Naši kraji in Ijudje
čoprav sc se konec prejšnjega stoletja uk-vfjali Čmučani pretežno s kmetijstvom in gostinstvom, pa je treba poudahti tudi vlogo t&sarjev. zidarjev. krojačev. kovačev. tkalca in mtinarjev. V zač&tku tega stoietja ja zač&t z delom tudi prvi fotograf. Albin Lampič. porne/e p* se mu pridruži Janoz šmon. Ra-zvito je bito tudl lončarstvo. $aj je I. 1926 litiarskt mojstv Fnnc Jvrko v svoji peiariji postMvil iončMisko vreleno. Kijub temu je ttobm pripomniti, da je bilo tedaj lončeno posodo km flatfe prodati. saj jo /e uporabtjalo vs» manj gospodinj. Za popravilo lončena posods so skrtoeli piskrovezi, ki so hodili od hi$8 do hiše in fonco ter skladG povezovali z žico. Na čmučah so imsh tudi krojača. Zače* tek je pri Jasku (vulgo), sicer pa je bila kroja-Ška trmdtctja zeto tiva pri Lampiču- Začetki Mgajo J* pred prvo vojno, sfcer p* so dsla/i ztisti moSk* obtokm, ki so jih naročali kmetfo.
Cssfa skozi čmuč« J0 obstajala M od rim-skih čmsov datje, Asfattirana je bila Šelo po vojni (1952), pr«d vojno pa so za njeno vgdr-ž#vanjm skrbeti cmtarji, ki so jo vsako lato onkrat ali dvakratposipaiiz gramozom. Toga ao tažko n»loi*fii vozovi drobili tn tiačili v rm&nočtno ctstišč* Ob dKtovju * /e na-mrmč gmmoz kaj hitro spmm#n/7 v biato, ki so ga mormli cestarji z grMbijami sprmvfjttti v *9iik9 kup«. Po ptvt vojni s» pojavijo že tudi prvi avtomobili, vendar njihovi lastniki niso biti pnbivJci črnuč. V gtavn&n so se na-mnč voziii s koiesi, pa ie fh /* bilo nfa mafo in toita *o fH*cmj drmgm fpretf prvo vcfno Jth J* Mto okrog 20. Prva dva avtomobfla s« pofmfHB v nčrtku trtdtmiih *l in s>c+r j*
enega kupil gostitničar Vtltan (Rogovitc). drugega pa mehanik TrampuŽ,
Konec prejšnjega stoletjaje bila dograjena kamniška Žeieznica. Prvotno naj bi šla čez Mengaš, toda, kar so so marsikje kmetje tgmu upirati, js šta čez Domtale. Vsa lata pred drugo vojno je bil Kamničan polno za-s&den. Vsak dan sa je 2 vlakom vozifo 50 Črnučanov, veiiko pajihje na delo še vedno hodilo peš, saj so bile karte sprva še zeto drage Sete s popusti za delavske vozovnice 30 Crnučani boij začeli izrabijati prednosti vlaka.
Železniika proga je imeia pod cerkvijo na Ježici prscejšen vzpon. tako, da je tudi pot-niški vlak večkrat obstat sredi klanca in seje mora! zato ia enkrat vrniti na ČrnuČe, da /fl z zaletom počasi pr*mag&l klanec.
črnuče so imale v pretsklosti tudi vellko gostiln. To so btfe: Ph Murenc. Prf Lukman (v pnjSnjem stoletju so lam nalagali blago, sajje reka Sava tekla pravpod hišo, danesje to Mavričeva hiša nad kolodvorom), Pri Si-mnu, Pri Rogovilcu, Pri Janezu, Pri Gamel-čanu, Pri Najnarju (gostilna na št 9), Pri Ukač t»r Ph Brinovc v Dobravi. Vse to gostil-na so doživijale spremsmbe v tvezt s promm-tom, saj so nekatera propadale, druge pa nastajale na novo. Od vseh omen/enih go~ stttn ima najslavnejšo tradicijo gosttlna Pri Rogovilc. Ta je spadala v okvir tistih obcest-nift gostiln kot so bite npr Pri Alašu na JeŽici atl Prl Figovcu v Ljubljani. Njan nastanak S9gs š# v pratekh stotetjo, bila pa jo to obcestna kmečka krima. kjar so iskali vozni-kl okrapčila in počitmk Sicer j» bila to nizka hiia i ftnfm samim prostorom za goste, ftte-
Crnutka jmiptotfnfc« l* M» 1910.
vom za tivino tn gospodarskim poslopjem. Vačjo pr»ureditBv Je doživBta v / 1929. Tottej je bil napravtjsn prizidek, ki se je obdržal prav do danes in ni spremgnil oblike. Nekda-nji hlovi so podrti, n« t»m mestu pa je zdaj parkihšče.
Gostilna Pri Najnarju ja imela tudi svojo posebnost Ob gradnji kamniške železniceje imel delovodja ob sebl psa. ki je bolehal zaradi golšavosti. Na travniku poleg gostitne je izviral studengc in gostiiničar je dajal to votio piti psu Pes je kmalu ozdravel, zdravil-
na moč »čoketove vode- (psu je bilo namroč ime čoki) j» kmalu zasloveia daleč naokrog. Gostiiničar je sevocta to spretno izkoristit. Nad studencem je postavit ieseno lopo, po st&nah razobesii nekaj podob in kip Matere 8ožje, ob izviru pa kamnit steber z teiezno puščico, kamor so Ijudje metali denar Vse do prve vojne so IjudjB obiskovati ta kraj, natakali vodo v steklenice in jo nositi domov. potem pa /e ta navada izginila.
Nadaljevanje prihočniH)