu prvenstvenega tekmovanja so se nato tudi ustavili, saj so za nasprotnika dobili najboljše avstrijsko moštvo, Hypo Tirol iz Innsbrucka,
nasprotnike Blejcev v jutrišnji tekmi lige prvakov. V sredo so na gostovanju izgubili brez dobljenega niza, v soboto so pisani mednarodni in zvezdniški zasedbi pred domačo publiko uspeli odščipniti en niz. »Zagotovo zmage proti Innsbrucku nihče ni pričakoval, razlika v kvaliteti je namreč ogromna. A ko so nas pričeli podcenjevati, smo hitro rezultat obrnili v naš prid. V Gradcu so v drugem nizu nasprotniki vodili že z 23 :19, vendar smo uspeli dobili šest točk zapored in rezultat izenačiti. Ne glede na to, da so potem Tirolci zmagali v obeh nizih in da so verjetno že v tekmo startali s pol moči, si tega ne bi smeli privoščiti. Mislim, da imajo Blejci veliko možnosti, da premagajo Avstrijce in se uvrstijo na zaključni turnir najboljših štirih moštev v Evropi.«
»Žal sem tekmo spremljal le s klopi, saj je trener uigraval moštvo za finale pokalnega tekmovanja to soboto, kjer tujci ne smemo nastopati,« je dejal Bedrač. Klub je opravil pol poti do največjega uspeha v zgodovini, moštvo Südstadt / Perchtoldsdorf so enkrat že premagali. V ligaškem tekmovanju se bodo zdaj pomerili za uvrstitev od petega do osmega mesta. In če ne bodo povsem zadnji, bodo visoko kot še nikoli poprej. Bedrač razmišlja o prihodnosti: »Malo verjetno je, da bom prihodnjo sezono igral v istem klubu, velika verjetnost pa, da bom ostal v Avstriji. Liga je bo občutku morda za odtenek slabša od slovenske, a se tam dobro počutim. Imam dve ponudbi od boljših klubov in eno od slabšega ter celo možnost, da se zaposlim. Zaenkrat želim še igrati, sicer pa se ne mudi, ostaja mi še nekaj časa za premislek.« Avstrijska liga se prične v začetku avgusta.
Uroš Gramc
Peter Bedrač (na fotografiji v skoku) se je domačemu občinstvu premierno predstavil lani na turnirju Beachmaster, ko je s soigralcem Andrejem Grutom osvojil tretje mesto.
Strelstvo • 6. krog mednarodne First lige
Interni obračun dveh strelcev iz Miklavža
V preteklem koncu tedna se je na strelišču Agrokor, v organizaciji SD Štefana Kovača iz Turnišča, odvijal predzadnji, šesti turnir mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo.
Tik pred zaključkom zelo zanimivega mednarodnega obračuna strelcev iz treh sosednjih držav, ki mejijo na vzhodno Slovenijo, sta med posamezniki dvojno zmago slavila strelca SDJožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, za odtenek boljši nastop pa je uspel Boštjanu Simoniču, ki je s 580 krogi izenačil letošnji posamični rekord svojega moštvenega kolega Aleksandra Cigiariča, ki je tokrat s 579 krogi osvojil drugo mesto. Izjemen zaključek na zadnjem turnirju v Ormožu(27. 3.) pa se nam obeta tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer sta omenjena strelca skorajda poravnana, minimalno prednost dveh krogov pred zadnjim turnirjem pa si je zagotovil Boštjan Simonič. Druga zaporedna uvrstitev na stopničke za zmagovalce je znova uspela Madžaru Mikio-su Tatraiu, ki je s 575 krogi izboljšal svoj letošnji rekord in se v skupnem seštevku z osmimi krogi prednosti utrdil na tretjem mestu pred Ptujčanko Majdo Rauši in Juršinčanom Simonom Simoničem mi., ki sta s 573 in 564 krogi osvo-
Foto: Simeon Gönc
Branilec naslova med posamezniki Juršinčan Simon Simonič ml. se je v skupnem seštevku posameznikov izenačil na četrtem mestu s Ptujčanko Majdo Raušl, na zaključku lige v Ormožu pa si oba želita uvrstitve med najboljšo trojico, vendar bo uspelo le enemu.
jila 4. in 7. mesto. Svoj najboljši osebni izid sezone je s 565 krogi na 6. mestu dosegel drugi juršinski strelec Mirko Mo-leh, med najboljšo petnajsteri-co pa so se uvrstili še Ptujčan Matija Potočnik s 561 krogi ter Juršinčan Ludvik Pšajd in Simon Simonič s 559 krogi.
V ekipnem seštevku so strelci iz Miklavža dosegli šesto zaporedno zmago, veliko premoč najboljše moške ekipe v Sloveniji pa so demonstrirali še s postavitvijo letošnjega ekipnega rekorda s 1718 krogi. Po slabšem začetku v sezoni pa v drugi polovici veliko boljše
predstave kažejo aktualni prvaki lige, strelci iz Juršincev, ki so tokrat s 1697 krogi znova osvojili drugo mesto in se še dodatno utrdili na drugem mestu v skupnem seštevku, kjer imajo sedaj pred ptujsko ekipo Petlje pet točk naskoka. Slednji pa so se v Turnišču s 1673 krogi na tretjem mestu v skupnem seštevku uspeli odlepiti od hrvaške ekipe Alzasa, ki je tokrat s 1663 krogi osvojila šele sedmo mesto.
Rezultati strelcev Spodnjega Podravja:
1.	Boštjan Simonič, JKM
2.	Aleksander Ciglarič, JKM
SSG 34Si (i.) S79 3449 (2.)
3.	Miklos Tatrai, ZAL B	575 3419 (3.)
4.	Simon Simonič ml., JUR	573 3411 (5.)
6.	Mirko Moleh, JUR	565 3339 (11.)
7.	Majda Raušl, PTUJ	564 3411 (4.) 10. Matija Potočnik, PTUJ	561 3348 (9.)
12.	Ludvik Pšajd, JUR	559 3352 (8.)
13.	Simon Simonič, JKM	559 3341 (10.) 19. Simeon Gonc, PTUJ	556 3300 (19.) 27. Zlatko Kostanjevec, PTUJ 548 3318 (15.)
30.	Robert Šimenko, PTUJ	547 3282 (22.)
31.	Ivan Druzovič, JUR	546 1621 (45.) 33. Miholič Miran, JKM	545 3302 (18.) 35. Alojz Trstenjak, JKM	543 2718 (30.) 38. Grega Novak, JKM	539 2628 (33.)
40.	Mateja Pešakovic, PTUJ	538 2652 (32.)
41.	Dragoljub Poledica, DOR	537 1070 (54.) 44. Staša Simonič, DOR	526 2171 (41.) 46. Niko Pšajd, JUR	520 2510 (35.) 48. Slavko Ivanovic, DOR	509 2085 (43.)
50.	Marko Vorih, JUR	497 497 (68.)
51.	David Kekec, JUR	497 497 (69.) 54. Uroš Pešakovic, PTUJ	476 1560 (48.)
Ekipni rezultati 6. turnirja:
1.	SD JK MIKLAVŽA	1718 90
2.	SD JURŠINCI A	1697 79
3.	SK PETLJA PTUJ	1673 74
4.	SD TURNIŠČE	1672 49
5.	REGION SUD AUT	1669 65
6.	PLE ZALAEGERSZEG A	1669 63
7.	SD ALZAS	1663 68
8.	PLE ZALAEGERSZEG B	1645 52
9.	SK PTUJ B	1641 42
10.	TUS FEHRING	1629 25
11.	SD JK MIKLAVŽ B	1627 31
12.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	1616 20
13.	SD JEZERO DOBROVNIK	1568 3
14.	SD DORNAVA	1568 12
15.	SD JURŠINCI B	1563 6
Simeon Gonc
Foto: UG
Šah • Mladinsko državno prvenstvo
Odlične uvrstitve mladih ptujskih šahistov
Rogaška Slatina je bila prizorišče posameznega mladinskega državnega šahovskega prvenstva za leto 2010. V šestih starostnih kategorijah je nastopilo 215 posameznikov in posameznic. Med njimi tudi šest članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, kjer sta bila najuspešnejša Klemen Janžekovič z drugim mestom v kategoriji do 16 let ter Žan Belšak s tretjim mestom v kategoriji do 18 let. Oba sta si priborila pravico nastopa na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo jeseni v Gruziji. Ob morebitni odpovedi prvouvrščenih pa morda celo na svetovnem prvenstvu v Grčiji.
Mladi ptujski šahisti so si udeležbo na državnem prvenstvu zagotovili na predhodnem regijskem tekmovanju, kjer so Klemen Kovačec v kategoriji do 10 let, Alja Janžekovič do 12, Nives Janžekovič do 14 ter Lara Carli do 16 let osvojili druga mesta, medtem ko je bilo državno prvenstvo fantov v kategoriji do 16 in 18 let odprto, brez predhodnih regijskih kvalifikacij.
Državno prvenstvo je bilo za Klemna Kovačeca ter Aljo in Nives Janžekovič prvo večje tekmovanje, kjer so dosegli solidne rezultate, kar pa nikakor ne velja za Laro Carli, Klemna Janžekoviča ter Žana Belšaka. Prav pri slednjih dveh se pozna resno delo v šahovski šoli, ki jo v okviru Šahovskega društva Tehcenter Ptuj že vrsto let vodi priznani mednarodni mojster Danilo Polajžer.
Klemen Janžekovič je na državnem prvenstvu prikazal izredno borbeno igro, saj je tudi nekoliko slabše pozicije igral na zmago, kar se mu je na koncu obrestovalo z osvojitvijo drugega mesta. V devetih partijah je petkrat zmagal, oddal dva remija, dvakrat podpisal poraz ter skupaj zbral šest točk. Boljši od njega je bil le MK Žan To-mazini z 8,5 točkami.
Žan Belšak je na prvenstvu
Od leve Danilo Polajžer, Klemen Janžekovič, Žan Belšak, Milan Kneževič
Foto Primož Kokalj, SZS
ostal neporažen in je bil vse do konca najresnejši kandidat za zmago. Žal pa je v nekaterih izenačenih pozicijah igral premalo odločno, kar kaže tudi šest remijev in končno tretje mesto z osvojenimi šestimi točkami, prvo- in drugouvrščeni pa sta jih zbrala 6,5. Najlepšo priložnost za osvojitev naslova državnega prvaka je Žan zapravil v predzadnjem kolu, ko je proti Gariju Grosarju le remiziral.
Organizator državnega prvenstva, Šahovska zveza Slovenije, je za vse udeležence pripravil knjižne nagrade, za prvih deset v posameznih kategorijah še šahovske komplete ter za prve tri pokale. Nagrade je podelil predsednik zveze in častni predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Milan Kneževič, ki seveda ni skrival zadovoljstva ob uspehih članov »njegovega društva«.
Klemen Janžekovič in Žan Belšak sta dosegla enega največjih uspehov mladih ptujskih šahistov v zadnjih desetih letih. Ob resnem delu v šahovski šoli, ki jo v osnovnem programu
Bowling • Podjetniška liga
Branilci naslova začeli katastrofalno
S ponedeljkovimi dvoboji 1. kroga so se pričela spomladanska podjetniška bowling liga. Tudi tokrat bo skupno nastopilo 15 ekip, ki se bodo med seboj merile po sistemu vsak z vsakim - tako je bilo tudi v jesenski ligi. Med favorite spadajo ekipe, ki so bile že doslej pri vrhu: naslov brani ekipa DaMoSSa, s prestola pa jih bodo poskušali zriniti ekipe VGP Drave, Tamesa, Taluma ...
Že 1. krog pa je prinesel nekaj presenečenj, največje so pripravili člani Bovling centra Ptuj, ki DaMoS-Su niso prepustili niti ene točke! V derbiju je Tames ugnal Talum, saška bar pa je bil boljši od db Transporta. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Marjan Varvoda (Mestna občina Ptuj), ekipno pa je izstopala ekipa Tamesa.
REZULTATI 1. KROGA: Tames -Talum 5:3, Mestna občina Ptuj - Ilkos Candles 4:4, db Transport - Saška bar 2:6, MP Ptuj - VGP Drava 0:8, DaMoSS - Bowling center Ptuj 0:8, Radio-Tednik Ptuj - Čisto mesto Ptuj 4:4. Tekma PSS - Da-Ma-Fin je prestavljena na sredo, 10. 3., ob 19.00.
1.	BOWLING C. PTUJ	2631	8	164,4
2.	VGP DRAVA	2567	8	160,4
3.	SAŠKA BAR	2545	6	159,1
4.	TAMES	2766	5	172,9
5.	ILKOS CANDLES	2458	4	153,6
6.	MESTNA OBČ. PTUJ	2425	4	151,6
Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 747, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 734, 3. Igor Vi-dovič (Tames) 724, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 712, 5. Marko Drobnič (Talum) 707, 6. Robert Šegula (Tames) 704, 7. Mitja Popošek (Saška bar) 696, 8. Dušan Kostanje-vec (DaMoSS) 679, 9. Andrej Trunk (Tames) 675, 10. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 672.
7.	RADIO - TEDNIK PTUJ 2399	4	149,9
8.	ČISTO MESTO PTUJ 2225	4	139,1
9.	TALUM	2624	3	164,0
10.	DB TRANSPORT 2440	2	152,5
11.	DAMOSS	2375	0	148,4
12.	MP PTUJ	2249	0	140,6
13.	DA-MA-FIN	0
14.	GARANT ZAVAROVANJE	0
15.	PSS	0
Pari 2. kroga: ponedeljek, 8. 3., ob 19.00: Tames - Ilkos Candles, Talum - Čisto mesto Ptuj, Mestna občina Ptuj - Saška bar, DaMoSS -VGP Drava; torek, 9. 3., ob 19.00: Radio-Tednik Ptuj - Bowling center Ptuj, db Transport - Da-Ma-Fin, MP Ptuj - Garant zavarovanje. Prosta je ekipa PSS.
JM
trenutno obiskuje 15 šahistk in šahistov, nekateri pa izobraževanje nadaljujejo v srednji šahovski šoli, se za prihodnost ptujskega šaha ni bati.
Društvo vabi vse mlade, ki že poznajo osnove šahovske igre, da se vključijo v organiziran program vadbe. Prijava je možna vsak torek med 18. in 20. uro v prostorih Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, Dravska ulica 18.
Prav tako vabi na ciklus še-
stih hitropoteznih turnirjev v letu 2010 za mlade do 15. leta starosti. Prvi bo že v soboto, 20. marca 2010, v prostorih društva s pričetkom ob 9. uri. Na vsakem turnirju bodo trije najbolje uvrščeni od prvega do petega razreda ter od šestega do devetega razreda devetletke nagrajeni. Prav tako pa v končni razvrstitvi vseh šestih turnirjev, ki se bodo zaključili jeseni.
Silva Razlag
Judo • Pokal Lendava 2010
Zmaga Urekove in Kučana pri mladincih
V soboto, 27. 2., je potekala tekma za pokal Lendave, katera se točkuje za slovenski pokal. Tekmovalci iz JK Drava so osvojili pet medalj. Pri starejših deklicah je Tjaša Brumen osvojila 2. mesto s tremi zmagami proti Maji Novak, Viktoriji Utroša ter Živi Potočnik, v finalu pa je klonila proti Katji Ložar. Prav tako je bila pri dekletih 2. Larisa Čerček s dvema zmagam proti Živi Istenič ter Nastji Stopernik, v finalu pa je klonila proti Patriciji Brolih. Pri starejših dečkih je nastopil Blaž Peklič, ki si je z enim porazom proti Martinu Hojaku in eno zmago nad Leonardom Šmidakom priboril tretje mesto.
Pri mladinkah je Urška Urek z dvema zmagama nad Urško Potočnik in Tino Jazbec osvojila 1. mesto, prav tako pa je pri mladincih osvojil 1. mesto Nejc Kučan prav tako z dvema zmagam nad Blažem
Kunom, ter Benjaminom Mari-nom.
Zmagi Urški Urek in Nejcu Kučanu (ta odslej tekmuje za JK Drava - prej JK Impol) odpirata vrata na Evropski pokal v Coimbri na Portugalskem konec marca.
Tanja Kociper je bila najboljša izmed predstavnikov JK Go-rišnica, saj je s tremi zmagami osvojila 2. mesto med mladinkami; Benjamin Marin je bil 3.
Rezultati:
mladinke: do 63 kg: 2. Tanja Kociper - JK Gorišnica; nad 78 kg: 1. Urška Urek.
Mladinci: do 73 kg: 3. Benjamin Marin - JK Gorišnica; nad 100 kg: 1. Nejc Kučan.
Starejše deklice: do 52 kg: 2. Tjaša Brumen; do 63 kg: 2. Larisa Čerček.
Starejši dečki: do 60 kg: 2. Blaž Peklič; nad 73 kg: 3. David Forštna-rič - JK Gorišnica.
Sebi Kolednik
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek (JK Drava Ptuj)
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 14.15: Rudar Velenje - CM Celje; SOBOTA ob 15.00: Nafta - Interblock, Olimpija - Domžale; SOBOTA ob 16.00: HIT Gorica - Labod Drava; SOBOTA ob 18.00: Maribor - Luka Koper.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
18. KROG: Aluminij - Olimpija (sobota ob 14.00), Simer šampion
-	NŠ Poli Drava (sobota ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
18. KROG: Aluminij - Olimpija (sobota ob 12.00), Simer šampion
-	NŠ Poli Drava (sobota ob 12.00)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Slovan - Jeruzalem Ormož (petek ob 18.30), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Krško - Trimo Trebnje, Merkur - Klima Petek.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA (OD 1.-6. MESTA)
PARI 1. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 19.00), Olimpija - Celeia Žalec, Krka - Krim Mercator (v sredo, 10. 3.)
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Sviš Pekarna Grosuplje (v soboto ob 19.30), Radeče MIK Celje - Grča Kočevje, Alples Železniki - Celje Pivovarna Laško B, Krka - Istrabenz plini Izola, Ajdovščina - Šmartno 99, Grosuplje - Sevnica.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 2. KROGA: Velika Nedelja - Cerklje (v soboto ob 19.00), Mitol Sežana - Dobova, Brežice - Mokerc Ig, Škofljica - Dol TKI Hrastnik.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
11. KROG: Nafta - Drava Deta Center
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
15. KROG: Ruše - Drava Deta Center
Namizni tenis
V Cerknici bo konec tedna 19. državno prvenstvo v posamični konkurenci in igri dvojic.
Danilo Klajnšek
Futsal
Hud polom Tomaža
3. tekma četrtfinala kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL: Tomaž - Weber 1:10 (0:6)
STRELCI: 0:1 Sironič (2), 0:2 Midžan (3), 0:3 Logar (8), 0:4 Artner (12), 0:5 Rošič (14), 0:6 Žalac (18), 0:7 Žalac (29), 0:8 Žalac (30), 1:8 Janžekovič (35), 1:9 Marn (38), 1:10 Sironič (40).
TOMAŽ: Vrbanič, Krajnc; S. Majcen, Janžekovič, Kralj, R. Majcen, Kamenšek, Mar, Rob, Plohl, Goričan. Trener: Zvonko Gašparič
Po velikem presenečenju
Tomaža na drugem srečanju v Škofji Loki so njihovi pristaši upali na novo zmago, ki bi varovance trenerja Zvonka Gašpariča popeljala v polfinale drugoligaških kvalifikacij. Upi na uspeh so se kaj kmalu razblinili, saj so gostje iz Škofje Loke od prve sekunde naprej nadzirali potek tekme in že do odmora gostiteljem nasuli šest zadetkov. Futsalerji Webra so se poigravali z neprepoznavnimi domačini, ki tokrat niso pokazali niti kančka borbenosti. S tem porazom so igralci Tomaža zaključili sezono 2009/2010.
uk
LIGA U - 21: FC Krona Bar Ptuj -Dobovec 5:9 (1:3)
STRELCI: 0:1 Mordej (2), 0:2 Iskrač (13), 0:3 Solman (15), 1:3 Stater (20), 2:3 Stater (25), 3:3 Petek (26), 4:3 Bratušek (27), 4:4 Iskrač (28), 4:5 Cverlin (29), 4:6 Iskrač (30), 5:6 Petek (31), 5:7 Iskrač (39), 5:8 Iskrač (40), 5:9 Boršič (40)
FC KRONA BAR PTUJ: Jernej Divjak, Davorin Bratušek, Primož Petek, Samo Malek, Jan Čuček, Gregor Hebar, Rok Stater, Denis Potočnik. Trener: Boštjan Kupčič.
Mladi ptujski nogometaši so v zanimivem srečanju izgubili proti Dobovcu. Gostje so po-vedli 0:3, vendar so jih Ptujčani uspeli v 26. minuti ujeti, nato pa minuto kasneje z zadetkom Bratuška tudi povesti. Vodstvo ni dolgo trajalo, saj je že v naslednji minuti sledilo izenačenje. Gostje so povedli 4:6 in sledili so napori domačih, da bi rezultat izenačili. Na koncu so vse stavili na napad, nekoliko manj pozornosti namenili obrambi in zaradi tega prejeli še tri zadetke.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Matej Strelec prvi v Zamušanih
Namizni tenis spada med	ziralo turnir, ki se ga je ude-
zelo priljubljene športe, ki v	ležilo 30 igralcev. Prvo mesto
zadnjem času dobiva tudi na	je osvojil Matej Strelec, drugi
tekmovalnosti, saj se mnogi	je bil Silvo Slaček, tretji Sto-
organizatorji odločajo za iz-	jan Tomažič, četrti pa Andrej
vedbo turnirjev. Tako je ŠD	Geč.
Gamsi iz Zamušanov organi-	Danilo Klajnšek
Najboljša četverka na turnirju v Zamušanih (od leve): Silvo Slaček, Matej Strelec, Stojan Tomažič, Andrej Geč.
Kasaštvo
Nagrade za najboljše
Vsako leto pred pričetkom nove tekmovalne sezone kasaški klub Ljutomer prireja tradicionalni »kujski« ples. Tudi na tokratnem, že 24. po vrsti, v Termah Banovci, so objavili in nagradili tri najuspešnejše tekmovalce kluba, ki so bili izjemno uspešni na domačih in tujih hipodromih (2009). Prvo mesto je pripadlo Marku Slaviču, ki je v 49. startih zmago slavil na štirinajstih dirkah, trikrat je bil drugi
in šestkrat tretji. Na 2. mesto se je uvrstil Rene Hanžekovič (42 startov: 8 zmag, 8 drugih mest in 4 tretja), tretji pa je bil Jože Sagaj mlajši (32 startov: 5 zmag, 6 drugih in prav toliko tretjih mest). Posebni nagradi sta prejela člana KK Ljutomer Vito Šadl in Maja Vogrinec za lanski prvi zmagi v tekmovalni karieri - Šadl je dobil dirko v Komendi, Vogrinčeva pa v Lenartu.
NŠ
Na posnetku so najuspešnejši tekmovalci KK Ljutomer minule sezone (z leve): Vito Šadl, Marko Slavič, Rene Hanžekovič, Jože Sagaj ml., Maja Vogrinec.
Rokomet • Lige mladih
STAREJSI DEČKI A: RUDAR - DRAVA 29:28 (16:15)
DRAVA: Valentin Zupanič (9 obramb), Mario Kenda, Teo Prapot-nik, Blaž Kuhar, Luka Reisman 3, Aljaž Mori, Marko Žuran 4 (1), Martin Vrbančič 1, Tomas Bedrač 3, Nejc Korošec 7, Sebastijan Kelenc 3, Davorin Levanič 6 (2), Filip Jerenec, Rok Šalamun 1. Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Tretje gostovanje in tretji poraz za en gol! Tako so pač izenačena moštva v polfinalu letnikov 1995. Ptujčani so pričeli zelo obetavno in povedli z rezultatom 3:1, domačini pa so jih ujeli pri rezultatu 8:8, zatem so povedli in na odmor odšli z golom prednosti. V začetku drugega polčasa so Trboveljčani še dvakrat povedli za tri gole, nazadnje pri rezultatu 19 :16. Za tem je sledilo dobro obdobje gostov, ki so izenačili pri rezultatu 20:20 in dobre štiri minute pred koncem tekme povedli za gol. Ponovno je sledila vznemirljiva končnica, ki se je končala v korist domačinov. Ptujčani tokrat niso bili razigrani, igra ni
stekla, vendar obstaja občutek, da bi pri lanskem državnem podprvaku lahko iztržili več.
STAREJŠI DELKI B -POLFINALE SKUPINA B:
VELIKA NEDELJA - TRIMO TREBNJE 36:18 (17:5)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Žan Črnivec 1, Žiga Kumer 4, Kevin Slavinec, Rok Cvetko 11, Denis Ja-ušovec, Kristjan Šoštarič 1, Matic Bokša 7, Kevin Preac 13 obr., Jure Kocbek 2, Gregor Hojžar 1, Tomaž Cvetko 3 obr., Matic Marin 9. Trener: Bojan Munda.
Mladi rokometaši Velike Nedelje so uspešno začeli nadaljevanje prvenstva v polfinalni skupini B. Do zmage proti povprečni ekipi Trima so prišli predvsem po odlični igri v prvem polčasu, ki so ga dobili 17:5. Odlična obramba domačih igralcev in obrambe vratarja Kevina Preaca (13 obramb od 17 strelov v 25. minutah) so omogočale hitre protinapade in lahke zadetke.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Nove drese krstili z zmago
Slovenska nogometna reprezentanca se je v soboto prvič letos zbrala v polni sestavi v stari bazi, hotelu Primus na Ptuju, in tako uradno pričela operacijo SP JAR 2010. Ker je bilo to njihovo prvo snidenje po zgodovinski novembrski zmagi proti Rusiji v dodatnih kvalifikacijah, se je čutilo veselje zaradi novega druženja. Igralci so pripotovali iz vseh koncev Evrope, kjer igrajo za svoje klube, zato jim tem za pogovore ni zmanjkalo.
To vzdušje pa je nekoliko skalilo dopisovanje med predsednikom NZS mag. Ivanom Simičem in reprezentanti, ki se niso strinjali z sklepom IO NZS, ki jim je dodelil višino nagrade za uvrstitev na SP. Predsednik NZS je po korespon-denčni seji IO ugodil njihovim zahtevam, ki so jih naslovili nanj do ponedeljka. (Tema še sedaj ni zaključena, saj igralci Simiču očitajo nespoštovanje dogovorov in nekorektnost pri pogajanjih ter blatenje igralcev v medijih.)
V torek je NZS v trgovskem centru Qlandia (na njej so sodelovali mag. Ivan Simič, Matjaž Kek, Valter Birsa, Boštjan Gasser) pripravila tiskovno konferenco, na kateri so med drugim predstavili nove drese slovenske reprezentance. Val-ter Birsa je tam prejel nagrado fair-play, ki jo je prejel zaradi poteze na prvenstveni tekmi francoske lige med Auxerrjem
Milivoje Novakovič je takole dosegel prvi zadetek na sredini tekmi s Katarjem.
Foto: Matija Brodnjak
in Marseillom; ko je sodnik zaradi prekrška nad Birso igralcu Marseilla pokazal rdeči karton, je naš igralec stopil do sodnika in mu povedal, da prekršek ni bil storjen namenoma. Sodnik je to upošteval in igralca pustil na igrišču. Redko videna zgodba v sodobnem športu ...
V sklop priprav na junijsko SP na jugu Črne celine so varovanci selektorja Keka v sredo v Ljudskem vrtu odigrali prvo prijateljsko tekmo. S 4:1 (3:1) so ugnali selekcijo Katarja (strelci so bili Novakovič, Ce-
sar, Kirm in Jokič). »Tekma je dosegla namen. Fantje so odigrali zavzeto in zbrano, bilo je nekaj stvari, s katerimi še ne morem biti zadovoljen, lahko pa bi dali tudi kakšen zadetek več. Pomembno je, da se serija zmag v Ljudskem vrtu nadaljuje. Končno sem dočakal zmago tudi na prijateljski tekmi, na katero je bilo potrebno čakati več kot dve leti. Takšno tekmo sem pričakoval. Ekipa zadeva, eni so v polni formi, drugi jo še lovijo, zato smo namenoma izbrali takšnega tekmeca in si lahko
dovolili kakšno napako več,« je po tekmi ocenil Matjaž Kek.
Slovenski reprezentanti se bodo naslednjič zbrali 18. maja na tridnevnih testiranjih. Pet dni kasneje (23. maja) se bodo podali na Južno Tirolsko, kjer bodo imeli v kraju Kronplatz-Brunico pripravljalno bazo. Odigrali bodo tudi pripravljalno tekmo (29. maja) z enim izmed nižjeligašev, 4. junija pa jih čaka v Mariboru generalka pred odhod v JAR proti Novi Zelandiji.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Robert Koren, Milivoje Novakovič in Boštjan Cesar v novih reprezentančnih dresih
Selektor Matjaž Kek, predsednik NZS mag. Ivan Simič in Valter Birsa na tiskovni konferenci v ptujski Qlandii
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh do četrtfinala
Od 27. 2. do 1. 3. je v Mariboru potekal turnir Branik Open za igralce do 18. leta starosti. Na njem sta nastopila tudi člana TK Treme Ptuj Urh Krajnc Domiter in Samo Vršič.
Fotozapis
6. Zimske športne igre SVIZ
6. februarja so v Ribnici na Pohorju potekale 6. Zimske športne igre za člane Sindikata vzgoje in izobraževanja OO Ptuj. Za organizacijo sta poskrbela SVIZ OO Ptuj in Zavod za šport Ptuj. Nastopajoči so se pomerili v veleslalomu, teku na smučeh in v zabavnih igrah.
Prehodni pokal je že drugič osvojila ekipa OŠ Videm (na fotografiji).
Ur
Slednji je po zmagi v 1. krogu v nadaljevanju naletel na previsoko oviro; izločil ga je kasnejši zmagovalec turnirja Luka Janša. Odlično se je odrezal tudi Urh, ki je na začetku izločil 7.
nosilca Žiga Papeža. Zmagal je tudi v 2. krogu, v četrtfinalu pa ni imel več dovolj moči za še eno presenečenje. Ob teh rezultatih je potrebno dodati, da sta oba Ptujčana letnika '94 in torej leto ali dve mlajša od nosilcev v tej konkurenci.
Branik Open, rezultati:
1. krog: Samo Vršič (TK Terme
Ptuj) - Domen Gostinčar (ZTK MB) 1:6, 6:2, 6:3, Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj) - Ziga Papež (Otočec, 7) 6:4, 7:5.
2. krog: Samo Vršič - Luka Janša (Topten, 4) 5:7, 3:6, Urh Krajnc Domiter - Benjamin Beliš (S. Gradec) 7:5, 6:3.
Četrtfinale: Urh Krajnc Domiter -Tim Cibašek (Triglav Kranj, 2) 0:6, 2:6.
JM
Foto: NS
Ormož • Projekt v vrtcu - v skupini Sončki
Knjiga mi je v pomoč in v veselje
Otroci skupine Sončki v ormoškem vrtcu, stari 4 in 5 let, z vzgojiteljicama Brigito Lubec in Stanko Špindler so v času od 12. januarja do 26. februarja izvajali projekt Knjiga mi je v pomoč in v veselje.
Osemnajst malčkov je na osnovi nevihte idej izbralo področja, ki so bila največkrat poimenovana, in svoje znanje so poglabljali ob pomoči knjig. Obiskali so knjižnico Franca Ksavra Meška v Ormožu in svoje želje posredovali knjižničarki Leonidi Šume-njak, ki je bila v času projekta njihova aktivna sodelavka. Otroci so želeli knjige o živalih (živali v morju, dinozavri, konji, kače), o rožah (kako zrastejo, kaj vse raste na vrtu), o hrani (kako jo pripravimo, recepti), o ustvarjanju (rišemo, režemo, izdelujemo).
Zelo pomembno je, da pri otroku pridobimo zaupanje in da ga motiviramo tako močno, da so mu njegova pričakovanja po dejavnosti in samem cilju blizu in da jih mora s svojo aktivnostjo sam doseči. Otroke je gospa Leonida že ob prvem obisku v času projekta zelo močno motivirala z besedami in kretnjami,
tako da so ji miselno sledili in razvila se je prijetna komunikacija in odnos do knjige.
Aktivno delo se je nadaljevalo v igralnici iz dneva v dan preko dejavnosti, ki so jih otroci načrtovali v začetku projekta. V času izvajanja projekta je bil viden napredek: vedno urejene knjižne police s pravilno razvrstitvijo knjig ob pomoči oznak, ki so jih naredili otroci; vsakodnevni ogled knjig z željo po branju iz njih in primerno rokovanje s knjigo; otroci so se učili ob pomoči slik iz knjig ter z medsebojno komunikacijo; povezovali so področja in sami poiskali knjigo, ki jim je lahko v pomoč za izbrano področje; o prebranih vsebinah so komentirali in posamezniki se niso strinjali, če je kdo povedal nekaj, kaj trenutno ni bilo v skladu z vsebino; spoznali so nove besede in jih smiselno uporabljali: knjižnica, čitalnica, knjigarna, pisatelj,
Foto: Stanka Špindler
Otroci skupine Sončki z vzgojiteljicama, knjižničarko ormoške knjižnice Leonido Sumenjak in avtorjem slikanice Levček Rogi Igorjem Plohlom na dan zaključka projekta.
pesnik, ilustrator, recept ...; držkov verbalno posredovali zapisane tekste so želeli po-preizkusili so se v vlogi pi- odrasli osebi, ki je tekst za- slušati večkrat; koncentracija satelja in ilustratorja in svoje pisala; ilustracija in vsebina za poslušanje želene brane občutke ustvarjalca brez za- teksta sta bili smiselni; svoje vsebine je bila večja kot prej;
prebrana navodila in pravila so prenašali v praktično izvedbo; prisotnost staršev in drugih odraslih oseb za otroke ni bil moteč faktor; otroci so vzpostavili primerno komunikacijo z vsakim, ki jih je ogovoril.
Tako kot so nekateri otroci na začetku projekta ob viharjenju idej dejali, da se želijo nekaj novega naučiti, se je tudi zgodilo, a se otroci tega sploh niso zavedali. Ob predstavitvi projekta na prireditvi za starše in vse sodelujoče v njem je bilo to potrjeno. Preko pogovora o dejavnosti ob pomoči fotografij ter izdelkov so otroci podajali svoja nova spoznanja. Z odprtimi usti so prisluhnili predstavitvi zgodbe Levček Rogi in vzpostavili prijeten kontakt z avtorjem Igorjem Plohl, ki jim je predstavil svojo življenjsko zgodbo.
Stanka Špindler, dipl. vzgojiteljica
Ljutomer • Odličnost na glasbenih tekmovanjih 1 Gorišnica • Letni koncert mladih pevcev
Mladi glasbeniki
■	■ |V|||	■	■
z vrsto najvišjih priznanj
Januarja so se pričela razna tekmovanja za mlade glasbenike, obiskovalce glasbenih šol. Učenci ljutomerske Glasbene šole (GŠ) Slavka Osterca so se tako kot že prejšnja leta tudi tokrat izkazali z izjemno lepimi dosežki na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Na 2. festivalu mladih pianistov Štrkci za klavirjem v Murski Soboti je učenka klavirja Petra Ivančič v peti kategoriji pod mentorstvom Romane Rek osvojila zlato nagrado. Na 4. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado avsenik je Jaka Žunič (mentor Janez Munda) prejel zlato priznanje, Boštjan Lubi (mentor Janez Munda) in Davor Rus (mentor Slavko Ahlin) pa srebrno priznanje. Ljutomerčani
so bili uspešni tudi na 13. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Po-murja. V disciplini klarinet 1 b-kategorija (Maribor) sta Primož Kosi in Anja Kuhar prejela zlato priznanje, Tina Ozmec pa srebrno. Zlato priznanje je v 1 c-kategoriji pripadlo tudi Sarah Jerebic. Za njihove izvrstne rezultate gredo velike zasluge učitelju klarineta Bojanu Zelenjaku. V disciplini flavta (učiteljica Vlasta Vizjak),
Radujmo se sonca
Tako kot vsako leto so mladi gorišniški pevci, člani gorišniškega otroškega in mladinskega pevskega zbora (OPZ, MPZ) pod vodstvom zborovodkinje Slavice Cvitanič tudi letos pripravili koncert, ki so ga naslovili Radujmo se sonca.
Klarinetistka Sara Jerebic - dobitnica zlatega priznanja
ki je bila v Murski Soboti, je v 1 b-kategoriji Manca Stanjko dobila srebrno priznanje, v 1 c-kategoriji pa so bili prav tako srebrni Monika Govek, Sabina Lašič in Klara Škrobar. Vsi učenci, ki so dosegli zlato priznanje na regijskem nastopu, so se uvrstili na 39. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, ki bo od 15. do 20. marca v Velenju, Mariboru, Celju in Žalcu. Ljutomerski glasbeniki bodo odšli tudi na mednarodno tekmovanje Davorina Jenka v Beograd (5. do 12. marec), ki se ga bodo udeležili učenci klarineta, saksofona in pozavne ter komorna skupina trio flavt, uspešna učenka klarineta Sarah Jerebic pa se intenzivno pripravlja na sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, ki ga bo opravljala v prvih dneh marca. Njena odločitev in želja je postati glasbenica - klarinetistka.
Po mnenju ravnatelja GŠ Slavka Osterca Ljutomer Stanislava Lašiča so izvrstni dosežki učencev na številnih tekmovanjih odraz dobrega dela pedagogov šole, ki so sposobni motivirati uspešnega učenca in posegati po najodmevnejših rezultatih.
Niko Šoštarič
»Koncert je vsako leto pravzaprav prva resna preizkušnja pevcev pred nastopom na območni reviji in tekmovanjih, ki se jih pevci udeležujejo že vrsto let. Tudi letos bosta oba pevska zbora zapela v družbi najboljših zborov na državnem tekmovanju v Zagorju, še prej pa na območni reviji v Grajeni in Markovcih,« je ob nedeljskem popoldanskem koncertu povedala Cvitaničeva, ki se je skupaj z mladimi pevci razveselila prepolne občinske dvorane poslušalcev, in še dodala, da jo zelo navdušuje velika podpora staršev, ki svoje otroke ne le spodbujajo pri pevski dejavnosti, ampak jih tudi spremljajo
na različnih nastopih.
Otroški pevski zbor je v okviru tokratnega letnega koncerta zapel ob klavirski spremljavi Eve Štravs in koncertni harmoniki prof. Dominika Cvitaniča. Po nastopu obeh zborov se je zborovodkinja tudi poslovila od desetih pevcev, ki letos zapuščajo osnovnošolske klopi: »Ste posebna generacija, saj ste svoji osnovni šoli prinesli kar tri zlata priznanja z državnih tekmovanj in tri zlata priznanja z regijskih tekmovanj otroških in mladinskih zborov,« je v svoji zahvali mladim pevcem še posebej poudarila zborovod-kinja.
V drugem delu koncerta pa
so učenci sedmega in četrtega razreda skupaj s člani Orffove-ga ansambla predstavili glasbeno pravljico Dogodivščine žabice Kvakice, avtorja Jurija Cvitaniča, ki je skupaj s Sašo Zavratnik napisal tudi besedilo. Režijo in dirigentsko delo je prevzela zborovodkinja. Da je pravljica zaživela v vsej lepoti, so poskrbeli še Irena Forštna-rič, Marjan Vnuk, Frančka Vaj-da in Polonca Cvitanič, ki je celotno prireditev v Gorišnici tudi povezovala, sicer pa gre po besedah Slavice Cvitanič zahvala za uspešen koncert še vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri sami izvedbi.
SM
Utrinek z letnega koncerta gorišniškega otroškega in mladinskega pevskega zbora.
Foto: NS
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje .
Osnovnošolci o turizmu v svojem kraju
Tudi Turistična zveza Slovenije se s svojimi številnimi turističnimi društvi pridružuje največjemu slovenskemu okoljskemu projektu vseh časov, Očistimo Slovenijo, ki bo 17. aprila. Na ta dan naj bi združile moči občine, šole, vrtci, komunalne službe, vladne in nevladne organizacije z več kot 200 tisoč prostovoljci.
Turistična zveza Slovenija je že drugo leto zapored tudi nosilka javnega razpisa za sofinanciranje prireditev turističnih društev. Javni razpis bodo predstavili 16. marca na sedežu Turistične zveze Slovenije, prijavnice bodo sprejemali do 9. marca. Druge-
ga marca pa se je začel letošnji projekt Turizmu pomaga lastna glava s turističnimi tržnicami pod naslovom Moj kraj - moj ponos, ki bo potekal v večjih Mercatorjevih centrih po Sloveniji. V Ljubljani se je 2. marca predstavilo 17 osnovnih šol, v Novem
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos bo na Ptuju potekal projekt Turizmu pomaga lastna glava s turistično tržnico.
mestu jih pričakujejo 9. marca 11, v Postojni 16. marca 15 šol, 18. marca se bo projekt nadaljeval v Mariboru z 11 šolami, v Murski Soboti 23. marca z 11 in 25. marca z 10 šolami, v Kranju 30. marca 14, v Celju 6. aprila 18 šol, pred zaključno tržnico, ki bo 20. aprila v Ljubljani, pa se bo 13. aprila na Ptuju za najboljše med najboljšimi potegovalo 11 šol. V OŠ Ljudski vrt Ptuj so pripravili nalogo pod naslovom Rimski čas in kulturni turizem Ptuja, s projektno nalogo Haronia -park antičnih gomil se bo predstavil JVIZ Destrnik-Trnovska vas, Ljudska glasbila kot del turistične ponudbe Ormoža je naslov naloge ormoških osnovnošolcev, v OŠ Markovci so sestavili projektno nalogo z naslovom Moj kraj - turistična ponudba, brošura z znamenitostmi, videmski osnovnošolci bodo poskušali biti najboljši z nalogo Zdravilišče med jagnedi, Bio ti da energijo je naslov hajdinske projektne naloge, kultur-no-zgodovinsko pot pa bodo opisali šolarji iz Majšperka. V ptujskem delu
letošnjega projekta Turizmu pomaga lastna glava bodo sodelovali še osnovnošolci iz Pragerskega, Makol in Zgornje Polskave.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje je, da je ptujsko karnevalsko dvorano v okviru komercialnih prireditev letos obiskalo okrog 25 tisoč ljudi. V to niso všteti nastopajoči v okviru letošnjega 50. kuren-tovanja, ki jih je bilo več kot 12 tisoč
in so prav tako obiskali karnevalsko dvorano. Nagrade v tem tednu ne bomo podelili, ker pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja rimska poroka v Termah Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 12. marca.
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (4.)
Ranger
Nacionalni park Yellowstone pa tudi drugi tovrstni parki imajo posebne varuhe reda in miru, ki so hkrati še gasilci, civilna zaščita, prometniki, reševalci in seveda naše stalne stranke.
Foto: Daniel Zorko
To so t. i. rangerji, ki so res glavni na vasi, kakorkoli jih obrneš, in imajo vso oblast v svojih rokah. Ker na začetku v naši naselbini nismo kaj prida kolovratili po parku, saj nismo imeli transporta, sem se odločil, da se vpišem med rangerje prostovoljce, da bom z njimi malo raziskoval park. Z mano se je šel vpisat tudi nadebudni kuharski pomočnik, 18-le-tni Travis, ki je bil po telesni konsti-tuciji 'ameriško prekomerno razvit' in tudi sam se je velikokrat pošalili na ta račun, saj je imel navado reči: 'Mogoče sem res najmlajši, sem pa največji!'
Odpravila sva se torej do te zloglasne pisarne, ki jih je bilo v parku toliko kot naselbin, se pravi 6 ali 7. Tam je bila načelnica - ja, tudi v Ameriki ženske rade nosijo hlače - kar malo presenečena, saj baje že več let ni bilo med prostovoljci nobenega tuj-
ca. Vse je potekalo čisto uradno, delali smo teste iz nekakšnega varstva pri delu, iz preživetja v naravi, iz komuniciranja po zvezah, še najbolj pa mi je bilo všeč, ko smo se učili o rabi orožja. Čeprav lahko v ZDA kupiš orožje na vsakem vogalu, ga je v parku prepovedano nositi, razen nenabitega in zapakiranega.
Rangerji prostovoljci smo hodili na odprave, kjer smo čistili po-hodniške poti, usmerjali promet, varovali ljudi pred divjimi živalmi ipd. Če bi hotel dobiti značilen sve-tlorjav klubuček in srajco, bi moral oddelati 80 ur, kar pa mi je bilo kasneje nemogoče, tako da sem končal svojo 'policijsko' kariero brez teh trofej. Sem pa bil zraven kar pri nekaj akcijah - še posebej so bile zanimive tiste, ko smo preganjali ljudi od bizonov. Bizoni so divje živali, obiskovalci pa so se seveda vedno
hoteli z njimi fotografirati in so s tem kar sami klicali nesrečo. Ker obiskovalci niso upoštevali minimalne varnostne razdalje 25 yardov (cca 25 m), se je vsako leto zgodilo kar nekaj nenamernih poletov čez glavo, ki so se končali v bolnici.
Čeprav kasneje nisem imel več časa za rangerje, sem še veliko slišal o njih. V naselbini smo imeli nek pub, beznico, kamor smo hodili občasno igrat biljard, pa tudi stočit kakega po grlu. Ob eni takih priložnosti je alkohol zdelal znanca iz sosednje bajte in je v enem kotu lepo zadremuckal. Le v nekaj minutah je prihrumelo 8 rangerjev in vsi smo mislili, da gre za kak teroristični napad. Pa navalijo na nič hudega slutečega možakarja, ga glasno okarajo in spravijo ven. Akcija za medaljo. Zunaj pa se možak ni dal motiti in je na klopi lepo nadaljeval spanje pravičnega, rangerji pa so proslavili svojo uspelo akcijo z rundo pri šan-ku. Namreč, če v javnem prostoru zaspiš, so kazni v parku zelo hude. To pravilo se na Štajerskem verjetno ne bi obneslo ...
Ena hujših prigod pa je bila tudi naslednja. Najbolj znan gejzir na tem območju, imenovan Old Faithful, neprekinjeno snemajo s kamero in njegovo aktivnost je v vsakem trenutku mogoče opazovati tudi na internetu. Sredi julija je bilo že pošteno vroče in vsak je rad spil kakšno pivo, včasih tudi preveč. Eden takih junakov je nekega večera vijugal proti domu, ko ga nenadoma pritisne na malo potrebo. Nesramežljivo se je dejanja lotil prav pred to kamero, kjer so ga na ta način opazili ran-gerji. In verjetno ves vesoljni svet na spletu. V trenutku so ga deportirali v zapor, ki je sicer oddaljen slabe 3 ure, dobil je visoko denarno kazen, pa še za eno leto so ga izgnali iz parka. Ker je kršil javni red in mir ter onesnaževal naravo. Tudi jaz sem kdaj pa kdaj na kakšni pohodniški akciji skupaj s kolegi delal isto, a od tistega časa me je minilo.
Biti kolega z rangerji se je izkazalo za zelo dobro potezo, saj so me
Dolina Cascade
po parku pozdravljali kot starega mačka, ustavljali so mi, ko sem što-pal, isto spoštovanje pa so do mene gojili tudi navadni ljudje. Vse dokler
se nisem vrnil v Slovenijo in že drugi dan dobil prve parkirne kazni v življenju.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Prlmusove vinske zgodbe na temo
No temo: Kaj imajo skupnega Kartuzija Pleterje, Klet Bistrica in Dveri pax? Petek, 5.3., ob 20. uri v Klubu Gemina XIII. Cena vstopnice na osebo: 12 €.
Ženski večer v Grand Hotelu Primus »TOTAL KNOCKOUT«
Slačifanlje pokažejo kaj znajo - Predstava je namenjena izključno ženskemu občinstvu! Sobota, 13.3.2010 ob 21. uri v Klubu Gemina XIII Cena vstopnice znaša 10 €. Pohitite z nakupom vstopnic!
»Prava baba v Grand Hotelu Pilmus«
Monokomedija z Urško Vučak. Vsako sredo v marcu ob 19. uri v Klubu Gemina XIII. Cena vstopnice na osebo: 10 €
é
GEMINA @
GEMINA
K-L>U-B ©
GEMINA
K- L- U-B
Celodnevna vstopnica za odrasle za kopanie, savno, fitnes in malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 €
Pestra Izbira malic v restavraciji lila
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park. (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
S I \
Termalni irk
■fcwtiPbç
Termalni R
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
Postrv
Postrv je ena izmed na-jokusnejših sladkovodnih rib. Večina rib je najkoristnejše živila in velik izziv za tistega, ki jih pripravlja. Za večino rib je značilno, da so primerne za vse postopke toplotne obdelave. Pred pripravo je pomembno, da poznamo nekaj njenih osnovnih lastnosti glede okusa, strukture in telesne zgradbe. Glede na to se odločimo, kateri postopki in načini priprave so za posamezno ribo najprimernejši. Naslednji pomemben kazalec je struktura mesa, ki je pri nekaterih ribah groba, pri drugih krhka in pri nekaterih podobna strukturi ostalega mesa.
Glede na strukturo mesa postrv uvrščamo med ribe s krhkim mesom, kar pomeni, da manjšim svežim postrvim le s težavo odstranimo kosti, zelo enostavno pa to opravimo po toplotni obdelavi, oziroma kuhanju in pečenju. Postrv pogosto pripravljamo kot losose zaradi podobnih okostij, enakih plavuti in tanke kože z drobnimi luskami. Pri evropski postrvi ločimo tri tipe, odvisno od njihovega načina življenja. Morsko postrv ali glavatico, jezersko postrv in potočno postrv. Glavatica potuje po vsem Atlantiku in je zraven tega doma v večjih celinskih vodah. Njeno ponavadi rožnato meso je tako čvrsto kot meso jezerske postrvi,
Največkrat se to zgodi tako, da pes nenadoma začne hoditi upognjen, hodi zelo počasi, težko se vstane, in tudi kadar leži, si ne najde pravega položaja. V zadnjem času lastnik opaža, da kuža občasno drgeta, kot da bi ga zeblo, in zdi se mu, da kuža v zadnjem delu opleta sem ter tja, oziroma ga zanaša pri hoji. Lastnik še napiše, da so ti simptomi letos še posebej pogosti. Pri veterinarju dobi pes protibolečinsko injekcijo in tabletke proti bolečinam in stanje se po navadi izboljša. Ker stanje še ni v redu, saj psa že dalj časa zanaša, lastnika zanima, kaj še lahko stori, da bi pomagal svojemu psu.
Po obširnih anamnestičnih podatkih, ki jih je napisal lastnik nemškega ovčarja, gre najverjetneje za pritisk medvretenčne ploščice oziroma tako imenovano hernijo diska na hrbtenjačo nekje v področju hrbtenice. Najpogosteje se to zgodi na prehodu prsnega v ledveni del hrbtenice, saj je tam gibljivost hrbtenice največja. Medvretenčna ploščica, ki normalno leži v medvretenč-
ima mili fini okus, ki spominja na meso lososa. In ravno zaradi teh lastnosti nekateri sladokusci posegajo najraje po tej vrsti postrvi.
Zelo znana vrsta postrvi je tudi šarenka ali amerikan-ka, ki je dobila ime po lepo obarvani, rjavo pikasti koži. Sladkovodne šarenke tehtajo tudi en kilogram. Ima okusno rožnato meso, ki je primerno za številne ribje jedi, pogosto pa to vrsto postrvi tudi dimijo. Jezerske postrvi dosežejo v primerjavi z ostalimi večjo težo in so nekoliko bolj mastne kakor druge postrvi. Na okus in barvo lososov, postrvi vplivata njihovo življenjsko okolje in prehrana. Pri divje živečih in pri gojenih postrvih je rožnata obarvanost mesa posledica reakcije barvnih pigmentov rib na pigmente določenih rakov.
Možnosti za pripravo postrvi so tako rekoč neomejene. Sočno meso postrvi je primerno za kuhanje in poširanje, oziroma kuhanje pod vreliščem. Če postrvi kuhamo, jih ponudimo skupaj z gostimi maslenimi omakami. Znamenita je modro kuhana postrv, ki slovi kot francoska specialiteta - ne gre za nič drugega kot svežo šarenko, ki jo za kratek čas potopijo v kis, da se njena koža obarva modro in nato ribo skuhajo ali poširajo v popolnoma bistri juhi z jušno zelenjavo, limono, ter zrnatimi in listnatimi začimbami. Posebna poslastica so tudi pečene sveže postrvi z rezinami slanine, okusnejše od teh so le na maslu pečene postrvi, ki jih potresemo s
nem prostoru, lahko izskoči iz tega prostora in pritisne na hrbtenjačo. Klinični znaki so odvisni od poškodbe hrbtenjače, otekline na mestu, kjer je prišlo do pritiska in se kažejo od rahle bolečine v gibanju pa vse do popolne hromosti oziroma pareze zadnjih nog. Vzroki za omenjeno stanje so najpogosteje v starostno degenerirani hrbtenici, v kombinaciji sunkovitega in nepravilnega giba in težava je tu. Letos, ko je bil dolgo sneg in spolzka tla, je bilo podobnih težav s hrbtenico precej, saj se kužki ne znajo čuvati, se veselo podijo
Foto: Emil Senear
po snegu in skačejo, kar pa je lahko še posebej za starejše živali neprijetno, boleče in tudi nevarno, ker lahko ohromijo. Pri psu nemškem ovčarju iz okolice Ormoža najverjetneje prolabiran disk povzroča nevrološke težave v smislu nestabilnosti in zanašanja, kar pomeni, da kužek ne čuti zadnjih nog, kot bi jih moral, in ga zaradi tega tudi zanaša. Lasniku vsekakor svetujem, da pelje psa v ambulanto, kjer bodo opravili nevrološki pregled psa in obvezno RTG-slika-nje hrbtenice. Po potrebi bodo naredili tudi mielografijo, kar pomeni, da bodo v hrbtenjač-ni kanal vbrizgali kontrast, ki nam bo nazorno pokazal lokacijo in velikost poškodbe. Lah-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ko se pohvalim, da imamo nov moderen digitalni rentgenski aparat (DR RTG), ki nam bo zelo olajšal diagnostiko težav s hrbtenico in seveda tudi pripomogel k veliko boljši diagnostiki ostalih obolenj gibalnega sistema in ostalih organov. Psu bomo seveda odvzeli tudi kri. Glede na rezultat diagnostične preiskave se bomo odločili za zdravljenje, ki je v takih primerih najpogosteje medikamen-tozno, v hujših primerih pa tudi kirurško. Težave, kot jih ima omenjeni nemški ovčar, so pogosta problematika, ki zahteva strokoven in z dobro diagnostiko podprt pregled in uspeh ne bo izostal. Emil Senčar, dr. vet. med.
I------------------------------------------------------------
l Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem tu m </>et j
! Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * * j
j Za vas in vaše hišne ljubljenčke:
pester izbor VISOKAKOVOSTNIH PREMIUM IZDELKOV-
hrane, poslastic, opreme, igrač, ležišč, kletk.....
Nudimo tudi veliko izbiro akvarijskih rib in akvarijev!
m irfK lias tem kuponom vam nudimo 10% popust AI\%IJAi pri nakupu v naši prodajalni!
Tačke in repki
prepreženimi lističi mandljev in okrasimo s krhlji limone.
Večje postrvi so primerne za zarezanje na ribje steake. Tako narezane lahko pečemo na žaru, v pečici skupaj z mlado zelenjavo ali krompirjem in blitvo ali jih na hitro ocvre-mo v vroči maščobi. Skupaj z zelenjavo jih lahko tudi zavijemo v folijo in v pečici z malo masla dušimo. Postrvi pa lahko narežemo tudi na fileje in jih kuhamo ali ocvremo. Na Norveškem jih pogosto kuhajo v mešanici svetlega piva in belega vina ter s svežimi zelišči. Polnimo in marinira-mo jih lahko tudi z različnimi gobami ali jih kuhane ponudimo skupaj z gobami, prav tako jih z gobami lahko tudi nadevamo.
Iz postrvi pogosto pripravimo tudi različne pastete in terine. Pogosto jih pripravljamo z mešanico sveže in pre-kajene postrvi ter dodatno popestrimo s slanino, gobami, konjakom in začimbami. Lahko si pripravimo tudi ru-ladice iz sveže in prekajene postrvi. Pripravimo jih tako, da dve postrvi filiramo, odstranimo kožo in kosti in jih v multipraktiku fino sesekljamo. Posebej fino sesekljamo
čebulo in jo na manjši količini maščobe svetlo rjavo prepra-žimo, dodamo pest narezanih gob ali šampinjonov in jih rahlo prepražimo. Gobe solimo, rahlo popramo in dodamo sesekljan peteršilj. Gobe ohladimo in ohlajene dodamo k sesekljanemu mesu postrvi. Nekaj rezin gob lahko pustimo celih. Dodamo še en rumenjak in 2 decilitra sladke smetane ter dobro premešamo. Maso damo v skledo in dodamo manjše koščke pre-kajene postrvi. Po potrebi še začinimo s soljo, poprom in sesekljanim česnom.
Dobljeno zmes oblikujemo v večjo rulado, zavijemo v alu folijo in jo v vodi skuhamo. Tako pripravljene ruladice lahko ponudimo kot samostojno jed skupaj z mešano solato. Lahko jih narežemo na rezine in jih damo na obložene kruhke ali kanapeje in ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojni prigrizek. Iz omenjene mase pa lahko oblikujemo tudi žličnike, ki jih lahko ponudimo kot toplo uvodno jed skupaj z izbrano omako ali jih preprosto zakuhamo v čisto ribjo juho.
Vlado Pignar
Težave s hrbtenico
Bralec iz okolice Ormoža piše, da ima njegov kuža, 10 let star nemški ovčar, zelo pogosto težave s hrbtenico.
Foto: OM
Vlaganje zahtevkov za izravnalna plačila za kmetijstvo za leto 2010
Leto je naokoli in ponovno se srečujemo z izpolnjevanjem vlog za izravnalna plačila in ostale ukrepe kmetijske politike.
Letošnja kampanja traja od 8. 3. 2010 do 15. 5. 2010.
V letošnjem letu je kar nekaj novosti. Proizvodno vezana plačila se bodo v prihodnje postopoma ukinila. Tako se v letošnjem letu ne morejo več vlagati zahtevki za premije za drobnico, dodatek za energetske rastline in plačila za površino hmeljišča. Za letošnje leto pa še ostaneta premija za bike in vole ter premija za ekstenzivno rejo ženskih govedi (ERG), pomoč za pridelavo stročnic in nasade lupinarjev. Premije za bike in vole bodo v naslednjih letih ukinjene in prenesene kot dodatek na plačilne pravice.
Premije za drobnico in hmelj se bodo letos pripisovale kot dodatek k osnovnim plačilnim pravicam na površino kot tudi novi dodatek - ohranjanje živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s tra-vinjem. Vse plačilne pravice, ki bodo imele dodeljen ta dodatek, se bodo v naslednjih letih prenašale samo skupaj z zemljiščem.
Dodatno bo tudi izplačilo zahtevka za mlečno proizvodnjo na gorsko višinskih območjih in strmih kmetijah, ki bo izplačano na tono mleka, dodeljenega z mlečno kvoto.
Novost je tudi novi KOP program Strmi vinogradi, za katerega se bodo vinogradniki odločali ob samem vlaganju zahtevka. Več o tem ukrepu je bilo napisanega v enem od prejšnjih člankov.
Ob vlaganju zahtevkov bo mogoče vložiti tudi zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za izkrčene vinograde, vendar pri tem opozarjam, da je mogoče pridobiti plačilne pravice iz tega naslova samo, če so bila pridobljena tudi sredstva iz naslova ukrepa krčitve vinograda.
Celotna vloga za ukrepe kmetijske politike se bo izpolnjevala elektronsko tako kot v preteklih letih. Kakšnih drugih velikih novosti pri uveljavljanju zahtevkov v letošnjem letu ni.
Do 15. 5. 2010 se ne bodo vlagale premije za bike in vole ter ekstenzivno rejo ženskih govedi (ERG). Za te zahtevke so določeni roki celoten junij za obdobje do 30. 5. 2010 za bike in vole (BV) in za krave, ki so telile do 31. 3. 2010. Naslednji rok za vlaganje je oktobra za obdobje od 1. 6. do konca septembra za BV in krave, ki so telile od 1. 4. do konca julija. Zadnji rok za vlaganje je januarja 2011 za obdobje od 1. 10. do konca leta za BV in za krave, ki so telile od 1. 8. do 10. 12. 2010.
Na Ptujskem zavodu bo vlaganje zahtevkov organizirano podobno kot prejšnja leta. Vsi vlagatelji iz lanskega leta bodo dobili vabila s točnim datumom, uro in pri katerem svetovalcu lahko oddajo vlogo. Novi vlagatelji ali tisti, ki lansko leto niso oddali vloge, ne bodo dobili vabila in jih tudi naprošamo, da pokličejo svojega terenskega svetovalca in se dogovorijo za termin izpolnjevanja vloge. Da ne bo zapletov, se naročene ure točno držite. Če na rezerviran termin ne bi mogli priti, vas prosimo, da uredite zamenjavo z drugim vlagateljem.
Ob vlaganju zahtevkov mora biti stanje v RKG (register kmetijskih gospodarstev) urejeno. Register se ureja na Upravni enoti. Tudi kakršne koli spremembe na GERK-ih se urejajo na Upravni enoti Ptuj. Posebej bi opozoril na »mostičke« (povezave) med GERK-i. V februarju so na kmetije dobili izpise GERK-ov, ki jih je Agencija za kmetijske trge sama uredila po uradni dolžnosti glede na posnetke površin, na katerih so narisani GERK-i. V tem postopku so izbrisali »mostičke« preko nekmetijske rabe površin, ostali pa so »mostički« preko kmetijske rabe površin. Če so na GERK-ih takšni mostički, naj bi izbris uredil vsak posameznik na Upravni Enoti. Stanje na Upravni enoti mora biti urejeno vsaj en dan pred vlaganjem zahtevka. V enem dnevu tako ne morete urediti stanja na Upravni enoti in vložiti zahtevka.
Ob vlaganju morate vedeti, katere kulture boste letos imeli na njivskih površinah - tako za glavno kulturo, tisti, ki pa ste v ukrepu Ozelenitve njivskih (ZEL) površin, pa tudi kulturo ozelenitve.
S seboj prinesite:
•	predtisk vloge, ki ste jo dobili po pošti (tudi ovoj, na katerem je izpisano vaše ime in priimek! OBVEZNO!);
•	kopijo lanske vloge 2009
•	če ne bo prišel na izpolnjevanje nosilec, prinesite izpolnjeno pooblastilo v dveh izvodih - pooblastila so natisnjena na zadnji strani navodil za izpolnjevanje, ki ste jih dobili s predtiskom na dom ali pa se dobijo na naši enoti ali na naši spletni strani www. kgz-ptuj.si;
•	razne evidence in registre, ki jih imate doma - register govedi (CRG), register RPGV, seznam drobnice, ocenitev strmin in drugo;
•	fotokopijo veljavnega transakcijskega računa, če ste ga spremenili.
Predvsem opozarjam, da prinesete ocenitve nagibov površin tra-vinja, za katere vlagate zahtevke za KOP-programe S35 in S50, saj se bodo površine na novo vnašale in ne tako kot prejšnja leta, ko smo jih samo prenašali iz leta v leto.
Nazadnje vas vljudno vabim na vlaganje zahtevkov za ukrepe kmetijske politike 2010, saj menim da so ta sredstva postala ena izmed pomembnih dohodkov na kmetiji.
Zvonko Pišek, ing. kmet
Kaj se dogaja ...
Da je fiskalni problem v razvitih državah sveta izredno resen, nam nazorno prikazuje finančna situacija Grčije.
Države, kot so Avstralija, Danska in Finska, imajo dokaj nizek javni dolg, poleg tega pa imajo tudi nizek primanjkljaj. Švedska, Nemčija, Nizozemska in Kanada so države, kjer javni dolg že presega 50 % BDP. Edina država, ki ima presežek, je Norveška. Prihajajo pa države, v katerih bo v prihodnosti prihajalo do resnejših problemov. Ker ste v zadnjih časih zagotovo brali o Grčiji, njihovih problemih, predvsem pa o hudih socialnih nemirih, sedaj vidite, v kakšnem stanju se nahajajo tudi nekatere države, ki so veljale za steber svetovnega gospodarstva. Anglija, Irska, Španija in Italija se bodo šele znašle v hudih težavah. Združene države Amerike so svojevrsten primer, saj kot največje in najmočnejše gospodarstvo, predvsem pa zaradi prevlade dolarja, tako stanje še vzdržujejo. Tudi tukaj je seveda vprašanje časa, do kdaj bo svet pripravljen kupovati njihov dolg. V ospredju je vprašanje Kitajske in njenih namenov. Verjeli ali ne, dolar je med krizo še povečal svojo prevlado na svetovnem trgu in zaradi obsega krize v EU še dodatno pridobiva na veljavi. Najbolj pa izstopa Japonska, ki ima rekordni deficit od poka svojega nepremičninskega balona. Od takrat se japonsko gospodarsko nikoli ni več pobralo, že 20 let pa se ves čas spopadajo tudi z deflacijo. Sistem nad vodo drži predvsem njihova »kultura«, saj Japonci od poka nepremičninskega balona denar varčujejo pretežno v bankah.
Tokratno sesutje trgov in pok nepremičnin v ZDA bodo tako s prenosom izgub bank na proračune držav skoraj zagotovo v podoben položaj pahnili še precej držav. Prve žrtve so že padle, od Islandije, Baltskih držav, Ukrajine, Madžarske, Grčije do večjih, ki so se s to krizo znašle na robu prepada, Anglije, Španije, Italije itd. Ko so se začele težave v bankah, si le-te med seboj niso več posojale denarja in sistem se je zrušil. Kaj se lahko zgodi, ko se začnejo težave v državah G8, le-te pa si med seboj ne bodo pomagale. Vse skupaj vodi v zelo hude socialne nemire in seveda protekcionizem. Nižje pokojnine, višji davki ipd., skratka javni dolg bo potrebno začeti nekako vračati. Težava pri vsem skupaj je, da je nemogoče predvideti, kdaj in če se bodo te težave začele pojavljati v takšni obliki, kot se to sedaj dogaja v Grčiji. Kakšno bo naslednje desetletje, če bodo te težave izbruhnile v večjem delu razvitega sveta? Borze takega stanja seveda ne bodo ravno vesele.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Dom
Vprašanje: Zanima me, če bom v tem letu dobila vse papirje, da bomo pričeli gradnjo hiše.
Odgovor: Vaša zadeva se vleče že nekaj časa in zaradi tega je v karti trenutka vprašanja zaznati določen strah in omejitev. Kljub vsem navideznim in dejanskim oviram še vedno niste izgubili upanja in imate močno voljo. Oboje je zelo dobra popotnica za srečo in harmonijo. Naklonjena vam je tudi neka oseba na uradu, medtem ko vas neka druga oseba ovira. Seveda se morate stvari lotiti postopoma in proučiti vse možnosti, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Zadeva je kljub vsem znanim dejstvom še vedno zavita v določeno tančico skrivnosti in nejasnosti. Stvari boste morali izoblikovati na bolj jasen in temeljit način. Po zvezdni karti je jasno nakazano, da se vrtite v začaranem krogu in da se boste morali svojega problema lotiti drugače. Poiskati boste morali še neko dodatno mnenje in na podlagali tega bo kristalno jasno, ali se bodo stvari uredile na hiter način ali ne. Morda boste morali tudi sami spremeniti odnos in se rešiti stvari, ki so vezane na preteklost in na določena prepričanja. Po mojem mnenju ste tudi zelo trmasti in že v marcu vas čaka neka sprememba. Problem je v tem, da tega nočete in imate pred seboj samo določene cilje. V našem življenju je od nekdaj tako, da se mora človek znati prilagoditi situaciji in tako rešiti določenih dvomov in
nejasnosti. Ali boste zbrali vse papirje v tem letu - ni razbrati dovolj jasno. Toda v astrološki karti je zapisano, da se morate spremeniti in razmisliti o kakšni drugi možnosti. Kajti problem glede papirjev je tudi v terenu in tukaj so nekatera druga opozorila (zemlja ipd). Iz vašega otroštva se vleče dejstvo, da ste imeli potlačeno ljubezen in ste v življenju na svoj način pretirano navezani na materialne dobrine. Spodbudno bo, ko si boste priznali določene težave in našli nove izzive. Tedaj boste obdani s svežo in dinamično energijo in zvezde srečo bodo na vaši strani. Pomembno je, da ne izgubite upanja, da se imate radi in se veselite vsakega dne.
Šifra: Oaza sredi puščave
Vprašanje: Pišem vam v upanju, da mi boste lahko pomagali. Mož me je prevaral prek SMS-sporočil. Kljub temu da je obljubil, da tega ne bo več počel, sem ga pri tem zopet dobila. Imate kakšen nasvet. Hvala!
Odgovor: Iz karte trenutka vprašanja je moč razbrati določeno bolečino in nemoč. Psihologi in drugi zakonski terapevti so vedno
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
bolj prepričani, da prevare, ki temeljijo na določenih sporočilih ali medmrežju, bolj bolijo, kot tiste, ki se dejansko zgodijo.
Definicija prevare je jasna in je ni moč spregledati. Partnersko življenje mora temeljiti na zaupanju in ljubezni. Eno brez drugega ne obstaja in je zato oboje pomembno. Druga zadeva je pogovor. Pogovori morajo biti na mestu in pri tem ne sme biti pretiranih glasovnih frekvenc. Ljudje pogostokrat v navalu silovitih čustev izrečejo tudi kaj, kar kasneje obžalujejo. Ampak to je normalno toliko časa, dokler ne preraste v neko glasno obtoževanje in očitanje. Draga bralka, morali bi se zavedati, da je vsak na tem svetu unikat in tako bi vam bilo na razpotju usode lažje. Na svoj način ste užaljeni in razočarani. Toda omenjeno vam nič ne pomaga. Priznati si morate svoje občutke in se potruditi navezovati novo zaupanje. Mož s tem, da je pisal določena kratka sporočila, ni mislil nič slabega in se mu to ne zdi sporno (to vam je tudi povedal). Tako pač je. Vaša naloga je, da mu razložite, kaj vas boli in kaj pričakujete.
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Naše notranje bitje nenehno komunicira skozi te sloje oz. energetska telesa z našo višjo naravo, z našim višjim jazom. Od načina, s katerim komuniciramo, je odvisno, kako bo naš višji um zaznal in se odzval. Bo ustvaril v našem življenju tisto, kar smo si zaželi, ali pa ne? Nedvomno je vse odvisno od nas samih, vendar pa nas zunanje in notranje motnje prevečkrat ovirajo, da bi bilo naše sporočilo dejansko slišano.
Na poti uresničitve naših želja nam stojijo razni strahovi, travme, sram, jeza ipd., večkrat pa je še vse to podkrepljeno z raznimi bolečinami, boleznimi in obolenji, zato se iz naših možganov do našega višjega jaza izgubi pravo bistvo sporočila in ne prejmemo tistega, kar si želimo. Čisto vsaka motnja, ki jo zaznamo v našem telesu v obliki fizične, čustvene ali umske zaznave, je znak, da nekaj z našo komunikacijo z višjim jazom
ni tako, kot naj bi bilo in da ne moremo v popolnosti ustvariti tistega, kar si želimo na takšen način, kot si to želimo. Vse, kar zaznavamo v našem telesu in je drugačno od radostnega občutka povezanosti z življenjem, nas opozarja, da ne živimo svojega življenja usklajenega z našim življenjskim poslanstvom in da ne moremo v popolnosti ustvarjati našega življenja na način, kot bi ga radi živeli. Odtisi vseh teh nas ovirajo pri normalnem življenju in so shranjeni v našem fizičnem, mentalnem ali čustvenem telesu (travme, obolenja, bolezni, bolečine, jeza, sram, strah ipd.) ter se nahajajo skrbno spravljeni v osnovnih gradnikih našega telesa - v naših celicah - v obliki energije.
Vse v vesolju je sestavljeno iz energije, do česar so prišli znanstveniki že dolgo tega (E = mc2) in kar nova spoznanja samo še potrjujejo. Tudi mi smo del vesolja,in ker je vse v vesolju
Duševno zdravje
Motnje spolne preference
Zgodba o grozljivem napadu bul-mastifov na lastnika je dodobra pretresla Slovenijo, prav tako tudi vso zakulisje, povezano s tem napadom. Irena iz Ptuja vprašuje, kaj je tisto, kar človeka vodi k temu, da spolno zlorablja živali.
Sprevrženost teh akterjev, ki naj bi bili povezani s tem dogajanjem, je nesprejemljivo, saj so na oblasti, imajo moč in denar v svojih rokah in vodijo slovenski narod v nekaj, kar spominja na svetopisemsko Sodomo in Gomoro. Pa pustimo to v razmislek.
Sodomija (zoofilija) je pojem, ki sodi med duševne motnje, motnje spolne preference, torej med deviacije običajne ali, če hočete, normalne spolne naravnanosti. Torej, spoštovana Irena, takšni ljudje zase potrebujejo pomoč psihiatra.
Vsekakor je bil pri takšnih ljudeh moten psihoseksualni razvoj, ki se začne že v zgodnjem otroštvu, kako in kdaj, pa se da ugotoviti s podrobno psihološko analizo razvoja posameznika.
Drugi aspekt tega dogajanja pa je vsekakor mučenje živali, ki je v sodobnem svetu in tudi pri nas kaznivo dejanje.
Mag. Bojan Šinko
Povprašajte ga po njegovih željah in pričakovanjih. In četudi jih ne bo povedal na glas, jih boste razbrali med vrsticami. Življenje vama je še vedno namenilo skupno pot in od vaju je odvisno, v katero smer se bodo stvari uredile. Pomembno bo, da
najdete upanje in vero. Prava ljubezen je večna in prava ljubezen je tudi tista, ki lahko premaga vse ovire in omejitve. Naj vaju vodi ljubezen!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Celično zdravljenje
Vsak človek na tem planetu je sestavljen iz več plasti energije, od katerih je naloga vsakega obroča odgovorna za svoje področje. Vse, kar se manifestira v kateremkoli nivoju energije, se potem odraža na našem fizičnem telesu bodisi kot tisto, kar nas zavira, bodisi kot tisto, kar nas podpira.
iz energije, smo iz energije tudi mi. Nova spoznanja govorijo o tem, da so atomi, ki sestavljajo tudi naša telesa, sestavljeni iz energije, ki se skozi hitro nihanje svojih polov pojavlja kot trda snov, ki jo potem naši možgani in čutila zaznajo kot fizična telesa. Že dolgo časa nazaj so posamezniki z dobro razvito intuicijo zaznali, da je tako in da poleg naših fizičnih teles naše bitje sestavljajo energetski ovoji, ki v sebi hranijo informacije o čustvih, idejah, mislih, fiksa-cijah ipd. Nekateri novodobni zdravitelji zaznavajo te energije in jih z veliko preciznostjo lahko povežejo s simptomi, ki zaradi teh energij izbijejo v fizičnem telesu.
V stanju popolnega zdravja teče skozi naše telo reka življenja popolnoma svobodno. Takrat smo tudi sposobni manifestirati v svojem življenju čisto vse, kar si zaželimo. Čim pa se začnemo upirati na nekem nivoju resnič-
nosti, v kateri živimo, bodisi, da nergamo, se živciramo, sodimo, obsojamo, se jezimo ipd., se vsa ta čustva začnejo nabirati v enem od energetskih obročev (teles), ki obkrožajo naše telo. In če isto čustvo ponavljamo zaradi iste stvari večkrat, se ta energija shrani na čisto isto mesto. In kaj se zgodi? Vedno več je nabrane energije, ki se zgo-ščuje, in to tako dolgo, da je že tako zelo gosta, da se pojavi na fizičnem nivoju našega telesa v obliki čustvenih, umskih ali duševnih težav, bolečin, bolezni ali obolenj.
Vse bolezni so torej rezultat našega odnosa do življenja in do sveta, v katerem živimo. Vse, kar si mislimo o čemerkoli ali o komerkoli, rodi znotraj našega telesa neko čustvo, iz česar se, če seveda vztrajamo v svojem odnosu do življenja, sčasoma razvije takšna ali drugačna bolezen, ki je lahko psihične, čustvene ali fizične narave.
Vendar pa bolezni niso konec. Vse se dajo pozdraviti. Ko gremo k zdravniku po zdravilo, začnemo z zdravilom in seveda našimi mislimi v naše energetsko polje pošiljati željo po ozdravitvi in energije na tistem delu energetskega telesa, ki povzročajo fizične simptome, se začnejo sproščati in v telo začne prihajati zdravje. A proces ozdravitve včasih le ni tako enostaven, saj so naše misli vča-
sih bolj usmerjene na bolezen in njene posledice kot na ozdravitev in zato do ozdravitve ne pride na takšen način, kot bi si želeli. Stanje se lahko še poslabša, energija, ki sestavlja telo, začne redčiti fizično strukturo telesa in telo začne propadati.
Vendar pa to ni edini način, kako razkrojiti ujete energije. Na svetu obstajajo zdravitelji, ki vas lahko podprejo s svojo sposobnostjo prenosa zdravilnih energij in namenov iz višjih nivojev zavedanja ter vam s tem pomagajo raztopiti ujete energije, ki povzročajo takšne ali drugačne neželene simptome. Eden takšnih načinov je celična preobrazba oz. celično zdravljenje, ki sprošča ujete energije na zelo globokem delu fizičnega telesa oz. njegovih celic. Preobrazba nastopi znotraj jedra celic, ki povzročajo težave, hkrati pa se zgodi tudi v delih energetskega telesa, kjer se nahaja pravi vzrok za težavo, v katero je ujeto naše telo.
Celično zdravljenje bo v Slovenski Bistrici, na Trgu svobode 15, v petek, 5. 3., ob 19. uri in v soboto, 6. 3. 2010, ob 10. uri.
Prijave na mail: drustvofe-niks@mail386.com, 051 413 354.
Tomaž Flegar, visoki in čisti kanal božanske energije, duhovni učitelj in zdravitelj
za društvo Feniks -kvaliteta življenja
Slo POP novice
Medtem ko je Alyin single Brazil še vedno pogosto slišan na radijskih postajah po Sloveniji in ima tudi na koncertih odličen odziv publike, energična pevka pripravlja naslednjo glasbeno poslastico. Niti januarja si ni privoščila koncertnega premora, obljublja pa, da bo to leto zanjo prav tako delovno. Ne bo manjkalo niti koncertov v najrazličnejših verzijah in izvedbah kot tudi ne novih pesmi. Nekaj z albuma NonStop jih je že predstavila kot single in spote, nekaj jih še čaka, da zaživijo prek radijskih valov.
Prihajajoči novi singel bo energična, spevna in nagajiva pesem NonsStop, kot je tudi naslov Alyinega zadnjega albuma. Singel bo izšel v dveh različicah - v malce trši in v plesni obliki, kiju pripravlja producent Gregor Zemljič.
iiiiii
Dejan Lapanja velja v glasbenih krogih za izvrstnega in-strumentalista, ki blesti tako na odrih kot v snemalnih studiih, vedno bolj prepoznaven pa postaja tudi izven kroga glasbenih kolegov. O njegovih sposobnostih pričajo številna imena, s katerimi je sodeloval, na primer Vasko Atanasovski, Vlatko Stefanovski, Terrafolk, Laibach in drugi, bil pa je tudi član zasedbe Olivija. Ob tem se je odpravil tudi na samostojno pot in jo začrtal z lani izdanim prvencem Ni časa za preroke, zdaj pa že nastajajo pesmi za novi album. Medtem se je pred kratkim predstavil v Tolminu na 6. kantavtorskem festivalu Kantout fest, ki je festival, prepleten z glasbo in poezijo. V Cankarjevem domu pa je nedavno igral z najbolj cenjenimi glasbeniki v Evropi, ko je Vasko Atanasovski predstavljal novi album. In-spirativno in kreativno vzdušje, improviziran koncert v dveh delih, v katerih so preigrali vse od etno, free, avandgardnega jazza pa tudi gypsy swinga, je zaznamovalo koncertni večer, v katerem so blesteli Vasko Atanasovski - pihala (Slovenija), Zoltan Lantos - violina (Madžarska), Simone Zanchini - harmonika (Italija), Dejan Lapanja - kitara (Slovenija), Žiga Golob - bas (Slovenija) in Kruno Levačic - bobni (Hrvaška).
MZ
Glasbeni kotiček
D 1
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. VLADO PILJA - TUDI FANTJE JOČEJO - DAJ MI ZNAK 8. - NUŠA DERENDA - SANJAJVA 7. HAMO IN GAL - ČRNI KONJI ČEZ NEBO 6. TANGELS - KAJ IN KAM 5. BRIGITA ŠULER - PARA ME 4. NINA PUŠLAR - DEŽ 3. SAMUEL LUCAS - VEDNO BOM S TABO OSTAL 2. REBEKA DREMELJ - BREZ OBRAZA 1. APRIL - SAM BOŠ ŠEL DOMOV
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Kisha - novi single z albuma A NYAR
Kisha z Ando Maric na čelu na radijske postaje pošiljajo novo skladbo z naslovom Harom ev. Skladba se nahaja na njihovem prvencu A nyar, ki je izšel v lanskem letu. Kisha predstavljajo glasbo, ki v sebi združuje privlačnost madžarske besede ter nalezljivost ambientalne elektronske glasbe. Harom ev bi v slovenskem prevodu pomenilo tri leta.
»Skladba Harom ev je ena od prvih skladb, nastalih za projekt Kisha. Pomeni mi zelo veliko, saj je zelo osebne narave in govori o upanju. Ker sem 'okorela' optimistka, je refren te skladbe nekakšen lajtmotiv mojega življenja,« o skladbi pravi Anda.
Kisho sestavlja v Sloveniji bazirana 'multikulturna' zasedba - Janez Dovč, Marco Grabber in Anda Maric ter pridruženi Robi Pikl, Davor Klarič, Jani Hace, Igor Mat-kovič ter Sergej Runjelovič - Runjoe. Glasba zasedbe Kisha nas odpelje v čas, ko je glasba pridušeno odmevala iz starega babičinega radia, medtem ko smo uživali v slastnih domačih sladicah. Je počasna in seksi. Otožna in vesela hkrati.
»Na začetku je bila zame
Filmski kotiček
V mojih nebesih
Kisha nekaj zelo osebnega. Projekt, ki smo ga naredili za nas same, za naše duše, za zabavo, sprostitev v glasbeni smeri, kamor nas do sedaj še
ni zaneslo. Madžarščina je moj materni jezik, saj moja mama skoraj ni znala govoriti hrvaško, ko sem se rodila. Navdih za besedila sem našla
v svoji mami in babici, v svojem življenju na Madžarskem, kjer sem preživljala poletja in hkrati v poetiki pesnika z imenom Ady Endre, čigar besedila sem si mestoma sposodila. Ostali sodelujoči pri projektu Kisha pa so svoj navdih našli predvsem v zvoku jezika, ki ga niso razumeli. Končni izdelek je neverjeten! Kasneje smo k sodelovanju povabili izvrstne glasbenike. Za vse to je nekako 'kriv' Marco Grabber, saj je prav on nekako dirigiral Kishi,« o Kishi pravi Anda Marič.
Za skladbo Harom ev bodo Kisha v kratkem posneli tudi videospot, ki bo delno animiran in delno igran. Pripovedoval bo zgodbo o dekletu, ki živi v sliki, a v iskanju sreče uide iz svojega varnega zavetja.
MZ
Vsebina: 13-letno Susie Salmon umori sosed pedofil George Harvey. Čeprav ima morilca pred nosom, je policija kljub temu neuspešna. Nenadna luknja v družini Salmo-novih povzroči, da se njihovi odnosi začnejo krhati, vse to pa iz prednebes opazuje njihova umorjena hčerka. Njena duša noče oditi, zato se ves čas vrača, saj ima neopravljeno delo. Edina, ki sluti njeno prisotnost, je malce čudaško gotsko dekle, a kljub temu z njo ne more navezati stika ...
Peter Jackson, ki je najbolj znan po trilogiji Gospodar prstanov in nagnjenosti do
Lovely Bones
Igrajo: Saorsie Ronan, Stanley Tucci, Rachel Weisz, Mark Wahlberg, Susan Sarandon Scenarij: Fran Walsh, Phillipa Boyens in Peter Jackson
Režija: Peter Jackson Žanr: drama Dolžina: 135 minut Leto: 2009
Država: Nova Zelandija
epskih akcijskih filmov in krvavih komedij, občasno sestopi s svojih tirov in se poskusi v drugih žanrih. Je režiser, ki se noče omejevati in hoče vedno eksperimentirati. To mu je leta 1994 z odlično dramo Nebeška bitja tudi uspelo, za podoben korak pa se je odločil tudi lani. Film V mojih nebesih je posnet po romanu, ki pa razen zapleta (umor) nima trdnejšega zgodbovnega loka. Tako kot umorjenkina duša tudi zgodba tava sem in tja ter le prikazuje občasne vpoglede v posledice njene smrti na Zemlji, zaradi česar je takšno zgodbo težko posneti, čeprav je na papirju ganljiva.
Jackson in njegovi dve sce-naristki pa so znani ravno po tem, da knjige, za katere velja, da jih je nemogoče posneti, uspešno prilagodiju filmskemu formatu. V scenaristiki so z Gospodarjem prstanov nedvomno poskrbeli za manjšo revolucijo, zato se je zdelo, da pred njimi ni varna nobena, še tako nenavadna knjiga, toda s knjigo V mojih nebesih so le ugriznili v preveliko jabolko. Film je kljub vsem nujnim spremembam še vedno
preveč zvest knjigi, ki pa je zaradi svoje razdrobljene ne-zgodbe preveč tavajoča, da bi se je dalo upodobiti. Medtem ko v pisani besedi takšen sistem zlahka deluje, pa na filmu implodira.
Rezultat je film, ki hoče v svojih dveh urah povedati preveč hkrati. Tokrat avtorji niso uporabili lastne metode večplastno izpovednih prizorov, temveč so se vrnili na klasične enoizpovedne prizore, ki pa ravno v takšnem filmu ne zmorejo povedati vsega. Zato je bilo potrebno več podzgodb izrezati iz filma (recimo mamino afero z detektivom), zaradi česar nekateri ključni čustveni prizori v filmu izzvenijo v prazno (mamina vrnitev družino itd.). Neosredotočenost filma
naj bi bila jedro tega zanimivega filmskega poskusa, a je pravzaprav žal njegov največji minus.
Jackson, ki je sicer diplomiral iz strnjenega in zgoščenega pripovedovanja, je tokrat malce izgubil kompas. Kljub temu je ta njegov poskus seveda vizualno čudovita izkušnja, zlasti manifestirana podzavest umorjenke v pre-dnebesih, ki pa bo s svojim nelinearnim pomenskim tokom precej zmedla gledalce. Po eni strani bi lahko rekli, da je lepo videti film, ki se izogiba vsem pričakovanjem, saj se v njem nič ne razplete, kot bi pričakovali, a gre v tem pogledu predaleč. Na koncu vseeno ostanemo s kislim občutkom, da nekaj manjka.
Matej Frece
M
É-1 t*? •
i* J ÉÉ
¡K&
' V *

AVATAR
IV tej fantastični igri, ki je uradna spremljevalka novega filma, boš obul čevlje najbolj | znanega svetovnega detektiva, Sherlocka Holmsa. (Published by Gameloft)
Pošlji: TD HOLMES na 3030
f a à	
-, . i ,	t !
• *	•
I3C*	O.
...... T T,,. T r.,. T	
rsT*	
Prevzami vlogo najboljšega ninje v zgodovini in se podaj na pot maščevanja v tej noro napeti akcijski igri! Napadaj z različnimi orožji in uporabljaj posebne ninja spretnosti, da se rešiš iz nevarnih situacij. Boš ostal zadnji od vseh 99 ninja bojevnikov? (Published by Glu)
Pošlji: TD NINJA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SVINJSKO MESO, SVINJINA
FIZIKALNA ENOTA ZA DELO
HUDODELEC
VODNA STRUJA
NETOPIR (NAREČNO)
MESTO V SREDNJI NIGERIJI
MODEL DAIHATSUJA
OBMORSKI KRAJ
DEBELA, VELIKA NOGA
NAKAZNICA ZA DENAR
VOZ Z ENIM KONJEM, ENOVPREGA
UBOŽEC, REVA
EDVARD KOCBEK
BLAGAJEV VOLČIN
ČRTA V
IZVAJANJE SKLADBE
GLASBENIK KERSNIK
GRŠKA BOGINJA MIRU
NASELJE JUŽNO OD DUBROVNIKA
PREBIVALEC RAČEVE
NAŠ PEVEC PLESTENJAK
KISEL SADEŽ
ČLENASTA ŽIVAL
SEZNAM IMEN
NAŠA FILMSKA IGRALKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREDNIK EVRA
AMERIŠKI IGRALEC MINEO
LADO BIZOVIČAR
KOPRSKA ALPINI. BOŽIČ
Ugankarski slovarček: ABAKAN = levi pritok Jeniseja; ARONIJA = kisel in trpek sadež iz Severne Amerike; ESU = prednik evra; EJRENA = grška boginja miru; KOKLJICA = kosmata tropska vešča; LOVIČ = ubožec, reva; OPTI = model daihatsuja; TRABAKULA = dvojambornica na Jadranu.
■|es leyveo 'e^e 'ouey 'noe 'euaif3 '^eo
'ueuo '>peiu! 'o¡ao| 'sjiugu 'eímoje 'oeieujLuu^ 'g~| 'uef 'egegou 'uoeu 'e^uoiee|e 'udo 'joje^uqnj 'soj}zej 'pjaje '§eg 'euneuws 'o|e>jíeds 'sjeey 'sejy 'e^jsg 'oesAy ;ouAejopoA :ei|uezij)| o) A3)¡sou
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 06. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
NEDELJA, 07. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
PONEDELJEK, 08. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzo-var), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 09. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi z Elo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 10. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 11. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). PETEK, 12. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
Horoskop
OVEN
Po prehodu Venere v vaše znamenje se vam bodo v ljubezni odprla nova obzorja. Na delovnem mestu bo priložnost svetlobnih preobratov. Pravzaprav boste morali popaziti, da ne boste iskali lažjih poti. Notranje se boste pilili in učili duhovnih zakonitosti in ezoteričnih veščin.
Sn BIK
Prisluhnili boste glasu svojega srca. Tako se boste odločili pravilno in našli vero in upanje. Sprostili vas bodo pogovori, prijetna glasba in narava. Omenjene reči bodo polepšale življenje in vam podarile krila. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni in varujte se prirojene trme.
DVOJČKA
Blesteli boste na delovnem mestu in korak za korakom napredovali v znanju. Morda ne boste takoj dosegli tistega, kar boste želeli. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebno rast. S svojim znanjem in izkušnjami boste radi pomagali drugim ljudem. V ljubezni se bodo kresale iskre sreče.
RAK
Zvezdni ples bodo plesale samske predstavnice in samski predstavniki. Na delu bo Amor-jeva puščica in tako bo prijetno in veselo. Življenje vam bo ponudilo novo možnost in osebnostno rast. Blesteli boste v službi. Imeli boste več nalog in obveznosti - toda vsemu boste kos.
LEV
■Tj Jutra vam bodo pričarala posebno veselje. Sprostila vas bo dinamična glasba. Na dogodke, ki bodo prihajali, boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Službeno se bodo zadeve uredile in vendarle ne boste smeli odigrati na prvo žogo. V ljubezni boste morali jasno povedati svoj mnenje.
DEVICA
Toplo sonce bo ogrelo vaše srce. Pridobili boste upanje in energija se bo širila in rasla. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in tiste dejavnosti, ki tako ali drugače odstopajo. Izzivi na delovnem mestu bodo stopili v ospredje. Družili se boste z ljudmi, ki vam bodo kazali prave poti.
TEHTNICA
Sledili boste svoji resnici. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili. Našli boste tudi upanje in sledili ugodnim vetrom v službi. Pri vsem tem ne boste smeli spregledati smerokazov. Zadeve boste morali reševati postopoma in korak za korakom. Nujno se bo prilagoditi v ljubezni.
ŠKORPIJON
Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Zadev se boste lotili postopoma in temeljito. Morda boste celo malo prehitevali in se že v tem obdobju odločili za spomladansko čiščenje. Ljubezenska sreča bo podobna gugalnici. Usmerite svoje misli v pozitivni smeri.
STRELEC
Romantična doživetja vam bodo pomagala tako na osebni kot duhovni ravni. Svoje mnenje boste povedali odločno in vendarle boste morali popaziti na ostrino besed in mišljenja. Nakazano je, da vas bodo sprostili sprehodi in da boste odločeni dokončati nekaj iz preteklosti.
KOZOROG
V igri usode boste imeli več odločitev. Sprejeli boste tisto, ki vam bo prinesla veselje. Dokazali boste, da zadevam znate priti do dna in tako boste doživeli kopico uspehov. Nekoliko težje bo, če se bodo stvari odvijale drugače. Sprostili vas bodo pogovori in izmenjava mnenj.
VODNAR
Spodbudne iztočnice boste dobili v komunikaciji. Veliko boste na poti in med ljudmi. Stvari se bodo širile na drzen in temeljit način. Tako boste našli v sebi moč, da boste na kreativen način kos izzivom, ki bodo prišli. Služba: sledili bodo nenavadni preobrati.
RIBI
Pluli boste po nekoliko nemirnem morju. Zadeve se bodo odvijale na drzen način in našli boste tudi pot do osebne sreče. Tišina vam bo vlila zaupanje in dobili boste odgovore na vprašanja. Službeno boste kreativni in finančno uspešni. Ljubezen: občutila se bo močna potreba po čustveni varnosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Zdravniški nasveti vsak torek po 11. uri. Pripravlja in vodi novinarka Marija Slodnjak.
RAZSIP
ŽLAHTNI PLIN
MILANO
Celje m Direktor Mika med študenti managementa
Očarani bodoči menedzerji
V začetku januarja letošnjega leta je Fakulteta za management Koper, študijsko središče Celje, gostila enega izmed uspešnejših celjskih podjetnikov, generalnega direktorja in lastnika podjetja Mik, d. o. o., Francija Pliberška, da je predstavil svojo poklicno pot in na zanimiv način pritegnil slušatelje podiplomskega študija omenjene fakultete.
Franci Pliberšek se je že v času študija arhitekture posvetil podjetništvu, kar je leta 1990 nadgradil in ustanovil podjetje Mik, Mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d. o. o., s sedežem v Celju, pred kratkim pa so se odločili za selitev v Vojnik. Je mlado in perspektivno podjetje, katerega dejavnost zaznamuje proizvodnja in prodaja PVC stavbnega pohištva, velepro-daja materialov za uokvirja-nje slik in prodaja strojev za izdelavo okvirjev in drugih izdelkov. Mik, d. o. o., ima preko 10 prodajnih salonov in nekaj franšiznih poslovalnic po vsej Sloveniji na samih odličnih lokacijah, kar je tudi pogoj na izredno uspešnost in prepoznavnost podjetja. Njihovi največji odjemalci so: terme, hoteli, gostinski lokali, šole, vrtci kot tudi panoge, ki so namenjene poslovanju, trgovini in proizvodnji. Zmogljivost proizvodnje je ena poglavitnejših prednosti podjetja, saj znaša 550 kosov PVC-elementov dnevno. Vsak element je izdelan brez-
hibno, to pa jim omogoča računalniško vodena proizvodnja, ki ne dopušča napak. Poleg najobsežnejše izdelave oken in vrat predstavljajo dobršen del njihovega asortima-na tudi zimski vrtovi, ena zadnjih novosti na tržišču pa so steklene fasade. Najbolj zanimive so za poslovne zgradbe, saj omogočajo izkoriščanje naravne svetlobe globoko v notranjosti prostora. Nudijo dva osnovna tipa steklenih fasad: strukturne in polstruk-turne, ki nudijo možnost uresničevanja drznih arhitekturnih zamisli. Dolga življenjska doba in enostavno vzdrževanje sta zagotovilo dobre naložbe, ki ji lesk eloksirane pločevine ali stekla daje navdih prestižnosti. V podjetju Mik, d. o. o., izvajajo tako prenove objektov kot vgradnje novih elementov. Pri tem se poslužujejo EKO montaže, ki občutno zmanjša porabo energije, ki jo potrebujemo za ogrevanje, in RAL-monta-že, ki temelji na učinkovitem preprečevanju vdora vode v zid in s tem nastanek kon-
Franci Pliberšek, direktor in lastnik podjetja Mik
Foto: www.gazela.com
denza, ki škodujeta izolativ-nim sposobnostim okna. Z ustrezno toplotno prevodnostjo okvirja se zmanjša neželena kondenzacija oz. rosenje oken, kar odlično preprečuje Mikov prezračevalni sistem
GECCO (optimalna menjava zraka, varno prezračevanje v naši odsotnosti).
Tako uspešnega podjetja pa ne bi bilo brez primernega strokovnega kadra. V njegovi zaposlitveni strukturi pred-
njači mlad in perspektiven kolektiv, v katerem je povprečna starost 32 let. V svoje izbrane vrste vabijo ljudi, ki si želijo znanje in uspeh. Za 80 % vseh zaposlenih je bila to njihova prva zaposlitev po zaključku fakultete, saj si v podjetju želijo tako vzgojiti svoj kader. Od svojih sodelavcev pričakujejo inovativnost in ciljno usmerjenost ter pravo mero prodornosti in znanja, saj jim le tako njihovi kupci popolnoma zaupajo. Vsako leto od decembra do februarja potekajo v podjetju interna izobraževanja. Tudi medosebni odnosi v podjetju so odlični, kar se odraža tudi na zabavnih srečanjih, pri športnih aktivnostih, kjer je prisotnih preko 90 % vseh zaposlenih.
V Miku se zavedajo, da je potrebno v okolje, v katerem živijo in delajo, prispevati nekoliko več. Tako želijo svoj prispevek ponuditi ljudem na različne načine; skozi humanitarnost in šport. Podjetje je sponzor kluba RK Celje Pivovarna Laško in RK Celje MIK Radeče kot tudi kluba NK MIK CMCelje. Prav s športom pa lahko tako otroke povabijo z ulice v varno zavetje discipline in prijetnega načina preživljanja prostega časa. Podjetje Mik, d. o. o., pa tudi ni gluho za številne prošnje po pomoči. Vsako leto organizirajo petdnevno počitnikovanje in odpeljejo 100 otrok iz socialno ogroženih družin na otok Krk v
Baško.
Podjetje Mik, d. o. o., je leta 2008 pričelo nov projekt. Graditi so začeli objekt Voj-niška Gmajna, ki je zasnovan kot dvonadstropni stanovanjski blok s pritličjem in man-sardo, kjer bo 50 stanovanj.
V	prihodnosti imajo tako v načrtu postaviti svoje nove poslovne prostore. Zgradba bo edinstvena, saj se bo do -10 "C ogrevala z nič odstotki energije. Zgraditi želijo še več podobnih objektov in tako biti približno 33-odstotni odjemalec proizvodov sam sebi. Postavili so tudi dve galeriji v Ljubljani in Celju, saj imajo zaposleni in predvsem direktor družbe izjemen čut za umetnost.
Podjetje se nenehno razvija in raste. Leta 2008 je družba dobila nagrado za najboljše podjetje v tem letu, g. Franci Pliberšek pa oskarja osebnosti, za katerega so zaslužni vsi vodilni kadri v podjetju.
V	celjski regiji je tako družba ena najperspektivnejših in želeli bi še več podobnih. Da je podjetje tako uspešno, gre pripisati: kratkim dobavnim rokom, desetletni sistemski garanciji, vrhunsko vodenemu računalniškemu strojnemu parku, hitremu in zanesljivemu servisu, kakovosti in strokovnosti mladega kolektiva, svetovanju prodajnih strokovnjakov ... Osnovno vodilo podjetja Mik, d. o. o., je: »Nikoli ne tekmuj s konkurenco, temveč vedno sam s seboj!!!«
Metka Vindiš, dipl. ekon. un.
Ptuj • Na obisku pri Roletarstvu ABA
Manjši, a ustrežljivejši
Roletarstvo ABA je družinsko podjetje, katerega zgodovina sega že v leto 1983. Takrat ga je namreč ustvaril Anton Arnuš, sedaj pa ga že sedem let vodi njegov sin Boštjan.
»Ukvarjamo se predvsem z izdelavo PVC stavbnega pohištva, kar pomeni, da nudimo vse, kar je povezano z okni, senčili, roletami, policami, garažnimi in vhodnimi vrati. Imamo šest zaposlenih, v zadnjem času pa se nam malo poznata tudi recesija in hladno vreme,« je o podjetju spregovoril Boštjan Arnuš.
Njegov oče je začel svoje poklicne sanje uresničevati že pred več kot dvajsetimi leti, ko se je posvetil izdelavi senčil. »Prva leta smo tako delali le-te, rolete, žaluzije in 'harmonika vrata1. Nato pa smo se leta 1998 odločili, da dodamo še panogo izdelovanja PVC stavbnega pohištva. Od podjetij s podobno dejavnostjo se razlikujemo po tem, da smo od določene konkurence manjši in se zato še bolj potrudimo, da zadovoljimo naše stranke. Potrudimo se, da so zadovoljne s kvaliteto naših storitev, ki ji dajemo tudi desetletno garancijo,« je pojasnil direktor, ki je ponosen na številne dosedanje projekte podjetja. Med njegove največje uspe-
okovjem in vsak zase je dober. Na strani kupca pa je, da po našem nasvetu in priporočilu, ki sta odvisna od tega, kaj potrebuje, sprejme končno odločitev. Nato pa seveda opravimo izmere, predračun, določimo datum
montaže, zadnji korak pa je sama montaža z dobavo.«
Še posebej ponosen je tudi na novost v njihovi ponudbi, ki je najbrž znana predvsem poznavalcem tega področja. »Gre za sistem 90 plus, ki se bo sedaj komaj uradno predstavil na sejmu v nemškem Nurnbergu, pri nas pa se ga že da naročiti. Pri njem sta bistvena boljša toplotna in zvočna izolacija ter širša vgradna debelina profila oken - ta sistem so namreč razvijali zadnja leta in je res napreden,« je še povedal so-
govornik, nad katerim so med pogovorom v oči bodla tudi številna priznanja podjetja.
»Nekatera so od zaposlenih. Vsako leto imamo namreč izobraževanja za vse naše novitete, tako da smo na področju šolanja ljudi vedno v koraku s časom. Nekatere plakete pa so za dolgoletno sodelovanje z občinsko obrtno zbornico ter od naših dobaviteljev za dobro delo in kvalitetno izvedbo,« je zaključil direktor.
Polona Ambrožič
Boštjan Arnuš, direktor Roletarstva ABA
he tako uvršča kar nekaj storitev, ki so jih opravili za precej osnovnih šol, vrtcev, določene avtohiše in seveda za ogromno zasebnih stavb.
Najbolj nenavadno naročilo, ki se ga spominja, pa so uresničevali na Hrvaškem: »Na enem izmed tamkajšnjih otokov smo za večjo počitniško hišo delali prav posebna okna nenavadne oblike z unikatnimi senčili, ki jih je sedaj prav težko opisati - morali bi jih videti. To naročilo nam je bilo precejšen izziv, ki smo
mu bili na srečo tudi kos, saj je bila stranka zadovoljna.«
Ker odločitev glede oken ali vrat, skozi katera bomo iz toplega doma zrli oziroma stopali v zunanji svet, velikokrat ni lahka, Arnuš svetuje, da si vsak naročnik pred obiskom Roletarstva že doma pogleda, kaj si želi: »Imamo namreč zelo veliko izbiro, zato se mora stranka že prej odločiti, kaj bi imela. Ponujamo, na primer, od pet-do sedemkomorni sistem z različnimi stekli,varnostnim
Stavba, v kateri izdelujejo PVC stavbno pohištvo
Ormož • Cirkus na Osnovni šoli Ormož
Velik dogodek v majhnem mestu
»V majhnem mestu so majhne hišice, majhni trgi in majhne ulice, majhni avti, kamioni, motorji, majhna križišča in semaforji.
V	majhnem mestu so majhne palače, majhni parki, v njih majhne klopi, majhne živalce, majhne igrače ...« in v majhnem mestu se je v majhni šoli in v telovadnici ob njej 10. in 11. februarja dogajalo nekaj prav posebnega - magičnega. Predpustni norčavi čas je Osnovno šolo Ormož spremenil v veliko areno, učence in učitelje pa v spretne žonglerje, skrivnostne čarodeje, zasanjane klovne . v prebivalce cirkusa Oremus.
V	sredo, 10. 2. 2010, zjutraj se učenci ob prihodu v šolo niso zvrstili v svoje razrede kot običajno. Šolska jedilnica je tisto jutro sprejela vse učence od 4. do 9. razreda, ki so že nestrpno čakali vsak svojega mentorja. Najprej jih je nagovorila učiteljica Alenka Šalamon, idejni vodja projekta »Cirkus«, in jim posredovala še zadnje pomembne informacije za potek dveh zanimivih predpustno obarvanih dni na ormoški šoli. Z
Vesela pustna rajanja, polna glasbe, plesov, slastnih pojedin in velikih krofov, potekajo po celi Sloveniji. Bogata pustna tradicija pa je prav gotovo doma v Halozah.
Na pustno soboto, 13. februarja, popoldan, je bila v krajevni dvorani kulturno-pu-stna prireditev ob praznovanju 10-letnice delovanja Oračev iz Jablovca, skupine Turističnega društva Podlehnik. Vodi jo Martin Večerič, vanjo pa so vključeni: koranti, orači, seja-vec, gospodar in gospodinja ter pokači.
Ormoški čarovniki
učiteljema, koordinatorjema projekta, Dušanko Feguš in Aleksandrom Štermanom je pripravila seznam aktivnosti z učitelji mentorji, h katerim so se učenci poljubno prijavljali ves teden pred projektom.
Sreda je bila torej dan, ko so učenci aktivno ustvarjali v več kot desetih dejavnostih in tako ustvarili čisto pravi, a hkrati prav poseben cirkus. Poimenovali so ga OREMUS.
Čeprav si ljudje ob besedi cirkus v misli spontano pri-
10 let organiziranega delovanja je, odkar so se vključili v društvo. Vendar je za njimi vsekakor več pustnega udejstvo-vanja, saj prenašajo bogato pustno tradicijo in kulturno dediščino svojih dedkov in očetov. Na prireditvi sta govorila ter podelila priznanja in zahvale predsednik TD Milan Vidovič in župan Marko Maučič. Nastopili so društvo Koranti in skupina KFD iz Podlehnika ter Demoni iz Sovič in tamburaši Str-mosi iz Hrvaške. Prireditev so uradno odprli domači koranti skupine Oračev iz Jablovca.
kličemo areno z dreserjem, poslušnimi konji, opicami, tigri, s spretnimi žonglerji in z objokanimi klovni, pa je potujoče zabavišče že okrog 3000 let stara tradicija, ki so jo poznali že Egipčani. Danes spominja na nemirno življenje artistov in cirkuških družin, ki se selijo iz mesta v mesto in v svoji areni zabavajo ljudi. Da bi se učenci in učitelji lahko pristno vživeli v te ljudi in njihovo delo, so se projekta lotili celostno. Vsak mentor
Program sta domiselno vodili Marica in Zdenka, tako da ni manjkalo dobre volje, smeha in lepe domače narečne besede. Vodja domače skupine je od svoje skupine prejel zahvalo in prelepo maskoto sejavca, ki sta mu jo podarila Rudi Topolovec in Jani Jerenec. Nato je sledil ples mask, ki so bile bogato nagrajene po izboru komisije.
Pustne maske in koranti so prav gotovo pregnali zimo in črno temo. Pričel se je postni čas in tudi mi zaživimo v slogi, miru in dobroti.
Zdenka Golub
je učence v svoji skupini natančno seznanil z aktivnostjo, ki jo je izvajal, ena od skupin pa je ves dan z literaturo in internetom raziskovala cirkus in njegovo zgodovino. Zanimive izsledke je zbrala in jih bo kot prilogo objavila v prihajajoči številki šolskega glasila Ormo-žanček.
Medtem pa so ostali učenci izdelovali lasulje, klobuke in čevlje, trenirali ples, se oblačili in vživljali v klovne, izdelovali hodulje in se učili hoje z njimi, se urili v športno-arti-stičnih točkah, najmlajši učenci iz prve triade pa so pripravljali plesne nastope na teme: vrtiljak, ples slončkov, padalci in ples robotkov. Učenci 2. in 3. triade, ki so raziskovalno navdahnjeni, so raziskovali tudi vse o cirkuških živalih, njihovi funkciji v cirkusu, razpravljali o tem, ali so vse vra-golije, ki jih v pravih cirkuških arenah uprizarjajo tigri, sloni, konji, opice in druge živali, res prikupne spretnosti štiri-nožnih človekovih prijateljev ali pa gre že za mučenje živali, ki se mu mora gledalec upreti, saj so živali namesto s pozitivno motivacijo dresirane pod prisilo.
Ob tej priložnosti je skupina učencev raziskovala tudi vseslovenski projekt Rdeči noski, svoje izsledke pa v obliki plakatov razobesila na panoje ob vstopu v športno dvorano, kjer so bili naslednji dan na vpogled obiskovalcem cirkusa. Na tem mestu velja omeniti, da se je skupina učencev z »rdečimi noski« odločila razveseliti tudi varovance Centra starejših občanov Ormož. Učenci so naštudirali točko in skupaj z žonglerjem ter dvema harmonikarjema in mentorico razveselili ljudi v domu, predvsem tiste, priklenjene na postelje.
Čeprav so se mentorji dobro pripravili, da so lahko učencem predstavili delovanje cirkusa z vsemi aktivnostmi, smo na šolo povabili tudi zunanje sodelavce - profesionalce, ki so učencem pred-
stavili določene spretnosti - vsem znan ptujski čarodej Marlizz je mlade navdušence naučil kar nekaj čarovniških trikov, s katerimi so zabavali sošolce in naslednji dan tudi obiskovalce cirkusa, brata Malek in Nelej so spretni žon-glerji in zabavljači, ki so nekaj navdušenim učencem razkrili spretnost žongliranja, da so naslednji dan pred veliko množico obiskovalcev poželi glasen aplavz, Petra Pleh pa je pripravljala posebej za to priložnost zbrano šolsko ekipo mažoretk, ki so se, preoblečene v Pike Nogavičke, pokazale občinstvu.
Naslednji dan - četrtek, 11. 2., je bil za učence še prav posebej vesel dan, saj so lahko prišli v šolo šele ob 11. uri. Vso dopoldne je bilo v znamenju priprav za slovesno predstavitev projekta - torej za predstavitev cirkusa Oremus staršem in vsem ostalim obiskovalcem. Skupina učencev z učitelji je spretno pripravila čisto pravo cirkuško areno, v kateri so skupine ves dopoldan vadile svoje nastope.
Ob 15.30 pa se je začelo. Dve statistki sta slovesno od-grnili zastor in v areno je ob koračnici tolkalske skupine (ki si je prejšnji dan izdelala svoja prav posebna tolkala) slovesno prikorakal direk-
tor cirkusa Oremus, v čigar kožo se je odlično prelevil devetošolec Timotej Fafulic. Po slovesnem nagovoru je v vmesnih špicah napovedal 15 točk, v katerih so se predstavili učenci 1. triade s plesom slončkov, robotkov, z vrtiljakom, s padalci, za njimi pa še ostali cirkuški mojstri: artisti, čarodeji, klovni, plesalci, ma-žoretke, mojstri na hoduljah in žonglerji. Jezični cirkuški direktor je skozi nekaj več kot uro dolg nastop pisane množice cirkuških umetnikov spretno popeljal številne gledalce, ki so cirkuško tribuno v šolski telovadnici dodobra napolnili. Sklepna točka in slovo cirkusa Oremus je bila pesem »Če hočeš biti cirkusant«, ki so jo zapeli prav vsi učenci ormoške šole in tako sklenili program, ki so ga pripravili za starše, sorodnike in druge obiskovalce.
Dvodnevna predpustna zabava v obliki sproščujoče-ga projekta je bila končana, a cirkus Oremus je ostal v majhnem mestu Ormož še vse do pustnega torka, ko se je nekaj predstavnikov cirkusa udeležilo pustne povorke po ormoških ulicah in tako poneslo del svojih cirkuških spretnosti še med tiste, ki so veliko predstavo v cirkuški areni na Har-deku zamudili.
Tina Zadravec
Podlehnik • 10 let Oračev iz Jablovca
Spomnili so se prehojene poti
Februar je v znamenju pusta, saj je čas karnevalov, pustnih plesov, šegavosti in norčavosti.
28 Štajerski
Od tod in tam, bralci pišejo
petek • 5. marca 2010
Markovci • 75 let čebelarskega društva
Ob jubileju zgradili izobraževalni čebelnjak
Na jubilejnem, 75. občnem zboru so se v soboto, 6. februarja, sestali člani Čebelarskega društva Markovci. Skupaj s svojimi gosti so se zbrali v dvorani v Novi vasi, kjer imajo urejene tudi svoje društvene prostore. Osrednja slovesnost ob jubileju bo 26. junija, ko bodo predali namenu nov čebelnjak.
Kot je povedal predsednik Miran Milošič, je bilo čebelarsko društvo Markovci ustanovljeno leta 1935, ko se je imenovalo Čebelja družina Sveti Marko niže Ptuja. Glavni pobudniki in ustanovitelji družine so bili domačini Martin Veršič, Franc Zemljarič in Jakov Zelenik, saj so želeli, da bi se čebelarji tesneje povezali, med seboj izmenjevali izkušnje in tako lažje premagovali morebitne težave. Eden od namenov pa je bil tudi, da bi tako lažje kontrolirali čebelarske prevoznike, ki so želeli s svojimi čebeljimi panji zahajati na markovsko območje. Tedanji člani čebelarske družine so se najpogosteje sestajali kar po domovih svojih članov, zato so tudi zapisniki njihovih sestankov ostajali po njihovih domovih in se na žalost porazgubili. Na ta problem so naleteli, ko so pred petimi leti slavili 70-letnico društva in se pripravljali na razvitje prapora, pa niso nikjer našli pisnih podatkov o ustanovitvi društva. Zato so se lotili iskanja ustnih in pisnih virov in jih tudi našli. Poleg pisnega vira, ki omenja, da je bila Čebelja
Predsednik čebelarskega društva Markovci je mlad in zagnan Miran Milošič.
družina Sv. Marko ustanovljena leta 1935, so našli tudi zapisnik ustanovnega občnega zbora Čebelarskega društva Markovci, ki je bil 8. februarja 1976 v zadružnem domu v Markovcih, na katerem se je dotedanja Čebelja družina preimenovala v Čebelarsko društvo Markovci. Tedaj so tudi sprejeli nova pravila o delovanju društva in izvolili novo vodstvo oziroma društveni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Janžekovič iz Stojncev, za podpredsednika Alojz Solina iz Markovcev, za tajnika Peter Mlinarič iz
Foto; M. Ozmec
Ob kanalu v Novi vasi so čebelarji s prostovoljnim delom in izdatno pomočjo občine Markovci postavili svoj izobraževalni čebelnjak.
Slov. Bistrica • Notina vabi
Večeri z(a) dušo
S sinočnjim večerom gospela, swinga in slovenske ljudske pesmi v sodobnih aranžmajih se je v viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici začel prvi abonmajski ciklus koncertov Večeri z(a) dušo. V sodelovanju z umetniškim društvom Notina ga pripravlja tamkajšnji zavod za kulturo, ki si na ta način želi ljudem še bolj približati bistriški grad.
Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar, bo niz koncertov ljubiteljem glasbe in tistim, ki bodo to še postali, približal glasbo različnih zvrsti, od ljudske do tanga, jazza in klasične glasbe. S koncertnim ciklusom želijo grad v središču mesta odpreti vsej lokalni javnosti, računajo pa tudi na obiskovalce iz drugih delov regije in celo države.
»Z večeri z(a) dušo želimo ljudem v vsakodnevnih skrbeh pokazati, da je mogoče s polnjenjem duše veliko bolj kakovostno napolniti življenje s trajnejšimi vrednotami, in jim pokazati, da lahko čarobne večere v gradu doživi prav vsak. Zato bodo koncertira-li najkakovostnejši izvajalci, cena abonmaja, ki zajema tri spomladanske koncerte, pa je zelo ugodna, samo 15 evrov, saj želimo bistriški grad narediti dostopen večjemu krogu obiskovalcev,« je še poudarila Žagarjeva.
Za program so poskrbeli v Notini, predsednik društva
Bukovcev, za blagajnika Franc Čresnik, za petega člana odbora pa Franc Kostanjevec.
V letu 1997 so imeli v čebelarskem društvu Markovci nekaj težav zaradi upada števila članov, pojavila se je celo bojazen, da bo društvo prenehalo delovati. A tedanji predsednik Milan Šibila se s tem ni hotel sprijazniti, zato je predlagal, da vodi društvo še eno leto, za osnovno nalogo pa so si zastavili pridobitev novih članov s širšega območja Markovcev. In tako so na občnem zboru leta 1998 izvolili nov društveni odbor, ki opravlja svoje dolžnosti še danes. Za predsednika društva je bil izvoljen Miran Milošič, za tajnika Janez Bezjak, za blagajnika pa Franc Kunčnik, a ga je po letu dni
Prejeli smo
zamenjal Ivan Gradin. Ker je bilo društvo skoraj pred razpadom, so si zadalo za glavno nalogo, da storijo vse, da bodo delo društva oživili in da bodo k delu pridobili še nove čebelarje. S pomočjo starejših čebelarjev jim je to z leti tudi uspelo.
Danes je v Čebelarskem društvu Markovci že 25 aktivnih članov, med katerimi jih ima kar 8 opravljen izpit iz nacionalne poklicne kvalifikacije za čebelarja ali čebelarko. Kot je dodal Miran Milošič, dajejo poudarek predvsem izobraževanju svojih članov, zato se redno udeležujejo različnih predavanj o čebelah in čebelarstvu, o čemer seznanjajo tudi vse svoje člane in čebelarje. Uredili so si tudi svoje
Foto. M. Ozmec:
Čebelarji se lahko pohvalijo z novimi društvenimi izkaznicami, ki so podobne plačilnim karticam, na njih pa so vsi potrebni osebni in društveni podatki.
društvene prostore, kjer se občasno sestajajo, v njih pa sedaj hranijo tudi vso pomembno dokumentacijo.
Na občnem zboru so članom Čebelarskega društva Markovci izročili nove članske izkaznice, ki so po vsej verjetnosti prve take vrste, saj so izdelane iz plastičnega materiala in so po obliki podobne plačilnim karticam, na njih pa so vsi pomembni podatki o društvu in posameznem članu ter tudi matična številka njegovega čebelnjaka. Na hrbtni strani nove izkaznice je prostor za podatke o plačilu članarine; z vsakim plačilom članarine dobi član nalepko, ki jo prilepi na izkaznico in s tem izkazuje redno plačevanje članarine. Poleg tega se lahko pohvalijo tudi z lično izdelano spletno stranjo Čebelarskega društva Markovci,
ki ga je izdelal mlad čebelarski mojster Mitja Šibila. naslov spletne strani pa je: http:// www.e-sejem.si/Cebelar-skodrustvo-Markovci.
Na omenjenem občnem zboru so se med drugim dogovorili, da bodo pripravili osrednjo slovesnost ob 75-le-tnici društva v soboto, 26. junija, ko bodo namenu predali nov učni društveni čebelnjak. Ta bo namenjen praktičnemu izobraževanju mladih čebelarjev, učencev čebelarskega krožka, ki že dve leti uspešno deluje na OŠ Markovci pod vodstvom mentorice Marjetke Kocuvan, pa tudi za dodatno usposabljanje odraslih čebelarjev in začetnikov v čebelarjenju. Društveni čebelnjak so postavili ob kanalu v Novi vasi s prostovoljnim delom svojih članov ter ob izdatni pomoči občine Markovci, za kar so posebej hvaležni županu Francu Kekcu, podžupanu Zvonku Črešniku ter vsem občinskim svetnikom in svetnicam. Dobo sodelujejo tudi s sorodnimi društvi v občini Markovci, še posebej aktivno pa je sodelovanje s Konjeniškim klubom Nova vas, z Društvom podeželskih žena občine Markovci, pa tudi z vrtcem in osnovno šolo Markovci, kjer malčkom in šolarjem podarjajo med za tradicionalne medene zajtrke.
M. Ozmec
Urejeno okolje ujezilo soseda
Desni breg ob potoku Pinkava v vasi Grabšinci nudi prelep razgled nad širšo okolico. Žal pa tukaj prebivalci živijo skromno, v človeka nevrednih razmerah. Občinski veljaki so na njih pozabili že zdavnaj, verjetno tudi bog.
Samo Ivačič pa je predstavil program, ki je sestavljen iz treh pomladanskih in treh jesenskih koncertov. Gosta si-nočnjega prvega koncertnega večera sta bila vrhunska mlada sopranistka Teja Letonja in pianist Tom Hajšek, ki se jima je bo na odru ob ženski vokalni skupini Fortuna, violinistki Doris Šegula, Luki Hermanu Gaiserju na kontrabasu, saksofonistu Gregorju Kozarju in bobnarju Alešu Zorcu kot vokalist pridružil tudi sam. V nadaljevanju abonmajskega niza bodo v Viteški dvorani 8. aprila nastopili še mojstri izvedbe argentinskega tanga Piazzoleky, 13. maja pa bo na sporedu koncert za dva solista in neomejeno število inštrumentov. V jesenskem delu se bo septembra predstavila kultna slovenska zasedba Katalena s slovensko folkloro skozi očala art rocka, funka, jazza in bluesa, oktobra bo na vrsti večer francoskih šansonov, november bo obarvan jazzovsko, decembra pa bo na sporedu še praznični koncert arij in duetov.
STA
Tako mineva približno leto dni, odkar smo opozorili občino na nemogoče razmere v tem predelu. Lokalna cesta je v izredno slabem stanju, dodatno pa jo obremenjuje in uničuje velik kmet, ki biva neposredno ob njej. Ta je eden izmed glavnih akterjev v jabolku spora, saj na vsak način poskuša zatreti in onemogočiti prizadevanja za ureditev omenjene ceste. To celo v takšnem obsegu, da si nihče o tej cesti ne upa niti spregovoriti, razen zgolj enega posameznika, nad katerega pa se je gospod spravil na prav poseben način. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je prav ta gospod eden izmed občinskih veljakov prejšnjega sistema. Prav on je namreč v tistih časih znal zelo dobro poskrbeti zase, saj si je zagotovil urejeno infrastrukturo (asfaltno cesto) do svoje hiše. Zanimivo je, da je denarja za dokončno ureditev omenjene ceste zmanjkalo prav pri zadnjem vogalu njegove stanovanjske hiše. Od te stavbe naprej je v smeri vasi Drakov-ci cestišče neurejeno in v tem
času težko prevozno. Prav tako je omembe vredno, da ima v tem predelu omenjeni gospod veliko njiv in mu najbrž ustreza, da je cesta takšna, kot je, saj je po končanem delu na njivi ni potrebno posebej očistiti, medtem ko bi ob morebitnem onesnaženju asfaltne ceste to moral tudi očistiti. A najbolj zgovorno je verjetno dejstvo, da vožnjo po tej cesto gospod izkorišča za kljubovanje prizadevanjem za ureditev tega problema. Nekaj ga je celo tako ujezilo, da je pričel povzročati materialno škodo na posestvu
Foto: B. Petučnik
in tudi nepremičninah družine, katere član se zavzema za ureditev ceste Grabšinci-Dra-kovci. Njegova objestnost je pripeljala celo tako daleč, da s svojim traktorjem uniči vse, kar je živega in neživega ob tej hiši. In ko smo ga pred časom opozorili na to, je vpričo lastnika namerno poškodoval betonski jašek ter rastline, ki so posajene ob hiši, ob tem pa se celo zgovarjal na pravila, ki odrejajo, koliko metrov mora biti posamezni predmet oddaljen od ceste. Omenjena hiša je že tako poškodovana zaradi arhitektonskih premikov podlage, sedaj pa se je je lotil še na drugačen skrajno neetičen in primitiven način. Priložena fotografija tako prikazuje eno izmed poškodb na odtočnem jašku, ki je bila povzročena pred nekaj dnevi. Sprašujem se, kaj je vzrok za takšno ravnanje tega gospoda. Morda dejstvo, da njegova zadnja kandidatura za občinskega svetnika ni bila uspešna? Morda. Saj ga glede na njegov obraz, ki ga je nedavno pokazal, tudi ne bi in ga nismo podprli. So pa za gospo-
da tudi tokrat našli alternativo. Je namreč eden izmed glavnih v odboru za vrnitev vlaganj v izgradnjo telefonskega omrežja v občini Sv. Jurij ob Ščavni-ci. V kolikor ga je na to mesto imenovala občina, ne moremo mimo suma na klientelizem.
Kot lahko vidimo, je neurejena infrastruktura pripeljala že tako daleč, da so sosedski odnosi močno skrhani, občina pa kljub opozorilom, da je treba nekaj storiti na tem področju, ne ukrene ničesar. S tem je v celoti pokazala svoj mačehovski odnos do prebivalcev v tem delu občine, s tem pa še podkrepila naše nezaupanje v pravno in demokratično državo ter pravno in demokratično občino. Žal smo občina le na papirju, saj lahko mirno trdimo, da prevladujejo interesi posameznikov, ki so dokaj premoženjsko močni, interese skupnosti pa kot da jih ni. Morda bo z lokalnimi volitvami zapihal nov veter, vprašanje pa je, ali bomo še sploh lahko kdaj zaupali predstavnikom občine.
B. Petučnik
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
DO 60 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju, tel. 02 629 62 77.
MIZARSTVO - izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak. Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
xfnilumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki brezplačno. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarstva dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
IZVAJAMO VSA slikopleskarska dela - konkurenčne cene in kvalitetno delo. Dragutin Ivančič, s. p., Žabjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, cre-atonoom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., Velux strešnih oken. Igor Trčko, s. p., Straž-gonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@ gmail.com.
Urejamo STANOVANJSKE KREDITE za vsa zaključna dela v gradbeništvu za OBDOBJE 1-30 LET z možnostjo POPLAČILA starih kreditov ter EKO kredite. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, GSM 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
Izdelujemo vse vrste IZOLACIJSKIH FASAD, nudimo KROVSKA DELA ter nabavo in vgraditev oken in vrat. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, GSM 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAMO BELO VINO, količine nad 50 litrov. Cena 0.90 € na liter. Tel. 041 853 236 po 16. uri.
PRODAM krmo, male oglate bale, obračalnik sonce, 5 vreten, ter rezervoar za gorivo, 3000 litrov. Telefon 753 36 41.
PRODAM velike silažne okrogle bale. Telefon 781 01 71.
PRODAM prašiča, 230 kg, cena po dogovoru. Telefon 02 763 22 81.
V OKOLICI PTUJA kupijo dve breji ovci, stari do dveh let, po možnosti takšne, ki se ne strižejo, ni pa pogoj. Telefon 031 424 952.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
V BREZPLAČNI najem se daje vinograd na lepi sončni legi, z 800 trsi ter manjšo leseno hišico s kletjo, v občini Juršinci. Inf. na tel. 031 668 909.
ZELO UGODNO prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM okrog 150 kg težkega prašiča. Tel. 753 25 21.
PRODAM drobilnik koruze SIP Šempeter MKT 100, traktorsko škropilnico, 330 l, tip AGS, puhalnik za seno. Tel. 719 20 91.
PRODAM predsetvenik, hidravlično zložljiv, širine 3,60 m, in okopalnik koruze, dvovrstni (raiser). Tel. 041 521 863.
PRODAM dve svinji, težki od 150 do 180 kg, domače reje. Tel. 031 349 291.
PRODAM svinjo domače reje, težko cca. 150 kg. Tel. 051 305 113.
MOTO KULTI VATO R Goldoni s frezo, traktor Deutz, 25 KM, mizarske stroje in konje po izbiri, prodam. Tel. 041 565 005.
PRODAM tri svinje domače reje od 150 do 170 kg. Lahko zakoljete na domu. Tel. 757 14 81.
PRODAM tribrazdni obračalni plug Regent. Tel. 041 327 048.
PRODAM odojke, 30 kg. Tel. 051 728 412.
PRODAM hrastova drva, tri klaftre. Tel. 031 222 569.
PRODAM dve telički simentalki A-kontrole, težki okrog 200 kg. Tel. 757 08 31.
BELE kokoši, težke 4 kg, po 3,60 € za žival. Naročila sprejemamo po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM mlado kravo s teletom in 80-kg prašiča. Tel. 031 713 160.
PRODAM brejo kravo. Tel. 041 602 162.
NEPREMIČNINE
OB PTUJSKEM JEZERU v Zabovcih prodam dve gradbeni parceli. Informacije na telefon 051 354 707.
PRODAM lepo parcelo, 500 m2, pri Zadru ter starejšo hišo s 1000 m2 zemljišča, čudovita lokacija, lep dostop, relacija Ptuj-Vurberk. Telefon 041 245 054.
NA OBMOČJU PTUJA prodamo takoj vseljivo stanovanjsko hišo, staro 20 let, 180 m2, z gradbeno parcelo. Telefon 031 424 952.
MANJŠI pritlični lokal velikosti 15 m2 v centru Ptuja oddamo v dolgoročen najem. Informacije na 040 624 634.
V KIDRIČEVEM prodam trisobno stanovanje v pritličju. Cena po dogovoru. Tel. 051 431 556.
MANJŠI vikend, domačijo v Halozah ali v Podravju, kupim. Do cca. 500 trsov. Informacije na 041 812 124.
GRADBENO parcelo v Zlatoličju v izmeri 10 arov prodam. Tel. 041 739 010
DOM STANOVANJE
ZA DOLOČEN ČAS oddam v najem stanovanje za eno ali dve osebi na Ptujski Gori. Tel. 041 547 116.
MANJŠO HIŠO, cca. 40 m2, na relaciji Ptuj-Maribor, dam v najem. Tel. 031 222 569.
IŠČEMO PRIDNO in zanesljivo žensko za opravila na vrtu. Tel. 031 791 054.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM skoraj nove smučarske čevlje Alpina, štev. 32 in 34. Tel. 051 305 113.
POSOJAM gradbene polce. Tel. 041 288 064.
UGODNO prodam malo rabljen otroški voziček, komplet. Cena po dogovoru. Telefon 051 305 119.
PRODAM suha drva, sekana, 25 cm, za dobro traktorsko prikolico, za 50 evrov ter bukova kalana drva. Telefon 041 245 054.
V NAJEM VZAMEM gostinski lokal z možnostjo kuhinje ali sopartner-sko poslovanje. Telefon 031 533 536.
Prireditvenik
Petek, 5. marec
17.30 Ptuj, restavracija Gastro, volilni zbor članov PD Ptuj
Ormož, Grajska dvorana, potopisno predavanje, Saška Ozmec
Dornava, gasilski dom, 14. redna skupščina Gasilske zveze občine Dornava
Slovenska Bistrica, društvo Feniks, Celično zdravljenje
19.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Drama vikend 1
Draženci, kulturna dvorana, situacijska komedija, režiserja Aljaža Godca
20.00 Maribor, SNG, drama, Duohtar pod mus!, VelDvo, za izven
Ptuj, CID, nadaljevalni 30-uri tečaj italijanščine, literarna delavnica, novinarska skupina
Ptuj, CID, na ogled je razstava likovnih del Gregorja Samasturja
Sobota, 6. marec
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Bobek in barčica, za abonma Kresnička in izven
10.00 Slovenska Bistrica, društvo Feniks, Celično zdravljenje
11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Bobek in barčica, za abonma Zvezdica in izven
15.00 Veliki Vrh pri Sveti Ani, III. rez modre kavčine - žametne črnine
17.00 Pragersko, dom kulture, koncert z mednarodno udeležbo ob 12. obletnici
delovanja ljudskih pevcev 18.00 Hajdina, dvorana, drama v treh dejanjih »Susn« v izvedbi dramske sekcije
KPD Stane Petrovič Hajdina 18.00 Spodnji Velovlek, 62. občni zbor PGD Sp. Velovlek 19.00 Draženci, kulturna dvorana, situacijska komedija režiserja Aljaža Godca 19.00 Ptuj, Gimnazija, 4. regijska revija tamburaških in mandolinskih skupin in
orkestrov Zaigraj, tamburica 19.30 Maribor, SNG, balet, Madama Butterfly, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Ob blizu, MalOd, za abonma Drama vikend 2
Nedelja, 7. marec
9.00 Majšperk, mala dvorana, prireditev in razstava ob dnevu žena
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje na temo Božanska komedija
11.30 Vitomarci, dvorana, komedija, Pridi gola na večerjo, v izvedbi amaterske
odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci 15.00 Makole, dom krajanov, Pokaži, kaj znaš
18.00 Pobrežje pri Vidmu, komedija Zakonske zdrahe v izvedbi gledališke skupine KUD Videm
18.00 Hajdina, dvorana, drama v treh dejanjih Susn v izvedbi dramske sekcije KPD Staneta Petroviča Hajdina
Ponedeljek, 8. marec
9.00 do 12.00 Ptuj, Mestni trg, Klub ptujskih študentov organizira ob 8. marcu - dnevu
žena - deljenje nageljnov 18.00 Kidričevo, restavracija Pan, predstava Vsi moji moški v izvedbi Ane Marije Mitič
18.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, proslava ob mednarodnem dnevu žensk 19.00 Ptuj, grand hotel Primus, monokomedija Prava baba, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Madam Butterfly, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Ob blizu, MalOd, za abonma Drama
Torek, 9. marec
10.30
15.30
18.00 18.00
20.00
Podgorci, prosvetna dvorana, 26. redni letni zbor članov Društva upokojencev Podgorci
Grajena, osnovna šola, 51. območja revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet ... 2010, prisluhnite več kot 600 otrokom, ki prepevajo v šestnajstih zborih, 1. del
Slovenska Bistrica, društvo Feniks, skupina za osebnostno rast Grajena, osnovna šola, 51. območja revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet ... 2010, prisluhnite več kot 600 otrokom, ki prepevajo v šestnajstih zborih, 2. del
Maribor, SNG, drama, Ob blizu, MalOd, za abonma Drama torek 1
Kino Ptuj
5.	marec ob 20.00, projekcija filma: Pluse, Live at Earls Court - koncert.
6.	in 7. marec ob 17.00, Alvin in veverički 2 (sinhronizirano v slovenščino) - animirana
komedija. Ob 19.00, Kje ste Morganova? - romantična komična drama. Ob 21.00, Art program: Meje razuma - kriminalna drama.
RAZPORED OPRAVLJANJA TEHNIČNIH PREGLEDOV petOVfeiU A- TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKI OPNIKOV ^ ^IVIO mm ■ TCDCMI 1 Petovia avto Ptuj d.d. NA 1 ERENU (pomlad 2010) Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj Datum Krai Ura Krai Ura				
08/03/10	Markovci - deponija	8.00 do 12.00	Stojnci - gasilski dom	13.00 do 14.00
09/03/10	Selce - gostilna Ornik	8.00 do 11.00	Janežovci - gostilna Pri Mici	12.00 do 14.00
10/03/10	Podlehnik - lovski dom	8.00 do 11.00	Apače - gasilski dom	12.00 do 13.00
			Njiverce	13.00 do 14.00
11/03/10	Spodnje Jablane - žaga Cesar	8.00 do 10.00	Žetale - kmetija Kolar	11.00 do 13.00
12/03/10	Moškanjci - gasilski dom	8.00 do 12.00	Mala vas - bar Žgajar	13.00 do 14.00
13/03/10	Lovrenc na Dr. polju - dr.upokojencev	8.00 do 12.00		
15/03/10	Sela - gostilna Svenšek	8.00 do 12.00	Grajena - gasilski dom	13.00 do 14.00
16/03/10	Pleterje - trgovina Peršuh	8.00 do 12.00	Mostečno - kmetija Strnad	13.00 do 14.00
17/03/10	Destrnik - gasilski dom	8.00 do 10.00	Jiršovci - kmetija Dajčman	11.00 do 13.00
18/03/10	Gerečja vas - gasilski dom	8.00 do 10.00	Zg. Hajdina - prevozništvo Vogrinec	11.00 do 13.00
19/03/10	Trnovska vas - kmetijska zadruga	8.00 do 12.00	Vitomarci - kmetijska zadruga	12.00 do 14.00
20/03/10	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	8.00 do 12.00		
22/03/10	Dornava - dvorišče Hmelj Dornava	8.00 do 11.00	Formin - gasilski dom	12.00 do 14.00
23/03/10	Juršinci - lovski dom	8.00 do 12.00	Polenšak - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
24/03/10	Majšperk - Občina Majšperk	8.00 do 11.00	Stoperce - Litož	12.00 do 14.00
25/03/10	Šikole - gostilna Kureš	8.00 do 12.00	Videm - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
26/03/10	Leskovec - pri pokopališču	8.00 do 12.00	Cirkulane	13.00 do 14.00
27/03/10	Sestrže - dom krajanov	8.00 do 12.00		
29/03/10	Zavrč - Občina Zavrč	8.00 do 12.00	Cirkovce - gostilna Korže	13.00 do 14.00
30/03/10	Nova vas pri Markovcih-delavnica Kekec	8.00 do 12.00	Drstelja - kmetija Sever	13.00 do 14.00
31/03/10	Žetale - gasilski dom	8.00 do 11.00	Mezgovci ob Pesnici - gasilski dom	12.00 do 14.00
01/04/10	Sp. Velovlek - gasilski dom	8.00 do 12.00	Desenci - gasilski dom	13.00 do 14.00
02/04/10	Gočova	8.00 do 10.00		
10/04/10	Vanetina	8.00 do 11.00	Senarska	11.00 do 13.00
Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil.				
Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP)				
FAN
KUHI
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Proslavimo skupaj!	e
9
V ponedeljek, 8. marca 2010, od 14. do 18. ure,	v
vas vabimo v salon Panles na Ptuju, da skupaj nazdravimo vašemu prazniku. Ob podrobni predstavitvi naših kuhinj in strokovni demonstraciji apartov Bosch vas bomo pogostili s prigrizki in koktajli.
Pripravili smo tudi nagradno žrebanje z lepimi nagradami.
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj
gsm: 00 386 41 233 645
www.panles-kuhinje.si


■JU**
xtr*
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVLJANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-ltttnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, lusklce, clrkonl, teleskopi, etacmenl, mini In konverclonalnl zobni Implantatl -www.dJ.unldent.doo.hr; dr. Dorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po d. 0038549 372-605
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
ssangyong executive rextonii 2,7 xdiavt.	2006	17.390,00	serv. knjiga	kov. črna
citroen break c5 2,0 hdiavt. exclusive	2004	6.250,00	avt. deu. klima	kov. črna
seat cordoba 1,4 mpi stella	2001	4.300,00	prva reg. 2002	kov. srebrna
peugeot 406 st	19%	1.490,00	serv. knjiga	zelena
nissan primera 2,0 avt. limuzina	2002	6.250,00	serv. knjiga	kov. m. siva
peugeot 2061,4isw pop art	2004	4.990,00	prvi last.	modra
seat cordoba vari01,6	2000	2.950,00	serv. knjiga	kov. vijola
volkswagen touran 1,9 tbi concept.	2007	11.650,00	serv. knjiga	kov. Črna
honda hr-v 1,6 4x4 avt.	1999	5.500,00	serv. knjiga	kov. srebrna
5kodaoctavia1,9tdigu	1998	3.690,00	klima	kov. bordo
volkswagen golf 1.9tdi iv	1998	3.950,00	klima	kov. zelena
renault espace 2,2 do authen.	2003	6.590,00	serv. knjiga	kov. srebrna
seat leon 1,6 sr stella	2000	3.650,00	serv. knjiga	rdeča
daewoo tacuma1 ^ sx	2002	3.150,00	prvi last.	kov. zelena
peugeot 607 2,2 hdi titan pack	2004	9.390,00	serv. knjiga	kov. modra
volkswagen g0lf1.9sdi	1998	2.990,00	servo volan	bela
volkswagen sharan 1.9tdi	2004	9.900,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01,216v exception	2008	8.200,00	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 406 2, dhdi	2001	4.150,00	serv. knjiga	kov. modra
hyundai elantra 1,6	2003	4.130,00	serv. knjiga	kov. zlata
fiat stud 1,6	2002	4.150,00	serv. knjiga	kov. sv. zelena
Skoda octavia 1,9 tdi eleg. combi	2005	8.800,00	prvi last.	kov. zlata
renault scenic 1,9 dci sky	2007	9.500,00	avt. klima	kov. siva
citroen xsara 2,0 hdi exlusive	2003	4.130,00	serv. knjiga	kov. sv. zelena
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
1 M 1 !	'¡lJik i		i f'l
ÄTiMIIO I			
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 5.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob dnevu kulture 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 6.3.
8.00 OŠ Markovci - kulturni maraton 1.del
9.10 Srečanje ljudskih pevcev na Vinski gori 10.00 Lenart - Koncert Godbe na pihala 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SIP lestvica 13.00 Živi življenje 18.00 Pod židano marelo 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 Markovci - Kulturni praznik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 7.3.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Literarni večer na Hajdini 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Kronika občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 10 let - Ljudske pevke Urbančanke 18.30 Lenart - Ob dnevu kulture
PONEDELJEK 8.3.
8.00 Oddaja občine Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Markovci - Kulturni praznik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jadranko Kusanovič, dr.dent. med. V Volkmerjevi ulici na Ptuju
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO LINA - TRGOVINA, ZAGREBŠKA C. 70, PTUJ
M0SKI IN ŽENSKI SB DEL TRENIRKE
ŽENSKE BLUZE IN MAJICE
JUn
ŽENSKE IN MOŠKE PREHODNE JAKNE
UU lJyDD 1Ur> j
UGODNA PLAČILA:	f
- gotovina - trajnik - od plače 5 - na obroke - kartice	i
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
sobota 13.3.2010 8.00 -10.00 Cvetkovci - pri Domiikovih
poned. 15.3.2010
8.00 -11.00 Zagorci - gasilski dom Grabšriski breg 12.00 -14.00 Juršiici - avtoservis Žajdela 14.30 -16.30 Gabrnik - trgovria Hrga
1
torek 16.3.2010 8.00-11.00	Majšperk - gostilna Dolrica
12.00 -14.00	Stoperce - gostilna Lituž
14.30 -16.30	Jablane - kmečki turnem Medved
sreda 17.3.2010 8.00-11.00	Mihovce - avtoservš Dobič
12.00 -14.00	Gerečja vas - gasilski dom
14.30 -16.30	Njiverce - kmetija Podgoršek
KREDIT
GARANCIJA JE
VASE VOZILO!
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000

s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu C^
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
lEEMMim V3M
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku
0®®BQDQ
Informacije na telefon:
02/ 788 11 68. Se priporočamo!
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8, 2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
I četrtek 18.3.2010
8.00 -11.00 Grajena - gasilski dom 12.00 -14.00 Drstelja - kmečki turizem Lacko 14.30 -16.30 Janežovci - pri Mici_
petek
19.3.2010 8.00 -11.00 Vitomarci - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Lasigovci - kmetija Kukovec 14.30 -16.30 Polenšak - gostilna Šegula
sobota 20.3.2010
8.00-11.00 12.00-14.00
Crkulane - bar Mariika Stojnci - gasilski dom
poned. 22.3.2010
8.00-11.00 12.00-14.00 14.30- 16.30
Videm - market Zerak Leskovec - pri pokopališču Zamušani - Guma bar
torek 23.3.2010 8.00-11.00 Žetale - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
sreda 24.3.2010 8.00-11.00 Dornava - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Moškanjci - bene, servis Žiher 14.30 -16.30 Gajevci - trgovha Vrtnica
četrtek 25.3.2010
8.00 -11.00 Markovci - deponija 12.00 -14.00 Zg. Hajdha - pri pokopališču
petek 26.3.2010 8.00-11.00 Lovrenc na D.P. - društvo upokojencev 12.00 -14.00 Apače - gasilski dom
Program TV Ptu,		( TlÑíft rv*>fllÍA }	1
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Koncert narodno-zabavne glasbe Prijatleji, ostanimo prijatelji, nastopajo: Polka punce, Hišni ansambel Avsenik, ansambel Spev, Alfi Nipič, Torbari. Vabljeni pred male ekrane.			
			
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
SAMOPLAČNIŠKAZOBNAORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH _Možnost plačila na 12 obrokov_
naš
spletni portal
www.tednik.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o, Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
» §QJM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Avto
O/VlCklavž i.
o.e.
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA t	OPR.	BARVA
AUDI A6 AVANT 2.7 TDI	2005	15.500,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 318 TD COMPACT	2003	6.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003, 12.M.	13.990,00	NAVIG.	KOV. T. MODRA
FIAT PUNTO 1.2	2000	1.880,00	CITY VOLAN	KOV. SV. MODRA
HONDA CIVIC 1.4 i	2003	5.980,00	KLIMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 1.9 CDTI EDITION	2007	10.570,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
PEUGEOT 407 1.6 HDI LIMUZINA	2006	9.380,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	12.600,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	7.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI CONFORT	2007	8.890,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VOLVO S 80 2.4 D D5 MOMENTUM	2007	21.600,00	NAVIG.	KOV. SIVA
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.400,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA	2004	8.450,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW TOURAN 1.9 TDI	2005	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2008	13.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
PRODAJNO SERVISNI CENTER
RABLJENA VOZILA
Alta
j
C Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Muititronic	2006	13.990 €
C Audi Allroad quattro3.0V6TDI DPFTiptronic	2007	47.990 €
C BMW 730d Avtomatik	2003	14.990 €
C BMW 525d touring	2004	14.990 €
C BMW 320i	1991	790 €
C Chrysler Voyager 2.5 SE	1994	890 €
C Fiat Stilo 1.9 JTD Actual	2003	4.490 €
C Ford Escort 1,4	1998	590 €
C Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI	2003	15.990 €
Q Peugeot 207 Sport 1.416V	2007	8.990 €
\2 Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V	2007	14.990 €
C Volvo V70D5karavan	2002	7.990 €
£ VWTouran 2.0 TDI DPF Highiine DSG	2006	11.490 €
Ob rednem servisu
BREZPLAČEN servis klime
<-» 50%
"popust na vse ^ servisne ^ storitve
prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/788 13 82, faks: 02/788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Spomin nate je edini cvet, ki ne bo ovenel.
SPOMIN
Martinu Krajncu
LOVRENC NA DR. POLJU SB B
7. marca mineva eno leto, odkar te ni več med nami. Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate z mislijo, s svečko ali cvetom.
Z žalostjo v srcu vsi njegovi
Lep pomladni dan, a tragično zaznamovan je bil, ko utihnil je tvoj glas in si za vedno odšla od nas. Jok, solze, žalostni vzdihljaj ne vrne več te nam nazaj.
V SLOVO
dragi hčerki, sestri, svakinji in boterci
Štefki Gojkošek
Mama, ata, brat Jože z Danico, Anemari in Nastjo
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
V SPOMIN
1. marca je minilo 15 let, odkar te ni več med nami, draga žena, mamica, babica in prababica
Anica Zmazek
BUKOVCI 87 A
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Vsi njeni
Življenje celo si garala, za dom in bližnje vse si dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
7. marca mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Antonija Prosenjak
IZ BRSTJA 22
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer nov dom rože ji krasijo in svečke v spomin gorijo.
Žalujoči njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Elizabete Potrč
IZ MAISTROVE 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala za ustna in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, govorniku za lepe besede, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in z nami delili veliko bolečino.
Vsi njeni
Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj,
povsod je s tabo moj pozdrav, in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal. (K. Destovnik - Kajuh)
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 60. letu zapustil zlati mož, ljubi oče, dragi dedi in tast
Drago Čerček
IZ MAISTROVE ULICE 26 NA PTUJU
Na zadnji poti ga bomo pospremili v soboto, 6. marca 2010, ob 11. uri na ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v mrliško vežico dan pred pogrebom ob 15. uri.
Žalujoči: žena Silva, hčerka Patricija z družino in sin Aljaž s Heleno
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka
Janeza Obrana
IZ STOJNCEV, STANUJOČ V GORIŠNICI 71 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Ormož, g. Simonu za nesebično pomoč, govornicama za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter podjetju Mir iz Vidma.
Žalujoče hčerke: Slavica ter Milena in Anica z družinama
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami, dragi ata, ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Frančiška Kampla
06. 02. 1916 - 24. 02. 2010 IZ SKORBE 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej družini Terbulec, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala gospodu župniku Marjanu Feslu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter gospodu Šegulu za besede slovesa, osebju internega oddelka SB Ptuj, dr. Anji Brodnjak za trud in pomoč v zadnjih dneh ter podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
Ptuj • O spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi družbe Javne službe
Črna kronika

Podjetje za smeti, vodo - in televizijski program
Ptujski župan dr. Štefan Čelan zatrjuje, da gre pri sprejemu sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., za spremembe na osnovi zakonodaje in da se s prenosom televizijske dejavnosti iz KKS, d. d., v drugo občinsko podjetje, Javne službe, ne ustanavlja nova ptujska televizija.
Sprejem po skrajšanem postopku vzbuja nekatere pomisleke, predvsem pa dejstvo, da bo družba, ki sedaj pobira plačilo za smeti in vodo, sedaj imela še televizijski program. Ptujskih svetnikov pa ni zanimalo niti dejstvo, da se s spremembami povečujejo tudi nekatere pristojnosti direktorja podjetja Javne službe Ptuj pri sklepanju poslov. V odlok so zapisali, da je potrebno predhodno soglasje skupščine le v primerih sklepanja pravnih poslov, ki presegajo vrednosti, ki so določene kot mejne za obvezno objavo v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to pa je 125 tisoč evrov za naročilo blaga in storitev ter 4,845 milijona evrov za naročilo gradenj. Na naša vprašanja, ki so se nam porajala v zvezi s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., je odgovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Zakaj so bile potrebne spremembe in dopolnitve ustanovitvenega akta oziroma odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., ki so jih mestni svetniki sprejeli po
skrajšanem postopku?
»Spremembe in dopolnitve so bile potrebne zaradi obstoječe zakonodaje na področju javno-zasebnega partnerstva, ki jo bomo uporabili za nadaljnja investiranja v KKS kot delniško družbo. Drugi razlog pa je v določilih zakona o medijih, ki izključuje posamezne dejavnosti. Iz odloka Javnih služb smo morali črtati radijsko dejavnost in dejavnost oglaševalskih agencij.«
Po novem v Ptuju tri televizije?
Predvideno je, da prične družba Javne službe Ptuj, d. o. o., opravljati televizijsko dejavnost, ki se sedaj opravlja v okviru družbe KKS Ptuj, d. d. Lahko to podrobneje obrazložite? Ali to v bistvu pomeni, da bomo po novem imeli na Ptuju dve lokalni televiziji? Ali ste s to odločitvijo pohiteli tudi zato, ker se bo kmalu pokazalo, kdo so dejanski lastniki ptujskega kabelskega sistema?
»V zakonu o lokalni samoupravi je zapisano, da je za status mestne občine potrebno
Foto: Črtomir Goznik
Občani lahko po novem brez provizij plačujejo položnice pri mestni blagajni, na sedežu podjetja Javne službe v Lackovi ulici 3.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj: »V podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., prenašamo samo dejavnost televizije iz KKS, d. d., ki ostaja pravna oseba. Omrežje pa bomo širili na osnovi javno-zasebne-ga partnerstva.«
imeti tudi lokalni TV-program, ki ga je Mestna občina Ptuj do sedaj zagotavljala preko dveh izvajalcev. Prvi je Tinček Iva-nuša, drugi pa KKS, delniška družba. S sklenitvijo javno-za-sebnega partnerstva pri posodabljanju tehnološke opreme znotraj delniške družbe KKS pa zasebni partner postane upravljavec sistema, ta pa ne more hkrati biti tudi izvajalec televizijskega programa. Ponudnika televizijskega programa bosta torej v prihodnje še vedno dva. Z nadgradnjo povezav v regijsko shemo pa bo možno ponudbo še razširiti, tako da bodo naši programi vidni tudi v sosednjih občinah in programi sosednjih občin tudi v naši občini.
Vse te aktivnosti pa niso v ničemer v nasprotju s tožbami o lastniški strukturi delniške družbe KKS. Celo nasprotno, s temi aktivnostmi samo bogatimo celoten sistem in v ničemer ne posegamo v lastniške strukture. Če se na tem podro-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bodo predvsem v hribovitem svetu možne kratkotrajne snežne plohe. Hladno bo in vetrovno. Na Primorskem bo še pihala burja, drugod severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo malo pod 0, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem okoli 7 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v severnih in vzhodnih krajih bo občasno lahko rahlo snežilo.
čju ne bi v prihodnjih letih nič investiralo, bi vrednost delniške družbe KKS močno padla, ker konkurenca praktično vsako leto veliko vlaga v posodabljanje informacijske tehnologije. Če tega ne bi storili, bi nas zagotovo v prihodnjih letih obtoževali, da smo negospodarno ravnali z družbeno lastnino.«
V odlok ste dodali tudi nov, 33. a-člen, da družba v skladu z veljavno zakonodajo za namene izvajanja dejavnosti razširjanja programskih vsebin oblikuje programski svet, ki sprejema programske standarde, programske zasnove in programske sheme ter odloča o drugih zadevah programske narave oziroma kadar tako določa zakon ali akt o ustanovitvi družbe. Kaj se skriva za izrazom razširjanja programskih vsebin, ker na seji sicer ni bilo izrecno pojasnjeno, kaj pomenijo razširjene vsebine, razen »nove« televizije?
»Svetnice in svetniki so v razpravi o spremembi odloka ugotovili, da je bila vsa odgovornost za oblikovanje televizijskega programa prenesena na skupščino družbe Javne službe Ptuj, d. o. o. Zato so predlagali, da se oblikuje programski svet, ki bo skrbel za kakovost televizijskega programa. Ker so spremembe edine, ki so večne, se jim v prihodnje ne bo mogoče izogniti tudi pri nadaljnjem razvoju televizijske ponudbe. Za izrazom širjenje
programskih vsebin se torej skriva logična razvojna pot. A ni logično, da bomo sledili spremembi analognega signala v digitalnega?«
Od kod boste zagotavljali sredstva za delovanje druge televizije, če gre v resnici za drugo ptujsko lokalno televizijo?
»V aktu o javno-zasebnem partnerstvu bodo določeni načini delovanja in financiranja televizijskega programa, ki ne predstavlja nobene druge televizije. Gre zgolj za prenos dejavnosti iz delniške družbe KKS v Javne službe Ptuj, d. o. o. Da bo za nadaljnji razvoj potrebno iskati tudi druge vire financiranja, je verjetno jasno vsakomur, ki vsaj malo razume tržno ekonomijo.«
Lahko kaj več poveste o tem, kdo so zaposleni v podjetju Javne službe in ali ima družba že direktorja?
»V tem trenutku podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., še vedno brez vsakega finančnega nadomestila vodi vršilec dolžnosti direktorja mag. Janko Širec. Za potrebe poslovanja z občankami in občani in finančnega poslovanja družbe pa so v tem trenutku polno zaposlene tri delavke. Odziv občank in občanov, ki lahko po novem plačujejo položnice na sedežu podjetja, v mestni blagajni, brez provizij, je zelo pozitiven.«
Blagajna je odprta v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure.
MG
Pešci v prometu
Pešci še vedno ostajajo ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. Najpogosteje so žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanj na prehodih za pešce. Tudi ni moč zanemariti prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev (neosvetlitev in nepravilna hoja izven naselij ter nepravilno prečkanje cest v naseljih). Zlasti starejši in otroci so vse pogostejše žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročijo sami. Na območju PU Maribor varnost pešcev v cestnem prometu še vedno ni optimalna, saj je bila v letu 2009 več kot četrtina umrlih v prometnih nesrečah pešcev. V letu 2009 so policisti PU Maribor obravnavali 172 (leto pred tem 190) prometnih nesreč z udeležbo pešcev, v katerih je 6 (7) pešcev umrlo, 21 (20) je bilo hudo in 151 (167) lahko telesno poškodovanih. Glavna vzroka prometnih nesreč z udeležbo pešcev sta bila neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilni premik voznikov motornih vozil. Zaradi teh vzrokov je 5 pešcev umrlo, 13 pa se jih je hudo telesno poškodovalo. Pešci pa so bili povzročitelji 13 % prometnih nesreč.
Za izboljšanje varnosti pešcev v cestnem prometu v spomladanskem času, še posebej starejših oseb in otrok, policisti na območju Policijske uprave Maribor od 1. do 14. marca izvajajo povečane represivno preventivne aktivnosti. Preventivne aktivnosti so usmerjene predvsem v osveščanje pešcev, da morajo sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost v cestnem prometu, represivne pa so usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. Z dodatnimi poostrenimi nadzori bodo policisti ugotavljali kršitve voznikov motornih vozil, ki ne upoštevajo prednosti pešcev na prehodih za pešce in ne upoštevajo omejitev hitrosti, ter kršitve pešcev s poudarkom na nepravilni hoji, osvetlitvi in prečkanju cest.
Vlomi, tatvine
Med 27. februarjem in 1. marcem je neznan storilec vlomil v ograjen skladiščni prostor v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil kompleta nakladalnih ramp, žlici in udarno kladivo za delovne stroje. Premoženjska škoda znaša okoli 10.000 evrov.
Med 27. februarjem in 1. marcem je neznan storilec z gradbišča v Lenartu odtujil različno orodje, električni material in zidarsko opremo. Premoženjska škoda znaša okoli 4500 evrov.
Vinjen za volanom
2. marca ob 9.15 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Stojncih ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Gorišnice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
2. marca ob 4.25 so policisti Policijske postaje Ptuj na Zgornji Hajdini ustavili 43-letnega voznika neregistriranega osebnega avtomobila iz bližine okolice Ptuja. Ugotovili so, da je imel na vozilu nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,16 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in mu izdali plačilni nalog, sledi še obdolžilni predlog.
27. februarja ob 10.55 so policisti Policijske postaje Lenart v Oseku ustavili 53-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Podlehnika. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.