OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI *0l. xxxn. — leto xxxn. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 10, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 156 NOV GROB James okorn Kot smo včeraj poročali, je ^rl po kratki in mučni bolez-^ v Crile vojaški bolnišnici po-natii James Okom st., star 56 stanujoč na 6906 St, Clair ohT' je vodil čistilnico ek. Doma je bil iz vasi Za-°stec, fara Sodražica, kjer za-brata Antona in več sorodnikov. V Ameriki je bival g, in je bil član podr. št. 5 Služil je v prvi svetovni ^ojni. ^ukaj zapušča soprogo Mary, Jeno Lukasko, sina James ml., ho Ma Mrs. Ann Phillips in Rose- 3 vnuke, brata Josepha dve sestri Mrs. Frances Ko-v West Parku ter Mrs. , ^*7 Gornik in veliko sorodni-Pogreb se vrši v petek zju-ob 8:15 uri iz Želetovega Pogrebnega zavoda, 6502 St. ^ air Ave., v cerkev sv. Vida ob in nato na vojaški odde- lek na pokopališču Calvary. DomaČe vesti ^®roka in Mrs. Mike Vidmar iz Edna Ave. sporočata, ^a 86 zaročila njiju hčerka ^'iHie in Mr. John Legan iz Ave. Bilo srečno! ^ Počitnic v. b. počitnic v Christiana Lodge, ^ ^ardsburg, Mich., so se vr-Vod" -^nnalia Božeglav, ki Q 3 božeglav vinarno na St. Ave., Mrs. Mary Lusin iz St. ter Mrs. Mary Ma-• V omenjenem letovišču, ki g ^odi poznani bivši Cleveland-jj. ' Mr. Dominik Krašovec in bp soproga, so se prav do-0 imele in kot poročajo, je stor privlačen in primeren Oddih. ^ seja Nocoj ob sedmih se vrši skup-dramskega zbora An-Jad pevskega zbora jjj. 5^n, Mlad. pev. zbora in št. 1 Prog. Slov. v Slov. gg ■ domu na Waterloo Rd. Gre ^adi odra doma in važno je, y J® članstvo teh skupin goto-Navzoče. ^ direktor! j a Četrtek zvečer ob 7:30 uri (jw^i seja direktorija Slov. Venega doma na Recher ' Prosi se vse direktorje, fotovo udeležijo, ker je Roosevelt Jr. napadel Sovjetsko zveze v debatah z Marcantoniom WASHINGTON, 9. avg.—Novoizvoljeni newyorski kongresnik Franklin D. Roosevelt, Jr., je danes trpko napadel levičarskega newyorskega kongresnika Vita Mar-cantonia v zvezi z zakonsko predlogo, po kateri bi se v okviru Marshallovega načrta odobrilo zapadno-evropskim državam $5,647,724,000 in obenem plačalo okupacijske stroške do junija meseca prihodnjega leta. Roosevelta je razkačilo, ker je Marcantonio označil predlogo za "imperialistično potezo." Odgovoril je, da je Rusija "pravi vir imperializma," medtem ko je namen predloge "najbolj človeška pomoč ponujena sestrskim državam." v kongresu je bilo sklenjeno, da se predlogo pošlje skupnemu odboru obeh zbornic, senata in poslanske zbornice, kjer bodo poravnane razlike, ki so nastale vsled sprejetih popravkov. Marcantoni meni, da so v ozadju interesi monopolov Marcantonio je napadel predlogo, za katero je dejal, da je ameriški poskus, da se v inozemstvu ustvari "imperialistično imperijo." Rekel je, da ta program diktirajo "monopolistični interesi" in da bo porazno učinkoval na ekonomijo vseh držav. Roosevelt je planil na noge in ostro odgovoril, da je zgrožen, da bi lahko kakšen rodoljuben Američan izjavil, "da smo imperialistični, ker pomagamo Evropi." Pristavil je, da na svetu danes obstoja imperializem, da pa ta prihaja s strani Rusije, ne pa Amerike. "Zavedajmo se, da je v nas-protstvu z izjavami Mr. Marcan-tonia namen tega zakona, da se pomaga borbi proti komunizmu in da je ta zakon najbolj človeška pomoč, ki je kdaj koli bila panujena sestrinskim državam," je rekel Roosevelt. lažnih zadev na dnevnem ; Anton Podpadec, ki se na obisku v Clevelandu, ^^oječasno živel, lepo po-svoje prijatelje in v Los Angeles in Fon-kjer sedaj biva. Za namerava oditi v De Veu' ^kar se.vrne v Cle-donjy poda zopet proti Gorjanc, bivši Cle-Cley , ki se je nahajal tu v ®iandu - - —' ■■ ' -- % sku, n a par-tedenskem Pdhort' pozdravlja pred svojim 'Jateli nazaj v Florido, vse znance, katere je ke f,!. katere ni imel prili-^"iskati. SENAT ODOBRIL PREDLOGO ZA ZUNANJO POMOČ WASHINGTON, 8. avg.—Senat je danes odobril zakonsko predlogo, po kateri bi se odobrilo $5,647,724,000 za zunanjo pomoč. Vsi amendment! k predlogi so bili zavrženi, med njimi amendment, po katerem bi se zanikalo pomoč v okviru Marshallovega načrta onim deželam, ki podržavljajo svoje osnovne industrije. To predlogo je sponzoriral republikanski senator James P. Kem, njen namen pa je bil, da se prepreči angleški delavski vladi nadaljno podržavljanje industrij. KITAJSKI KOMUNISTI HOČEJO KONČATI VOJNO CANTON, 9. avg. — Obveščeni krogi pravijo, da je poveljnik komunistične Ljudske osvobodilne armade gen. Ču Teh vrgel v borbo vse svoje čete, z namenom, da bi končal v naj-Jcrajšem času civilno vojno: Ko ,munistična ofenziva divja z vso jmočjo na 1,320 milj dolgi fron ,ti. Baje nameravajo kitajski komunisti takoj po uspešnem za-,ključku te ofenzive ustanoviti koalicijsko vlado za celo Kitaj sko. Važna seja Nocoj ob 7:30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih. Članice so prošene, da se udeleže ker je več važnih stvari za re šiti. Sovjetski časopis o "suženjskem delu" MOSKVA, 9. avg, — Moskovska "Pravda" je v nedeljo odgovorila na obtožbe angleškega državnega ministra Hektorja McNeila, ki je na seji Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov obtožil Sovjetsko zvezo, da vzdržuje "suženjska taborišča," v katerih da drži do 10,000,000 prisilnih delavcev. "Pravda" v svojem članku pravi, da imajo sovjetski državljani v popravljalnih delavskih taboriščih "pravice, na katerimi bi jim lahko zavidali tako zvani svobodni državljani kapitalističnih držav." Obenem s tem pojasnilom je "Pravda" napadla postopanje z jetniki v Angliji, katero postopanje se lahko primerja "s srednjeveško inkvizicijo," in zagotovila, da se v Zedinjenih državah izroča zamorce v suženjstvo južnih lastnikov plantaž. "Pravda" trdi, da ameriška vlada ima. togate dohodke z izkoriščanjem delovne sile jetnikov, ker da sam ameriški zakon zahteva "resno izkoriščanje obsojenih oseb." Soglasno s "Pravdo" je ameriška vlada v letu 1943 imela $41,000,000 dohodkov od dela jetnikov. Moskovski časopis je napadel angleškega ministra, da potvar-ja besedilo zakona glede dela jetnikov, čeprav lahko ta zakon dobi v vsaki knjižnici. Soglasno s sovjetskim zakonom imajo vsi jetniki, obsojeni radi kriminalnih dejanj, določene delovne ure, določene ure za počitek, pogoje dela za moške in ženske itd. Sovjetske oblasti skrbijo, da jetniki zboljšajo svoje sposobnosti in njih se kulturno vzgaja s posebnimi programi. Kar se tiče predloga McNeila, da se v Sovjetsko zvezo pošlje posebno komisijo, ki bi proučevala razmere v teh tako zvanih suženjskih, taborišči h," pa "Pravda odgovarja; "McNeil in njegovi prijatelji zopet zahtevajo, da se v Sovjetsko zvezo pošlje komisijo, ki bi iskala 'prisilno delo,' kakor to ameriški vohuni iščejo na meji Turčije Noevo barko." drugi francoski duhovnik suspendiran PARIZ, 7. avg. — Rimskokatoliški nadškof Lyona je da nes naznanil, da je bil zaradi sodelovanja na komunističnih shodih in demonstracijah suspendiran duhovnik Abbe Gran-gier. V izjavi je nadškof povedal, da je bil duhovnik suspendiran, ker se ni hotel pokoriti številnim ukazom. Abbe Grangier je že drugi francoski duhovnik, ki je su spendiran na osnovi vatikan skega ukaza o izobčenju kato ličanov, ki podpirajo komunizem. Prvi je bil suspendiran znani rimsko-katoliški duhovnik Abbe Jean Boulier, ki je sode loval na številnih mednarodnih komunističnih in levičarskih konferencah. s. B. NE BOMO VEČ PREJEMALI! Do %. številke smo redno v našem uredništvu prejemali mesečni buletin treh slovenskih saragotovcev, ali kakor bi to povedal naš F. J. D. "triperesne deteljice." V osmi številki pa so nas izdajatelji te "Svobodne Besede" ostro posvarili, da nam bodo—"časopis" ustavili! Resno smo se ustrašili, ko smo v S. B., št. 8, čita-liopazko: "Onim, ki se jih tiče". Tako je bilo povedano: Enakopravnost, Prosveta, Glas naroda in Amerikanski Slovenec ne poznajo stare kolegijalne navade — menda mislijo, da nismo časopis — in nam nočejo pošiljati lista v zameno, dasi prejemajo Svobodno besedo redno že sedmi mesec. Milo za drago: od avgusta dalje jim ustavimo naš list." Sodeč po gornjem, pozna "staro kolegijalno navado" le "Ameriška Domovina", kateri Svobodna Beseda ne bo ustavljena! Kar se pa nas tiče, se moramo opravičiti. Na zagotovilo "pesnika" S.B., da ogromna večina ameriških Slovencev podpira S. B., smo samo čakali, kdaj se bo S. B iz mesečnega buletina spremenila v dnevnik. Zdi se nam namreč zelo nepravično, da bi za eno edino številko S. B. pošiljali iz "kolegijalne navade" do 25 števJHc- "Enakopravnosti." Slovenska žurnalistika s to grožnjo ne bo niti najmanj prizadeta. Uredniku S. B. bi moralo biti znano, da smo ravno pri "E." vložili mnogo naporov, da bi naše ameriške Slovence seznanili s krutim dejstvom, da med nami bije oster boj vštric z A. D. tudi ta S. B. Reklamo smo jim delali, zdaj pa ta ničemuma ne-hvaležnost! To nas spominja tudi na žalostni prelom takšnih "kolegijalnih stikov" z znano A. D. Po par kritičnih člankih glede "židovskega vprašanja" so nas tudi pri A. D. obvestili, da stare "kolegijalne navade" ne bodo več priznali. Gorje nam! Zdaj ne prejemamo več ne A D. in kot zgleda, ne bomo prejemali niti S. B Čepeli bomo v temi neznanja. Dva edina slovenska humo-ristična časopisa sili nam odpovedala svojo naklonjenost. Poljski zakon proti Vatikanu VARŠAVA, 7. avg.—poljska vlada je danes naznanila, da bo jutri objavljen nov zakon, po katerem bodo kaznovani s pet let zapora vsi oni rimsko-katoliški duhovniki, ki bi ubogali ukaz Vatikana o izobčenju katoličanov, ki podpirajo stvar komunizma. Vlada bo jutri objavila besedilo tega zakona, katerega namen je, da se zajamči svobodo vesti in vere. Zakon je včeraj odobril svet ministrov. Čeprav v besedilu ni omenjena rimsko-katoliška cerkev ali pa nedavni ukaz papeža Pija XII., se smatra, da je ta zakon odgovor poljske vlade na drastično akcijo Vatikana. Po zakonu duhovniki ne bodo smeli zanikati sv. zakramente rimskim katoličanom, ki sodelujejo z vlado. S tem bodo lahko katoliški duhovniki tudi na Poljskem obsojeni v zapor, kakor je bil nedavno na Češkoslaškem obsojen neki duhovnik, ki ni hotel podeliti sv. zakramente neki umirajoči ženi. Novi zakon predvideva tudi smrtne kazni za slučaje, ko nekakšne vrste shodi ogrožajo javno varnost. Po tem členu bo vlada lahko zahtevala stroge kazni za netilce tako zvanih "čudežnih prikazovanj." V juliju je blizu lublinske katedrale, kjer se je "prikazala Devica Marija," bila ubita neka žena. Poseben člen zakona pravi: "Tišti, ki zlorabljajo svobodo vere s tem, da drugim osebam ne dovoljujejo sodelovanja v verskih ceremonijah radi političnih, socialnih ali pa znanstvenih aktivnosti ali pa, mnenj, bodo deležni zaporne kazni do pet let." Drugi neki člen pa predvideva isto kazen za osebe, ki na kakršen koli način silijo druge osebe, da bi sodelovale pri verskih obredih ali ceremonijah ali pa preprečujejo drugim osebam sodelovanje pri takšnih ceremonijah. Dalje je v zakonu člen, ki pravi, da se bo obsodilo na tri leta zapora vsakega, ki bi "zlorabljal svobodo vere in vesti za cilje, ki so sovražni ustroju Poljske republike." Zakon bo postal veljaven že jutri, ko bo objavljen v uradne mčasopisu vlade. SOVJETSKI ZDRAVNIK VRAČA SLEPCEM VID MOSKVA, 7. avg.-^Sovjetska časnikarska agencija "Tass" je danes naznanila, da je neki zdravnik v Odesi vrnil vid 1,000 osebam, ki so bile popolnoma slepe. Zdravnik, dr. Vladimir Filatov, je slepcem presadil očesne roženice, ki jih imajo v zalogi. "Tass pravi, da je metoda dr. Filatova tako enostavna, da operacijo lahko izvrši vsak kvalificiran kirurg. ANGLIJA TRGUJE S SOVJETSKO ZVEZO LONDON, 9. avg.—Sovjetska zveza je pristala, da bo do konca leta poslala Angliji 10 odstotkov svojega mehkega lesa, ki ga ima za izvoz. Angleški trgovinski odbor je izjavil, da bo Anglija dobila 100,000 enot lesa. KOMUNISTI PRAVIJO, DA SE KAPITALISTIČNI SVET NAHAJA V SREDINI EKONOMSKE KRIZE Ženeva, 9. avg.—Predstavniki vzhodno evropskih držav so danes pred Ekonomskim in socialnim svetom Združenih narodov zagotovili, da se kapitalistični svet nahaja v sredini ekonomske krize. Po mnenju delegatov komuni- TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, 9. avg. — Včeraj se je na železniški progi Ljub-Ijana-Pulj pripetila težka železniška nesreča. Ubitih je bilo 14 otrok, ranjenih pa 60, ko je vlak izkočil iz tira. Otroci, 702 po številu, so se vozili na počitnice na obalo Jadrana. KONVENCIJE NAGCEV MORRISON, Col., 7. avg. — Kakšnih 300 nagcev, ki so se zbrali na svoji letni konvenciji, so danes izvolili svojo kraljico in kralja. Za kraljice nagcev sta bili izvoljeni 15 let stari sestri-dvojčki iElma in Wilma Moine, za kralja pa neki 35 let star bivši častnik Charles Jackson. Na konvenciji je prišlo do manjše ga incidenta.. Neki "nesramno" oblečen mošt i je čepel za grmom in radovedno opazoval sinove in hčerke narave. Vrli nag ci pa so moža ulovili in mu vljudno pojasnili, da ni dostojno, da bi se med 300 nagci sprehajal oblečen. Mož se je slekel, se vpisal v klub in zadeva je bila poravnana. stičnih dežel je ekonomska kriza prizadela le kapitalistični svet, ne pa dežele, ki so kapitalizem zavrgle. Vztrajajo, da bi Ekonomski in socialni svet z ozi-rom na današnji položaj na svetu moral ugotoviti in priznati sledeča dejstva: 1. Kapitalistični svet se nahaja v sredini krize. 2. Ta kriza ne prizadeva komunistični svet. 3. Brezposelnost je velika; daleč večja kot se o njej poroča in še vedno stalno narašča. 4. Delavci nosijo vso breme kriz. 5.Položaj delavcev je hujši kot pa je bil kdaj koli poprej in se stalno slabša. 6. Zedinjene države so vir krize in jo potom Marshallovega načrta širijo v zapadno Evropo. 7. Vse kapitalistične dežele so enako prizadete, ne glede kaj pravijo njihove statistike ali pa ne glede na politiko, ki jo zasledujejo. 8. Vse se dogaja prav tako, kot so komunisti trdili, da se bo zgodilo. Zapadni predstavniki dvomijo v resnost kriz Glavni govornik je bil komunistični bivši predsednik Svetovne federacije strokovnih unij Giuseppe Vittorio, ki je orisal obseg in učinek krize v kapitalističnem svetu. Predstavniki Zedinjenih držav, Anglije in Francije so zagotovili, da komunistična analiza ekonomskega položaja na svetu ni točna. Angleški predstavnik Corley Smith je na primer opozoril, da obtožbe Svetovne federacije strokovnih unij, češ da imajo angleški delavci vedno manj deleža pri produkciji dežele, ne odgovarjajo stvarnosti. Izjavil je, da je dejansko njihov delež bil zvišan. Zapadni predstavniki so priznali, da je svet soočen s težkimi ekonomskimi problemi in da je res mnogo proWemov, ki se jih mora rešiti. Toda Smith je kritiziral organizacijo Združenih narodov, ki da je prepočasna in ni podala nobenih konkretnih predlogov, da se ohrani raven dohodkov v razdobju tako zvane "preureditve." Ameriški delegat Willard Thorp je izjavil, da bo soglasno z zadnjimi poročili busineška aktivnost zopet nekoliko padla v teku prihodnjih mesecev, da pa bo to opadanje v okviru navadne preureditve. Že na prvem zasedanju sveta je postalo jasno, da predstavniki komunističnih držav menijo, da je brezposelnost na zapadu njihovo najmočnejše orožje in da se zapadne vlade bojijo, da imajo prav. Toda Thorp je opozoril, da za tekočo ekonomsko krizo komunisti rabijo analizo, ki se je razvila, da bi soglašala s pogoji pred 100 leti. S tem je nedvomno mislil na marksizem. Naročajte, širite 'Enakopravnost!" in čitajte Madžarska bo ljudska republika BUDIMPEŠTA, 7. . avg. — Madžarska bo v novi ustavi proglašena za "ljudsko republiko" in "državo delavcev in delovnih kmetov." Osnutek nove ustave je odobril svet ministrov, predložena pa bo na odobritev parlamentu na prihodnjem zasedanju. Ustava predvideva volitve lokalnih prefektov in guvernerjev jter prvič vsebuje tudi strogi princip o ločitvi cerkve od države. Najvišji organ države bo parlament, katerega člani bodo izvoljeni vsako četrto leto potom tajnega glasovanja. Ustava ljudske republike Madžarske ugotavlja; "Madžarska ljudska republika ščiti svobodo in oblast delov, nega ljudstva in neodvisnost dežele, bori se proti vsaki obliki izkoriščanja človeka po človeku, medtem ko organizira vse sile dn^e z|i borbo k socializmu." ' Ustava jamči delovnemu ljudstvu polne civilne svobod-ščine, nedotakljivost osebe, tajnost pisem, spoštovanje privatnih domov, svobodo zbora, govora in tiska, svobodo vesti in svobodno izpovedovanje vere. Vsi državljani so pred zakonom enakopravni, vse diskriminacije radi spola, vere ali pa narodnosti bodo strogo kaznovane. Vse narodnosti imajo pravico izobrazbe v svojem materinem jeziku. NEMCI NASPROTUJEJO ANGLEŽEM IN AMERIČANOM HAMBURG, 8. avg. — Mnogi angleški visoki uradniki odprto priznavajo, da so zgubili kontrolo nad Nemci v svoji zoni Nemčije in da je prestiž in vpliv Anglije celo padel pod stopnjo prestiža Zedinjenih držav. Iz Bavarske, ki se nahaja pod ameriško okupacijo, prihajajo poročila, da z vsakim dnevom Nemci vedno manj sodelujejo z okupacijskimi oblastmi in da jim vedno bolj nasprotujejo. Nemci gledajo na okupacijske oblasti, tako angleške kot ameriške, z naraščanjočo nadutostjo, nespoštovanjem in celo sovraštvom. Iz Nurenberga pa AP poroča, da je dr. Kurt Schumacher, odprto obtožil zapadne zaveznike, da se v glavnem opirajo na bivše naciste, ki naj bi zopet vodili nemške zadeve. fTRI STRANKE ZDRUŽENE, DA PORAZIJO KOMUNISTA NEW YORK, 9. avg. — Tri politične stranke so danes združile svoje moči, da bi na volitvah porazile komunističnega kouncilmana Benjamina L. Da-visa Jr. Liberalna stranka je podprla kandidata Earla Brow-na, ki že ima podporo republikanske in demokratske stranke. Davis je doslej uspešno premagal svoje nasprotnike, čeprav so se tudi prej razne politične stranke združile, da bi ga vrgle iz mestnega sveta. \ stran 2 enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON {5311.12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RA-^ES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SRBSKI SOBORCI A. D. IN KATOLIŠKI "POPOVI" Kar se tiče sedanje jugoslovanske vlade, komunizma in Sovjetske Zveze je ultra-nacionalističen "Amerikanski Srbobran" v nekakšnem idejnem sorodstvu z našo kleri-kalno-domobransko "Ameriško Domovino." Oba glasila veže "bratsko sovraštvo" proti Titu, partizanom, komunizmu in Sovjetski zvezi. Poleg tega imajo vodilno vlogo pri obeh časopisih starokrajski politiki—pri "Srbobranu," svoje-časno kralju Petru vdani bivši jugoslovanski ambasador Konstantin Fotič, pri A. D. prav tako svoječasno kralju Petru vdani bivši ministrski podpredsednik kr. jugoslovanske vlade dr. Miha Krek. Toda mi, takozvani naprednjaki, če si upamo črhniti le besedo, s katero bi odobravali obsodbe protiljudskih duhovnikov v stari domovini, smo takoj "komunistični sopotniki," ki da se zaletavamo v Petrovo skalo z namenom, da bi jo podrli. Naši klerikalni-domobranci pa seveda molčijo, ko o teh obsodbah pišejo njihovi ideološki soborci proti komunizmu. "V "Amerikanskem Srbobranu" z dne 2. avgusta je bil priobčen značilen članek prav o tej zadevi. Znano je kakšen krik so dvignili naši klerikalni časopisi, čes, da "Tito preganja v Jugoslaviji vero" in da so "katoliški duhovniki" nekakšni mučeniki "komunistične tiranije." Ampak soglasno z "Amerikanskim Srbobranom," če verjamete ali pa ne, je Tito prav za prav zaščitnik "katoliških popova," kakor to imenuje "Srbobran" katoliške duhovnike. Zgleda, d^a ge je člankarju, nekemu Ljubi Markovic-Grljancu, strgano zamerilo, ker je nekdo in nekje kritiziral pravoslavno cerkev, češ da pomaga "komunizmu v Jugoslaviji." l^azkačeni Grljanac je takoj v uvodu svojega članka "Namesto, da molčijo—oni izzivajo," poudaril, da ne napada katoliške cerkve, ampak kritizira delo "posameznih katoliških duhovnikov." Po njegovem mnenju "katoliški popovi" niso katoliška cerkev. Grljanca pa ni ta formalna izjava prav nič ovirala, da ne bi takoj par vrstic nižje poudaril, da se je v ozadju "agresivnih stremljenj katoliške cerkve na Balkanu vedno skrival nemški in italijanski imperializem," kajti vedno "so za katoliškimi popovi prihajali germanski in italijanski zavojevalci in kolonizatorji." Tudi ga ni motilo, da ;ie bi napadel "ustaške popove," ki da uživajo podporo "katoliške cerkve v gotovih krogih v Avstriji in Italiji." "Katoliška cerkev v Avstriji in Italiji, kot nekoč tako tudi sedaj, je v službi zavojevalnih pretenzij teh držav proti-Balkanu ter so jim vsled tega ustaši in njihovi zločinski popovi (duhovniki) prav prišli za ustvaritev teh ciljev," pravi Grljanac v svojem članku, ki da ni "napad na katoliško cerkev." Najbolj zanimive pa so ugotovitve tega srbskega publicista, kar se tiče vloge katoliške duhovščine v Jugoslaviji, za časa nacistične in fašistične okupacije. O tem piše: "V kolikor je katoliška duhovščina pretrpela pod sedanjim režimom, se to prepisuje dejstvu, da je ta duhovščina v veliki meri zaplavala v nacistične vode in poleg tega aktivno pomagala, tako z besedo kot dejanji, krvave ustaške zverine pri izvršitvi doslej v zgodovini največjega pokol j a srbskega ljudstva. Nikoli poprej ni tako nečloveško trpel srbski narod in njegova cerkev, in če je tudi kakšen katoliški duhovnik bil obsojen v teku teh dveh ali treh let, se je to moralo storiti pod pritiskom gneva razkačenih pravoslavnih vernikov, ki so težko trpeli pod nekrščanskim režimom Nezavisne države Hrvatske. Končno, sodelovanje katolških duhovnikov na Hrvatskem z nacisti in fašisti za časa vojne, je bilo tako veliko, da bi jih za to obsodile vse sodnije zapadno-demokratskih dežel." Toda najbolj značilno je, da Grljanac celo očita Titovemu režimu, da ni dovolj strogo kaznoval katoliške duhovnike, ki so sodelovali z naci-fašisti. Celo zagotavlja, da je sedanji režim Jugoslavije obsodil te duhovnike z namenom, da jih reši pred pravičnim maščevanjem srbskega naroda! Tako "Srbobran" soborec A. D., tolmači te obsodbe. Toda pri klerikalno-domobranski A. D. še nismo čitali obsodbo takšnega pisanja in namigovanja o masnem po kol ju krvatskih katoličanov za maščevanje nad 700,000 srbskih pravoslavcev, ki so bili zverinsko'pobiti po ustaših in križarjih na Hrvaškem. A. p. in "Srbobran" bosta,seveda nadaljevala svojo borbo "za krščanske ali pa hriščanske principe." Kar se pa UREDNIKOVA POSTA 45-letnica SNPJ Cleveland, O. — Na povabilo Clevelandske federacije SNPJ društev za sodelovanje, so se odzvali vsi pevski zbori in imeli bomo pravi pevski festival v počastitev 45-letnice Slovenske Narodne Podporne Jednote v nedeljo 14. avgusta na zadružni farmi SNPJ, Heath in Char-don Rd, Program se bo izvajalo na prostem s pomočjo zvočnikov, na hribčku pred hišo. Začne se pb pol četrti uri (3:30) popoldne. Zbor Zarja zapoje Jedno-tino himno, nato sledijo: Krožek št. S SNPJ, Triglav, krožek št. 2 in Zvon. — Predsednik SNPJ brat Joseph Culkar pozdravi navzoče — za pozdravom predsednika nastopi kvartet Glasbene Matice, Jadran, moški zbor Slovan pa zaključi program. Pevovodja Zarje je Joseph Kra-bec, Triglav in Slovan vodi Frank Vautar, Ivan Zorman vodi Glasbeno Matico in Zvon, Jadran pa mladi Vladimir Ma-lečkar. Vršile se bodo različne tekme za našo mladino, za ple-saželjne pa poskrbe Gerchma-novi godbeniki. Za one, kateri nimajo svojih avtomobilov, je preskrbljen bus, kateri odpelje izpred Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 12 in bo pobral izletnike na Hol mes Ave. pri Slov. domu ter na Waterloo Rd. pred Slov. del domom. Drugič odpelje od SND na St. Clair Ave. ob 2:30 in se ustavi na V^^aterloo Rd. in Holmes Ave. kakor prvič. Vožnja na busu je 75c na obe strani. Da se vidimo v nedeljo 14. avgusta na farmi SNPJ in dostojno proslavimo naš praznik J. T. Pozdravljeni, dobrodošli delegati in delegatinje ZSZ Cleveland, O. — V ponedeljek 29. avgusta se prične v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave., 13. redna kon vencija Zapadne slovanske zveze, ki ima svoj sedež v Denver-ju, Colorado. To je prva konvencija te Zveze, ki jo obdržava v Clevelandu, oziroma vzhodno od Chicaga. Na konvencijo pri de j o delegati, delegatinje in častni gostje iz raznih zapad-nih držav Amerike, koder je največ društev ZSZ. Ob tej priliki želim podati javnosti nekaj malega podatkov o tej dični bratski podporni organizaciji, o kateri se i;a vzhodu bolj malo sliši. Zapad-na slovanska zveza je bila ustanovljena 5. julija ■ 1908 leta v Denverju, Colorado, torej pred 41 leti in je najvišje solventna bratska podporna organizacija med vsemi slovenskimi slični-m.i organizacijami v Ameriki, ter plačuje letno svojim članom dividende iz odvisnega smrt ninskega sklada. Tekom svojega obstanka je imela organizacija za svoja glasila razne slovenske liste. Ko pa je prenehal leta 1946 izhajati v Chicago, 111., Amerikanski Slovenec, ki je bil zadnje glasilo ZSZ, je organizacija pričela izdajati svoje lastno glasilo, mesečnik, Fraternal Voice, ki se tiska v Denverju, Colo., katerega urejuje George J. Mirosla-vich, Anthony Jeršin in Joseph A. Težak. V Clevelandu imamo sedaj dve društvi ZSZ in sicer dr. sv. Katarine štev. 29, ki zboruje v SND na St. Clair Ave. in dr. Washington štev. 32, ki zboruje v SDD na Waterloo Rd. Dvanajsta redna konvencija 10. avgusta 19^^' VESTI IZ KOROŠKE ZSZ se je vršila v prijazni za-padni slovenski naselbini v Pueblo, Colorado, leta 1945, katere sem se tudi podpisani udeležil. Že zadnja konvencija bi se bila imela vršiti v Clevelandu, toda radi vojnih razmer tedaj ni bilo mogoče, ker so bile v veljavi omejitve potovanja in so bile železnice zaposlene z drugimi zadevami. Tedaj je delegacija odglasovala, da se vrši 13. redna konvencija v Clevelandu, Ohio. Ne vem primernih besedi, s katerimi bi mogel pravilno in toplo pozdraviti in počastiti drage nam goste, brate in sestre, delegate in delegatinje 13. redne konvencije Zapadne slovanske zveze, ki se snidete v nekaj dneh tukaj v največji ameriški slovenski metropoli, v slovenskem Clevelandu. Bodite nam iskreno pozdravljeni in kličem vam vsem: Dobrodošli! želim in upam, da se boste med nami počutili kot doma ali še bolje in da boste odnesli s seboj prijetne spomine na slovenski Cleveland. Mogoče pričakujete kaj lepšega in boljšega, kot boste skusili in videli pri nas. Mi se bomo sicer vsi potrudili, da vam postrežemo kar je najbolje mogoče in vem da je naša velika slovenska naselbina tudi tega sposobna. V Clevelandu in okolici imamo devet Narodnih domov, slovenske cerkve, slovenske banke, stotine raznih društev, in na stotine raznih slovenskih trgovin in gostiln. Izmed narodnih domov je največji Slovenski narodni dom, 6417 St. Clair Ave., kjer se bo naša konvencija vršila. Tsc dom je last slovenskih društev in posameznih Slovencev. Kot sem že omenil, imamo tukaj mnogo slovenskih trgovin, kof tudi slovenske zdravnike in vsakovrstne druge pro-fesijonalce. Če boste nakupovali kakšno blago tukaj, priporočam, da greste v slovenske trgovine, ker slovenski trgovci tudi nam pomagajo na razne načine pri naših društvih, z oglasi in drugače in tudi vem, da boste povsod pošteno po-streženi. Več delegatov in gostov iz zapadnih držav še nikdar preje ni bilo v Clevelandu, bo to zanje prvi obisk Clevelanda. Vsem tem želim, da bi odnesli prijetne spomine na našo metropolo ameriških Slovencev. Tukaj boste stanovali večinoma pri slovenskih družinah v okolici S. N. Doma, kjer se konvencija vrši, da ne bo treba daleč hoditi. Nekateri boste stanovali pri svojih sorodnikih ali ožjih p^ja-teljih in boste povsod lepo in prijazno sprejeti. Saj smo Slo venci tudi povsod drugod lepo sprejeti pri svojih domačih, ta ko boste tudi vi tukaj. Sedaj še iščemo sobe za delegate in goste, jih še nimamo dovolj, vendar upamo, da jih bo dovolj do časa konvencije, ker dobri Slovenci nam vsepovsod gredo prijazno na roko in nam pomagajo in pripravljajo sobe za delegacijo ZSZ. Zato sem gotov, da boste vsi zadovoljni, ko pridete v Cleveland. Zato vam kličem še enkrat: Dobrodošli delegati, delegatinje in častni gostje, prijatelji ZSZ! Na svidenje! John Kadunc. Tovarištvo in enotnost mladine Slovenske Koroške • Naša mladina izvaja dosledno sklepe zadnje Pokrajinske mlstSinske konference. V Žitari vesi je zopet zaživelo, mladinci dokončujejo gradnjo prosvetnega doma. Pripravljamo se za letošnji mladinski dan. Pred tem sodeluje vsa mladina. Dobro se še spominjamo mladinskega dneva v Logi vesi. Tudi letošnjo jesen bomo priredili festival fizkulturnih skupin Zveze mladine za Slovensko Koroško. Letošnji mladinski dan mora postati mogočna manifestacija tovarištva in enotnosti mladine Slovenske Koroške. Hkrati pa se hočemo potruditi, da bo postal mladinski dan manifestacija bogastva in pestrosti nacionalne kulture koroških Slovencev ter delovnega poleta naše mladine. V času priprav za to manifestacijo bomo formirali nove fizkulturne skupine, nova nogometna društva, vadili se bomo v prostih vajah za skupni nastop. Silno ogorčenje je vzbudila med našo mladino zahteva varnostne direkcije za Koroško, da se mora pri imenu naše organizacije črtati besedi "Slovenska Koroška". Ta zahteva je popolnoma protizakonita, saj ga ni predpisa, ki bi mogel navajati, kako naj se imenujejo posamezne organizacije. Naša mladinska organizacija se je porajala v narodnoosvobodilni borbi, ko smo se slovenski koroški mladinci neustrašeno borili proti nacizmu. Že takrat se je imenovala naša organizacija Zveza mladine za Slovensko Koroško. Bili so to časi, ko ni bilo niti duha niti sluha o celovški varnosti direkciji in ko je bil marsikdo, ki terja danes sprem4imbo imena naše mladinska o/ganizacije, v vrstah hit^rjevc6v. Protizakonito ter i/ivalno zahtevo var- nostne direkcije za Koroško na. ša mladina na vseh svojih sestankih najostreje obsoja. Pritisk zemljiške gospode n;i naše delovno ljudstvo po goriških vaseh Zmerom bolj narašča pritisk nemške fevdalne gospode na našo delovno ljudstvo po gorskih vaseh. Ti fevdalci, Turni, Voigli, Lichtensteini, Metnitzi, Rosenbergi itd. ter njihovi valp-ti bi radi izrinili slovenske delavce in najemnike iz stanovanj ter zemljišč, ki jih imajo v za kupu. VodDno vlogo ima pri tej gonji knez Orsini — Rosenber-ger. Slovenskemu najemniku Dulerju v Slovenjah so njegovi valpti grozili, da mu bodo podrli svinjak in druga gospodarska poslopja. Prepovedali so mu spustiti živino na pašo. Njihov nastop je bil popolnoma v skladu s podobnimi primeri iz nacističnih časov. Zaradi tega primera in podobnih dogodkov, je Kmečka zveza za Slpv. Koroško ostro protestirala pri koroški deželni vladi in zahtevala, da stori primerne ukrepe proti samovoljnemu in nasilnemu rav. nanju koroških fevdalcev. Novi dogodki po dokazujejo, da ni deželna vlada v Celovcu ničesar storila za zaščito slovenskih delovnih ljudi, ki so izpostavljeni preganjanju, grožnjam in sistematični gonji s strani fevdalnih in novofašističnih elementov na Koroškem. Naše koroško delov no ljudstvo pa se zaveda, da ima v borbi proti nasilju in dik taturi teh sovražnih krogov svoje najmočnejše orožje v organizacijah Osvobodilne fronte ter Kmečke zveze za Slovensko Koroško. V teh ljudskih organizacijah ima jamstvo, da se mu bo posrečilo razbiti samo-pašnost preganjalcev ter izkoriščevalcev našega • delovnega ljudstva. MORSKE VESTI Volivna burka A.li ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci f "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno ak tualnih člankov! širite "Enakopravnost!" , tiče terorja nad "katoliškimi duhovniki" v sedanji Jugoslaviji, o katerem tako vneto vpije ta A. D., kaj bi šele bilo, če bi oblast imeli takšni Grljanci, ki obtožujejo Tita, da je zaščitil "katoliške popove" pred maščevanjem srbskih pravoslavcev? v nedeljo 12. junija so bile upravne volitve v Trstu. Pri teh volitiah, ki so se sprevrgle v pravo volivno burko, so dobile večino tiste reakcionarne stru-je in stranke, ki se borijo proti določbam mirovne pogodbe in ki bi rade videle, da bi se Trst čim preje priključil k Italiji. Smešno bi bilo trditi, da ustrezajo volivni izidi pravemu razpoloženju tržaških ljudskih množic, saj je bila priznana volivna pravica 50,000 italijanskim državljanom, ki so svoj čas mimo. grede bivali v Trstu in se nato vrnili v Italijo. Razen tega je pristranska okupacijska vojaška uprava dopustila, da je gla sovalo nad 30,000 fašističnih beguncev iz raznih delov Istre, ki niso nikdar pr^je bivali v Trstu. Pač pa so črtali iz volivnih seznamov nad 2,000 proti-faši stov, med njimi celo znanega proti-fašističnega borca Franca Štoko, ki je po rodu Trža-čan in ki je za krajši čas bil odsoten iz Trsta. Mogo Sloven cev ni moglo izvršiti svoje vo-livne pravice, ker jim je okupacijska vojaška uprava izdala nepravilna glasovalna potrdila z nepravimi im,eni, na kar so se potem lahko oprle pristransko postavljene volivne komisije in jim odvzele volilno pravico. Re-akcionarji in fašisti so lahko nemoteno organizirali razna nasilja, ki naj bi preprečevala in motila zborovanja Slovensko-italijanske ljudske fronte. Značilno je, da niso hoteli v Trstu priznati listin, ki jih je izdala volivnim opravičencem Ljudska oblast v coni B, dočim so ob tržaški italijanski meji odpravili vsak pregled listin. Razen tega sta se italijanska vlada in Vatikan lahko neomejeno vmešavala v potek predvolivne kampanje. Le tako si je mogoče tolmačiti okolnost, da je dobila največ glasov demokristjanska stranka. Volivci, ki so kljub nezaslišano pristranskemu postopanju tržaško vojaške uprave, kljub terorju s strani fašistov in reakcije, kljub najrazličnejšim "novicam" v zadnjem hipu pred volitvami ter vsem drugim neštetim krivičnim pojavom, glasovali za kandidate Slovensko italijanske Ljudske fronte, predstavljajo krepko jedro, ob katerem bo iznova oživelo ter se okrepilo gibanje tržaških demokratičnih in delovnih množic. Vse spletke in po-tvorbe pri teh volitvah bodo le izpodbuda k odločnemu nadaljevanju vztrajne in žilave borbe za lepše življenje. Beneški Slovenci terjajo svoje pravice Čedadski zbor beneških Slovencev je razodel težnje zapostavljenega dela našega naroda, ki živi pod Italijo. Hrup, ki ga je povzročil ta zbor med italijanskimi šovinisti in sovražniki Slovencev, nam kaže, v kakšnih težkih pogojih morajo živeti naši ljudje v Slovenski Benečiji. Nekateri. italijanski listi so celo pisali, da so Slovenci blazni, če terjajo pravico do slovenske pesmi, besede in šole. Ta gonja pa ni mogla doseči svojega na-, mena, »ker se je razbila ob trdno sklenjeni povezanosti beneških Slovencev. Ko so se zastopniki novoizvoljeneega odbora Demokratične fronte Slovencev zgla-sili pri prefektu v Vidmu, so jim povedali, da ga ni in da jih tudi več časa ne bo mogel sprejeti. Odboru ni preostalo nič drugega kakor da je poslal prefektu pismo, ki vsebuje zahteve beneških Slovencev: Enakopravnost slovenščine v vseh ura. dih, nemoten razvoj slovenskega osnovnega in* srednjega šolstva, slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij, kaznovanje oseb, ki so se pregrešile proti Slovencem ter pravica do izselitve zaradi dela. ne le v zapadne države, tudi v države ljudske demoki^ cije. Fašistično zatiranje je neslo nad naše ljudi v Slove''' ski Benečiji veliko gorja in maštva. S trdim sistematični^ delom demokratične fronte 81»' vencev pa se bo okrepila stmj^ nost ter borbena pripravi]^ nost in enotnost vseh Sloven"^^' v Benečiji, če nam bo italijf ska vlada kratila pravico do ^ v materinščini, bomo pač P"^' Ijali svoje otroke v sloven^ šole v Gorico, Trst ali k#'] koli. Zatrjevanja o zanim®"' predstavnikov oblasti za novitev slovenske šole ne jo zadoščati. Naše ljudstvO: je dokazalo svojo politično ^ lost v narodno-osvobodilni t'"; bi, bo znalo nadaljevati borbo, dokler ne bodo del(^ svojih pravic vse slovenske ^ videmske pokrajine. Tehnične novosti teletype Izum ',Linotypa," to je tis^^ skega stroja, ki omogoča Ijenje tako nekako, kakor še na pisalni stroj, je pomeni', tiskarski obrt pravo revolu"*'" Delo gre z linotypom nepri®"^ no hitrejše od rok, kakor poP"^ ko je bilo treba staviti na ^ vsako črko posebej. , Na zborovanju založni^ ameriškega tiska (Newsp^\ Publisher Asociation) je čevalec naznanil izum tiskarskega stroja — telew Stavec tipka najprej na tra'' kakor na pisalni stroj; z vsa^ udarcem prebode trak. Ta ^ vodi poseben stroj, ki s strani manipulira običajen type. Prav zaradi tega preo^ nja se novi stroj imenuje type. S teletypom postavi okoli 400 vrst na uro, me^^ ko stavec z linotypom ne več kakor 200 vrst na uro. Tkanine iz stekla Češkoslovaška steklarska dustrija izdeluje steklene teku so za zdaj samo poi toda doseženi rezultati do jejo možnost množične proi ,1:1' cif J }llf nje. Iz strojev prihajajo na vlakna. To stekleno pa izgubi nekatere lastnosti -kla in je prožno, mehko in lomi; obenem je ohranilo olacijske sposobnosti njegovo trajnost, sijaj in stvo barvnih odtenkov. Češkoslovaški stroji iz<^® jo tri osnovne vrste steklen®^ rovine: steklena vlakna, stekleno prejo in tako no stekleno "angoro." Ste^'. vlakna se spletajo in iz nji^^ izdelujejo izolacijske za elektrarne in za brezz^" > neizgorljive in nevlažne ske stene, kakor tudi z» izolacijo namesto azbesta, j Iz steklene preje se neizgorljive obleke, ki so lažje, trdnejše in trpežn^^., azbestovih. Tkanine se tudi rahljajo mesto jute pri in za neizgorljivo snov v kih; dalje se iz te tkanine . napravijo tudi zavese, različne praktične potreti za vsakdanje življenje. j,[i Nezgorljiv in barvani ni material je izredno p^'iP'^^Jir za okrasitev odra in za me. Projekcijska platna ^ j,); matografih, izdelana iz nih tkanin dajejo čiste, V.^ ne in jasne slike. Stroji lavo steklene preje so ma priprosti in imajo velik^" izvodno zmogljivost. "Tatraplan kabriolet" jj,. V češkoslovaški avto)^,^,,,i' ski tovarni "Tatra" v ci na Moravskem so izdel^^^ j,)' tip avtomobila "Tatrapl^^ j,jf briolet." Gre za odprt bil z motorjem, ki je v zadnjem delu avtomobil®' traplan kabriolet" je avtomobilski razstavi ^ zanimanje. V v času je bila konstrukcija ' njena. 10. avgusta 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 NA RIŽEVIH POUANAH PRI SLAVONSKEM 6R0DU 'ČE BOSTE HOTELI, BO JEZERO, ČE NE, BO SUHA ZEMLJA" (Nadaljevanje) Setev v ',vodo" in "bratiči" Sonce je ogrevalo zemljo m Z'i'ak. Makedonci so si oprtali čez rame po dve vrečici, tako da je ena spredaj, druga zadaj. V vrečici je namočeno riževo se-ki ga do kazet, kjer sejejo, pripeljejo z vozovi. Potem so se spustili v eni vrsti v kazeto. f rvi stopa na čelu. Voda mif sega nad kolena. Seje s širokimi zamahi. Drugi za njim seje tako, da se "sestavi," kakor pravijo. Tako brede dolga, malo poševna vrsta po vodi in seje. V vrsti sejejo zato, da ne mečejo dvakrat ^a isto mesto. Ce bi sejal v vodo en sam, bi sejal tu in tam pre-1'edko, drugje pa pregosto. Ko kazeto pose jejo po dolgem, sejejo še počez, šele s križnim sejanjem zagotovijo, da je "njiva" dobro posejana. "To bi gledali vaši kmetje izpod visokih planin, če bi videli to našo setev. Prvič bredemo po Vodi, drugič pa sejemo dvakrat," Se oglasi iz vode sejalec, doma nekje z riževih polj ob Bregal-nici. "Pri rižu mora biti tako," pripomnijo drugi. Boi'0 pa razloži, da za to, česar ne zmorejo sejalci, poskrbi narava, riž sam. Ce sejalci še tako pazijo, ne morejo riža posejati enakomerno. Voda, v katero mečejo riž, to prepreči, ker vedno malo valovi. Ce ostane seme riža osamljeno, požene več bilk, Makedonci jim pravijo "bratiči." Tako ti bratiči izpopolnijo vrzeli, ki nastanejo tudi pri križnem sejanju. Riž požene iz vode, ko ni nikjer videti neposejanih vrzeli. Tam, kjer so zrna padla drugo poleg drugega, požene visoko samo ena bilka, drugje pa poženejo "bratci." Riž je močvirska rastlina. Če bi bil pet dni na soncu in bi dna kazete ne pokrivala voda, bi zvenel. Makedonci poznajo mnogo sort riža. Niso vse sorte enake, tudi klasje je različno. Na Jelas polju sejejo sorto, ki jo imenu- Tugs Stage Tug-Of-War The G.M. Diesel powered "North Dakota" out-shoved two steam vessels. The contest was staged at Conneaut Harbor, Ohio, hy the Great Lakes Towing Company, owner of all three tugs. The "North Dakota" held the two other tugs motionless using 650 of its 750 r.p.m.'s, then r.hoved them backwards with lots of reserve power. The "North Dakota" was recently converted from steam. Her new power plant consists of one 12 cylinder, 2 cycle G.M. Diesel engine developing 1200 shaft horsepower, built by the Cleveland Diesel Engine Division of General Motors Corporation. "Jesse James" Relates Train Robbery Peter Ranft of St. Louis, who is the son of the brakeman on the train held up by the James gang at Gads Hill, Missouri in. 1880, gets acquainted with Jesse James himself, alias Frank Dalton, at Meramec Caverns, Stanton, Missouri. The old man who is 102 and a Confederate Veteran insists he is really Jesse James and a number of people including Mr. Ranft believe his story; According to "Uncle Jesse", another jnember of his gang was shot in a quarrel in 1882 and the body wa$ buried to allow Jesse to escape. He then lived a long life in Mexico arid parts of the United States under the name of Frank Dalton and. about g year ago, told his discoverer, Frank Hall of Lawton, Oklahoma, that be is really Jesse James. His memory of early events in Missouri is Remarkable, and he now lives at Meramec Caverns, 60 miles west of St. Louis on U. S. No. 66. jejo "marki." Imajo pa tudi poskusno kazeto, kjer so posejali več desetin različnih sort. Nekatere hitreje dozorijo. V severnejših krajih bomb posejali sorte, ki dozorijo prej. Vsak klas riža da okoli 200 zrn. V Makedoniji obrodi tako kakor pri nas koruza na slabših poljih. Na Jelas polju pričakujejo, da letošnji donos ne bo mnogo slabši. "Še to povej, Boro, kolikokrat napolnite in izpraznite kazeto od žetve do žetve?" Trikrat izpraznijo in trikrat jih napolnijo. Prvič jih napolnijo pred setvijo. Potem vodo izpustijo, da se rastlinice okrepijo. Zopet se polni in pred plet-jem se ponovno izprazni. Tretjič napolnjene kazete izpraznijo dvajset dni pred žetvijo, ko je zrno mlečno, da hitreje in dobro dozori. Po žetvi orjejo in ravnajo in spomladi se spet ponovi vse delo. Riževih polj ni treba gnojiti več let. Voda sama prinaša v kazete gnojila.. Po nekaj letih imajo riževa polja "počitek." Prvo leto posade v kazete zelje ali krompir, ki po ružu zelo dobro obrodi, drugo leto sejejo pšenico. Po pšenici pa zopet riž. Krsto Velkov pripoveduje o "kostanju" Krsto je sedel na nasipu in ogledoval polje, s katerega so spustili vodo, da se bilke okrepijo. Makedonci so vzljubili gojitev riža in ni nič čudnega, da Krsto že celo uro nepremično sedi na nasipu. Nekajkrat je zlezel na polje in nekaj brskal ter iskal, potem pa je zopet sedel na nasip in strmel predse. Pristopil sem. "Vidiš, Slovenec, razmišljam o 'kostanju'." Mislil sem, da bo povedal, po čem bo riž. Koštan," je pojasnil Krsto Velkov, "je najhujši sovražnik riža." Zopet je stopil na polje, ki se je udalo pod njegovo težo, in izpustil nekaj rastlinic, "Vidiš, rižu ne more nič niti miš, niti bramor, skratka nobena žival. Toda 'koštan,' ta trava, je sovražnik riža." Krsto je držal v eni roki koštan, v drug^ riž. Rastlinici sta si podobni kakor jajce jajcu. Koštan zamori in ovira rast riža, zato ga je treba takoj, ko je riž še mlad, opleti. Ce bi ,ga pustili, bi "koštan" vrgel seme, preden bi riž poželi, ker preje dozori, in po nekaj letih bi na poljih ne želi riž, ampak le koštan. To delo je izredno težko prav zato, ker sta si rastlini, dokler sta mladi, popolnoma podobnf. Krsto ugotavlja, da ga lahko pleje le navajeno oko. Edino po barvi se nekaj razlikujeta. Koštan je bolj temnozelen in malo širše lice ima, riž'je svetlozelen. Da oplejejo hektar riževega polja, je treba osemdeset delovnih dni. To je najdražje in najbolj zamudno delo na riževih poljih. Zato je "koštan" rastlina, ki vpliva na ceno riža in zato je govoril Krsto o ceni in plevelu. "Kdaj ste začeli gojiti riž pri vas v Makedoniji ?" Krsto tega ne ve točno, že mnogi so ga to povpraševali. Ob Bregalnici je vas, ki se imenuje Orizare. Vas je stara že stoletja. Riž se pravi po makedonsko oris. To pomeni, da so v Ma- kedoniji že pred davnim časom začeli gojiti riž. Okoli vasi Orizare so ga sejali prviČ in zato je vas dobila ime po njem. Krsto je zgovoren in mnogo ve povedati, še več pa hoče zvedeti. "Kako je z Dravo? Jo kradejo Švabune, vrag jih nosi In kako je z hidroelektrarnami in kakšne so, ali so res velike?" Zanima ga, kaj pridelujemo pri nas. "Vidi, vidi, da je Litostroj res tako velik! Potem bodo tudi za nas vodne črpalke." "E, brate moj, pridi v Makedonijo, k meni v Obleševo, da poizkusiš riž z makovim oljem!" je dejal Krsto, * Zvečer je odšel inženir hidrotehnike pa nasipih, da jih pregleda. "Mladi" so in voda bi lahko katerega poškodovala. Jelas polje pa mora imeti vodne naprave kar najboljše. Ce hočejo, mora biti suho, in če ne, mokro. Jeseni bodo poželi in namlatili dve sto vagonov riža. Makedonci, ki z delom in nasveti pomagajo bratski republiki, se bodo po žetvi vrnili na svoja rižna polja. M. š. (Konec) TEHNIKA IN ZNANOST Plastične ceste V Argentini delajo preizkuse za tlakovanje cest z novo snovjo, s kockami iz furfurala (ene izmed tolikih plastičnih snovi). Pravijo, da bodo večje stroške pri graditvi takih cest "krili" z njihovo večjo trpežnostjo. Titan Čeprav je titan kovina, ki jo ahkb dobite povsod po vsej zemeljski skorji, le redko kdo pozna to .kovino. Te kovine industrija do sedaj sploh ni uporab-jala, sedaj pa jg vendar še njena uporaba v induhtriji vedno večja. Njena svojstva so včasih ce-0 boljša od jekla; ne rjavi, je prožen, kljubuje pri vleku itd. Ker je zelo lahka kovina, je verjetno, da bo titan v kratkem zasedel važno mesto med jeklom in lahkimi kovinami. Vino postane staro v petih minutah V Franciji, deželi šampanjca, delajo v zadnjem času poizkuse. kako bi mlado vino na un^eten način dobilo prav take lastnosti in okus, kot ga ima staro, že dolgo časa uležano vino. Sedaj PO prišli do prepričanja, da lahko pridejo do tega že v petih minutah, če pustijo vino krožiti po steklenih ceveh "pyrex" in med tem časom spustijo v akcijo infrardeče žarite. Toplota, ki nastane pri tem obsevanju znaša od 55 do 60 stopinj. Tako vino skoraj v trenutku zgubi del kisline, je manj trpko in se dosti bolje ohrani. Letala bodo lažje pristajala že nekaj let so se bavili letalski strokovnjaki s tem, kako bi zmanjšali hitrost letala pri spuščanju, pikiranju in pristajanju. Sedaj pa poročajo, da so že precej napredovali poizkusi z vijakom, ki'' se vrti v nasprotno smer. Kakor je znano, imajo skoraj vsi aeroplani vijake, katerih dele lahko gibljejo zaradi boljšega izkoriščanja motorja, poseb- N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler-Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE ill jI I! !l I! V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik no pri dviganju. Pri novem tipu vijaka pa more biti nagnjenost delov vijaka "negativna." Ta potem spremeni moč motorja, ki žene letalo nazaj in ne naprej. To napravo uporabljajo zaenkrat samo pri pristajanju. Pravijo, da more zmanjšati hitrost letala od 600 kilometrov na 400 kilometrov. Uran . . . Medtem, ko hočejo dnevni časopisi Zapada prepričati svoje čitatelje, da Sovjetska zveza ne more narediti atomske bombe zaradi pomanjkanja potrebnih rudnin, je mnenje tehnikov teh dežel povsem drugačno. Tako je pred nedavnim objavila ameriška revija "Nature" vest, da so že leta 1903 odkrili ležišča rudnin (Fengana, Srednja Azija in območje jezera Bal-kaj), ki so potrebne za proizvajanje atmoske energije ter da te rudnine niso prav nič slabše od onih, ki jih kopljejo v Ameriki in Afriki. Prvič so pričeli načrtno raziskavati ta območja že v letu 1918. Pozneje so našli nova ležišča v Tinji, Agaliku, Tjurinif in celo v Ukrajini. V zadnjem času so pričeli z pospešenim tempom izkoriščati ta ležišča; vendar pa Sovjetska zveza iz razumljivih razlogov ni objavila podrobnejših podatkov. liH^i Ameriški znanstveniki poudarjajo v tej reviji, da si je Sovjetska zveza pridobila že dragocene izkušnje pri raziskovanju atomske energije. Umelni poliglot V nekem poizkusnem laboratoriju v Los Angelesu so pričeli preizkušati aparat, ki ga nazi-vajo "električni možgani." Ta more avtomatično prevesti na drug jezik angleški tekst, ki je bil preje prepisan na tem stroju. Dela po istem elektromehanič-nem principu kot "mize za preračunavanje," na velikih vojnih ladjah ,ki natančno določijo pot uetrelka. OPPOftTUNtTY //W£Sr//tf as. SAVM6S BOHOi TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; Thod samo na E. £2 Si. Urad je odprt od 9.30 gj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in. hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East Gist St HE 2730 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 t%i iTi M Ti txi t J iTi »Ti »TI a_ ,»ii Godina: PREPROSTA ZGODBA (Nadaljevanje) v. sinek dragi! Tam je ob-svet. Sicer jd pa vse v bož-^ fokah. Pride lahko voda in / tako denar uniči. Zate bo to ^fec, ker si sirota.—Kaj bi pa fad?" Slišal sem, da bo šel Brglez ^Pomladi nekam na delo. Pa bi ^^šo zemljo, ki jo on dela s polo- potem jaz prevzel." t sinek dragi, kako bi bilo