informator
Številka 30	Leto XX	Titovo Velenje, 16. julija 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
22. julij — dan vstaje slovenskega naroda
Čestitamo!
Enotnejši razvoj standardizacije
Naši strokovnjaki s področja standardizacije so se s predstavniki Iskrinih delovnih organizacij Zorin, Telematika, Kibernetika, Avtomatika in Delta dogovorili za sodelovanje pri nadaljnjem razvoju standardizacije._____________
Strokovnjaki na področju standardizacije Iskre in Gorenja naj bi se poslej sešli vsaj dvakrat letno. Sodelovali naj bi pri razvoju računalniško podprtega informacijskega sistema za področje tehnične regulative in enotnejši razvoj sistema standardizacije po posameznih nivojih. Tako so se med drugim dogovorili na ses-ranku, ki je bil 29. maja letos v Iskri Kibernetika in na
katerem so sodelovali poleg Albina Rešpeta, pomočnika poslovodnega odbora Gorenje SOZD za standardizacijo in kakovost, Zvoneta Keržana, vodje centra za standardizacijo in sisteme označevanja, Alojza Hudalesa, sodelavca v tem centru Gorenja Raziskave in razvoj ter Marije Kolarič, ki vodi sektor standardizacije in šifracije v delovni skupnosti Splošni posli, tudi Blaž Tominc, direktor tozda Standardizacija v Iskri Zorin, Marija Pirc, vodja strokovne priprave standardov in Branko Piletič, vodja projekta za oštevilčenje v Iskri Avtomatika, Janez Hočevar, vodja tehnično razvojne službe Iskra Delta in Ivo Jerončič, vodja standardizacije in dokumentacije v Iskri Telematika in Anton Pogačar, vodja službe tehnične regulative v Iskri Kibernetika.
Predstavniki obeh sestavljenih organizacij so se tudi dogovorili za usklajen nastop pri Gospodarski zbornici Slovenije, v Zveznem zavodu za standardizacijo ter pri delu komisije, ki usklajuje dokumente z mednarodnimi standardi.
Odločili so se tudi za sodelovanje pri oblikovanju nazivov na osnovi že sprejetih JUS standardov. Predvideno pa je tudi sodelovanje in izmenjava izkušenj s področja standardov in uvajanja sistemov CAD/CAM in izobraževanja. Na sestanku v Kranju so si izmenjali strokovno dokume-tacijo, da bi v prihodnje lažje usklajevali standard izacijsko dejavnost. Dogovorili pa so se tudi že za naslednji sestanek, ki bo septembra v Gorenju.
bg
Polletni obračun dela
V vseh delovnih okoljih se bomo v teh bolj ali manj vročih poletnih dneh soočili z rezultati poslovanja v prvem polletju 1986.
Najprej bomo seveda po sindikalnih skupinah obravnavali poročila poslovanja, ki jih pripravljajo poslovodni delavci. Prve ocene o rezultatih našega dela niso obetavne. Tudi na družbenopolitični koordinaciji sozda Gorenje so 11. julija sprejeli dogovor za skupne aktivnosti v teh dneh. Poslovodni delavci bodo pripravili konkretne ukrepe za dosego planiranega dohodka in zmanjševanje vseh vrst stroškov. Tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov bodo morala pripraviti in izpeljati določene aktivnosti. Za uresničitev ciljev pa bo moral več prispevati tudi vsak delavec Gorenja sam. Vsakdo lahko vpliva na izboljšanje kakovosti dela, na boljšo delovno disciplino, na manj bolniških izostankov, na ustrezno koriščenje dopustov in podobno.
Izkoristimo čas javnih obravnav za sprejem ukrepov, ki bodo prinesli boljše učinke dela. Polletni obračun našega dela mora biti tudi naša usmeritev za dosego skupnih hotenj.
hj
nAKAniO sestavljena organizacija M VI VI »JV združenega dela
gorenjegospodtopčcD upsimto
Praznjujejo s tozdom
Ob desetletnem delu tozda Kondenzatorji imajo besedo njihovi sodelavci.
ANTON BUKŠEK
Anton Bukšek se je v tozdu Kondenzatorji zaposlil že decembra 1975, še predenje bila končana gradnja novih proizvodnih prostorov.
„Prej sem delal pri železnici, saj takrat v teh krajih ni bilo dosti možnosti za zapolitev. Želel sem postati strojevodja, vendar sem delo dobil v delavnici. Poleg dela, ki ni bilo lahko, sem končal strojno tehniško šolo v Mariboru, kamor sem se vozil po končanem delovnem dnevu."
Z veseljem se je nato vključil v priprave na zagon proizvodnje kondenzatorjev, saj je kot tehnolog skrbel za pravočasno pripravo potrebne dokumentacije, kasneje, ko pa je v Rogatec pričela prihajati že prva strojna oprema, je pomagal in svetoval pri njeni postavitvi v proizvodno dvorano. „Z Jožetom Kunejem sva se vso zimo vsak dan, vozila zjutraj iz Rogatca v Velenje in popoldan spet nazaj. Včasih tudi več kot dve uri. Ker pa sva se zavedala, da bodo tako okoliški ljudje laže prišli do zaslužka, nama tudi v najtežjih zimskih razmerah, v snegu in ob poledici, ni bilo težko." Ko so pričeli z montažo strojne opreme, je pričel pomagati vzdrževalcem, ki so se pridružili prvim trem delavcem nox« tovarne Gorenja „Na pomoč je bilo treba priskočiti vsepovsod. Najprej smo postavljali stroje in jih nato postopoma usposabljali za poskusni zagon. Delali smo vsi vse. Včasih sem sam iz Velenja vozil palete, ob najmanjšem zastoju je bilo treba takoj ukrepati."
Ves čas, ko je delal pri železnici, si je želel v domači kraj, saj je v Rogatcu kupil nekaj zemlje, si ustvaril družino. Tudi zato je bil vesel nove zaposlitve v Gorenju, čeprav se je prvo leto tudi na novem delovnem mestu večinoma vozil. Začel je delati kot tehnolog, nato je bil nekaj časa oddelkovodja, zdaj, ko so v Bistrici ob Sotli pričeli z uvajanjem novega termostata Danfoss, pa je ponovno tehnolog, zadolžen za novi projekt. Spet je veliko na poti. Vse to naporno delo pa ga ni oviralo pri njegovem družbenopolitičnem delu. Bil je prvi predsednik delavskega sveta novoustanovljenega tozda, nato pa naslednja leta še član delavskega sveta tozda, pa tudi član delavskega sveta Gorenja TGO ter član delavskega sveta Gorenja sozd.
Ko smo ga vprašali, kako je zmogel uskladiti delo in družino, pa družbenopolitično delo, je rekel: „Ni bilo izbire, treba je bilo delati."
BERNARDA JANČIN
Prva delavka nove tovarne hladilniških kondenzatorjev v Rogatcu je bila Bernarda Jan-čin. V Gorenju se je zaposlila že marca 1975 in bila 16 mesecev na uvajanju v Gorenju TGO v Velenju. Delala je v dodelavi. Varila je vrata za hladilnike.
„Čez teden sem stanovala v Velenju, konec delovnega tedna pa prihajala domov. Prej v teh krajih nisem dobila zaposlitve, nekaj časa sem bila tudi v Splitu. Ker sem se poročila in si želela ustvariti družino, sem se z veseljem
zaposlila v Gorenju, čeprav sem bila tudi tu v začetku kar daleč od doma."Tako skupaj s sinom letos praznujeta vsak svojo	desetletnico.
Po zagonu novega obrata pa je začela delati najprej pri obdelavi žic, kasneje je bila pri mehanski obdelavi cevi, zdaj pa dela pri stiskalnici in oblikuje robnike.
„Delo tukaj, v Rogatcu, je bilo drugačno kot v Velenju, spoznala sem tudi nove sodelavce, ki v začetku tudi niso bili vajeni dela s stroji, saj podobnega dela prej tukaj ni bilo. Vendar smo se hitro navadili drug na drugega, na novo delo."
Pravi, da so zdaj veliko lažji pogoji dela, saj so v začetku pri večini del stali, zdaj pa lahko sedijo. Proizvodnja pa je danes precej večja kot v začetku. „Pa saj nas je tudi veliko več zaposlenih, delamo pa tudi v dveh izmenah," je zaključila naš razgovor Bernarda.
MAGDALENA IN IZTOK HERIC
„Spoznala sva se v Gorenju, saj sem jaz z one strani, s Hrvaške, Iztok pa je domačin. Prva sva se v novi tovarni tudi poročila, čeprav zakonski pari v naši temeljni organizaciji niso ne vem kako redki!"
Magdaleni Herič je bila to prva zaposlitev. Vseskozi dela v vhodni kontroli, zdaj je glavni kontrolor za vhodne materiale, mož Iztok pa je vodja celotne kontrole tozda Kondenzatorji.
„Ob delu sem nato končala višjo upravno šolo v Mariboru, če bi ne imela podpore moža in njegove pomoči, mi to vsekakor ne bi uspelo. Zdaj, ko gradiva še hišo, stanujeva namreč pri starših, bi bilo kaj takega seveda veliko težje."
Kaj dosti drugih možnosti za zaposlitev v teh krajih nista imela. Zdaj si pomagata in sodelujeta v službi, druga služba pa je nato še doma, ob sinu. V šali Iztok pravi, da Magdalena doma podpira tri vogale, v Gorenju pa je glavni on.
„Pri delu se naprestano srečujeva s težavami, saj so vhodni materiali pogosto slabše kakovosti in težko potem naredimo izdelke, ki pa morajo biti kakovostni! Tudi delo z ljudmi ni nič kaj lahko, ker nekateri težko razumejo, da je treba na nekatere polizdelke nalepiti rdeče listke, pa čeprav sami delavci za to niso krivi. Ampak, pri nas rdeči listek ostane, polizdelek, ki je tako označen, ne more naprej."
Iztok je ponosno povedal, da počasi dobivajo lastno razvojno službo. „Za obrat v Bistrici že imamo mlade strokovnjake, od katerih si veliko obetamo, v Rogatcu pa tudi načrtujemo podobno delovno skupino. Vsi si želimo, da bi se razvijali, osvjali nove programe. V desetih letih so se odprle tudi velike možnosti zaposlitve za višje in visokošolske izobražene kadre. Teh potrebujemo sedaj več kot v začetku, ko smo zaposlovali predvsem nekvalificirane ali priučene delavce, pa nekaj vzdrževalcev. Tudi obseg in način proizvodnje vse bolj zahtevata drugačno kadrovsko politiko. Poleg kondenzatorjev namreč izdelujemo še termostate, različne podstavke in pločevinaste polizdelke za potrebe tozdov Zamrzovalna in hladilna tehnika ter štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati ter LTH v Škofji Loki in Gorenje Bira v Bihaču. Da bi bili čimbolj konkurenčni, si prizadevamo doseči optimalno kakovost izdelkov in to mi v kontroli kot tudi vsi delavci v neposredni proizvodnji. In to kljub temu, da so vhodni materiali, zlasti pločevina, dostikrat slabši, saj vsebujejo veliko nečistoče in vlage."
Iz delegatskega gradiva
Varstvo okolja, dolgoročni družbeni razvoj
Delegati zbora združenega dela Skupščine občine Velenje se bodo v četrtek, 17. julija 1986, sestali na 4. redni seji. Med osrednjimi točkami dnevnega reda so nedvomno obravnave problematike varstva okolja v občini Velenje ter predlogov družbenega plana občine Velenje za obdobji 1986 -2000 in 1986 - 1990.
Dosedanji razvoj industrializacije v občini je zaradi specifičnih pokrajinskih razmer in naravnih danosti, posebej premoga, potekal intenzivno na manjšem delu teritorija, kar je povzročilo kritično stanje na področju varstva okolja. Nastale razmere zahtevajo nov odnos, novo zavest in učinkovitejšo politiko, bolj smotrno'in racionalno ureje-nje prostora in dosledno uve-Ijavljanjeukrepov za varovanje okolja, je bistven poudarek v uvodu predloga o varstvu naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja.
V predlogu dolgoročnega družbenega plana industrije pa so v razpravi izoblikovali za sozd Gorenje naslednje spremembe in dopolnitve:
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje se z vidika sanacijskih prizadevanj nahaja v drugi fazi sanacije, katere namen je saniranje pos-slovnega sistema skozi nadalj-
Praznujejo s tozdom
V obeh obratih, v Bistrici in Rogatcu, so v kontroli do sedaj prijavili že 8 inovacijskih predlogov, nekatere med njimi so že realizirali, so pa vsi rešitve predvsem tehnoloških problemov.
..Čeprav je kontrola organizirana v skupnih službah Gorenja Gospodinjski aparati, pa kontrolorji v Rogatcu čutimo in živimo z okoljem, kjer delamo. Nič manj nismo delavci našega tozda kot vsi drugi delavci v naši proizvodnji. Mogoče le še boljši!"
dr
njo rast in razvoj. Gre za iskanje razvojno—programskih rešitev v srednjem razvojnopro-gramskem spektru, ki razvojno, tehnološko, materialno in delovno ne bodo preveč intenzivne, hkrati pa bo v nje vključen znaten del sedanjih proizvodnih programov. Tako Gorenje ne bo razvijalo bazične mikroelektronske tehnologije, temveč pospeševalo kombiniranje teg elementov in komponent ter njihovo aplikacijo v obstoječe izdelke in v nove programe. Prizadevali si bodo, da bodo čimveč težkega fizičnega dela mehanizirali in robotizirali. Novi proizvodni programi bodo temeljili na večji uporabi znanja ter na varčevanju s surovinami in energijo.
Bistvena lastnost tehnično-tehnološkega napredka bo selekcija, ki bo izločevala zastarele strukture. V tem procesu razvojne preobrazbe Gorenja bodo rezultati vrednotenja po kriterijih osnova za razvojno selekcijo med programi kot tudi za selekcijo med proizvajalci v posameznih programih. Izhajali bodo iz marketinškega koncepta, po katerem se bodo prilagajali potrebam na tržišču in osvajali prodajne dežele na novih tržiščih, kot so latinsko—ameriške države, dežele v razvoju in vzhodnoevropske socialistične dežele. Pomembno področje nadaljnjega delovanja bo povezovanje v celovito ponudbo in sodelovanje z drugimi asociacijami združenega dela, zlasti ISKRO in drugimi organizacijami združenega dela izven sestava sozda. Z vidika razvojne preobrazbe bodo dolgoročno težili k reprodukcijskemu, tehnološkemu in programskemu prestrukturiranju.
hj
Delovna disciplina
V delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju so disciplinske komisije v prvih šestih mesecih letos obravnavale skupaj 328 disciplinskih zahtevkov. Nobenega zahtevka niso ob-ravnavali^v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, Gorenju Interna banka ter delovni skupnosti skupnih služb Gorenja sozd.
Največ, 231 disciplinskih zahtevkov, so obravnavali v Gorenju Gospodinjski aparati, kar je tudi razumljivo, saj imajo v tej delovni organizaciji Gorenja v Titovem Velenju tudi največ zaposlenih. Skupaj so nato izrekli 210 različnih ukrepov, od opomina, javnega opomina, pogojnega prenehanja delovnega razmerja do prenehanja delovnega razmerja in denarne kazni. Skupna disciplinska komisija Gorenja Gospodinjski aparati, ki se je v prvem polletju letos sestala enaindvajsetkrat, je največkrat, kar 69 krat, obravnavala disciplinske prestopke tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, kjer so kar triindvajsetkrat izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja, enaintridesetkrat je bil izrečen ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja za 6 ali 12 mesecev, enega delavca so prerazporedili, devetim izrekli javni opomin, 5 postopkov pa so ustavili, ker ni bilo razlogov za vodenje disciplinskih postopkov. V tozdu Štedilniki so obravnavali 68 postopkov kršenja delovne discipline, kar 29 krat pa so izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika so obravnavali 35 disciplinskih prekrškov, 18 v delovni skupnosti skupnih služb, 13 v tozdu Kompresorji, 12 v tozdu MGA,
9 v Kondenzatorjih, najmanj, 7, pa v Galvani, kjer so v treh primerih disciplinski postopek ustavili, izrekli en ukrep prenehanja delovnega razmerja, dva ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja za 6 mesecev ter en javni opomin.
V Gorenju Procesna oprema so letos v prvih šestih mesecih obravnavali 45 kršitev delovne discipline, deset postopkov pa so ustavili, ker ni bilo pogojev za vodenje disciplinskega postopka. Največkrat so delovno disciplino kršili v tozdu Poslovna oprema, 25 krat, tri postopke so v tem tozdu ustavili, največkrat, 14 krat, izrekli javni opomin, dvakrat opomin, petkrat.
ukrep pogojnega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za 6 ali 12 mesecev ter štirim delavcem vrnili delovne knjižice. V tozdu Tehnološka oprema so obravnavali 15 disciplinskih kršitev, kjer so delovno razmerje prekinili enemu delavcu, enemu izrekli ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja za dobo 12 mesecev, izrekli tri opomine ter 9 javnih opominov, en postopek pa ukinili. V delovni skupnosti skupnih služb so enega delavca prerazporedili, en postopek pa ustavili. Skupna disciplinska komisija delovne organizacije pa v prvih šestih mesecih ni prejela nobene prijave za kršitev delovne discipline iz tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav.
Nekaj manj, 43, disciplinskih prekrškov je obravnavala skupna disciplinska komisija Gorenja Notranja oprema, kjer so največ kršitev imeli v tozdu Gradbeni elementi. V tem tozdu so izrekli 26 ukrepov, največrat, desetkrat, jvani opomin, prav tako pa še dva opomina, devetkrat pogojno prenehanje delovnega razmerja za 6 ali 12 mesecev, petim delavcem pa so prekinili delovno razmerje. 17 kršitev delovne discipline so imeli v tozdu Pohištvo, izrekli 'en opomin, pet javnih opominov, osemkrat pogojno prenehanje delovnega razmerja. Nobenega prekrška pa niso imeli v skupnih službah te delovne organizacije.
Dvakrat se je disciplinska komisija sestala v delovni skupnosti Splošni posli, obravnavali pa so šest kršitev delovne discipline. Dvema delavcema so izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja, dvema ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja za 6 mesecev, dvakrat pa so izrekli javni opomin.
V prvem polletju letos se je disciplinska komisija v delovni skupnosti Informatika in organizacija sestala enkrat, ko so obravnavali eno zahtevo za vodenje disciplinskega postopka in izrekli javni opomin.
Tudi v Gorenju Raziskave in razvoj se je disciplinska komisija v prvih šestih mesecih letos sestala enkrat, obravnavala pa je dva zahtevka za vodenje disciplinskega postopka. Oba postopka so ustavili, ker so ugotovili, da delavca nista kršila delovne obveznosti.
dr
Aktiv invalidov
V sredo, 16. julija 1986, bo prva seja Aktiva invalidov, na kateri bodo sprejeli tudi svoj program dela. Usmeritve ostajajo iste.______________________
Tudi v letošnjem letu, ki je obenem peto leto delovanja Aktiva invalidov Gorenja, bo njihovo delovanje temeljilo na dosedanjih usmeritvah. V programu dela, ki naj bi ga sprejeli na svoji prvi seji, so poudarili pravno pomoč invalidom na področju pokojnin-dko invalidskega zavarovanja
ter njihovo razporejanje na ustrezna delovna mesta in reševanje vseh problemov povezanih s tem. Seveda pa tudi letos ne bodo pozabili na rekreativno in kulturno dejavnost svojih članov. Pripravili bodo dva izleta in nekaterim članom omogočili preventivno rekreativni odmor v Lipniku.
Dela, tako ugotavljajo v Aktivu invalidov, je veliko in čeprav sta v zadnjem času volja in zagnanost nekoliko pojenjala, upajo, da ga bodo s skupnimi močmi uspešno opravili.
bg
Naši upokojenci
Junija se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo dvanajst delavcev in de-
lavk._____________________
Iz Gorenja Gospodinjski aparati sta se v tozdu Štedilniki po 25 letih dela v Gorenju starostno upokojila Zdravko Ajdič, po 21 letih dela v Gorenju pa Marija Javernik. V tozdu Pralno—pomivalna tehnika iste delovne organizacije sta se invalidsko upokojili Angela Hriberšek, v Gorenju je bila zaposlena 22 let, in Marija Kovše, ki je bila v Gorenju zaposlena 19 let, starostno pa se je po 25 letih dela v Gorenju upokojila Anica Kovač. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika se je prejšnji mesec starostno upokojila Justina Lampret, ki se je v Gorenju zaposlila leta
Objava
Delegati delavskega sveta tozda
Zamrzovalna in hladilna tehnika so na svoji 7. redni seji soglasno sprejeli naslednji sklep:
Tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika brezplačno odstopa ostalim tozdom Gorenja Gospodinjski aparati ter delovnim organizacijam in delovnim skupnostim Gorenja v Titovem Velenju reduktor STT tip—SBV—485 z dvema elektromotorjema, dva gorilnika VVeisthoup, bencinski agregat z ventilatorjem in gorilnikom, element kuhinjski blok in hladilnik H-710.
Če v roku 30 dni od objave v Informatorju za navedena osnovna sredstva ne bo intere-
1975, v tozdu Gostinska enota pa se je prav tako starostno upokojila Marija Satler, ki je bila v Gorenju zaposlena od leta 1969. V tozdu Mali gospodinjski aparati pa se je po petnajstih letih dela v Gorenju invalidsko upokojila Marija Kranjc. V delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati seje starostno po 17 letih dela v Gorenju upokojil Franc Belci. Starostno se je upokojila tudi Marija Kovačevič iz Gorenja Elektronika Široka potrošnja, ki se je v Gorenju zaposlila leta 1964. Iz Gorenja Commerce sta se prejšnji mesec upokojila dva delavca, Stane Potočnik, ki je v Gorenju delal od leta 1964, se je upokojil starostno. Janoš Tot, ki pa je bil v Gorenju zaposlen 20 let, pa se je upokojil predčasno starostno.
dr
sov, bomo osnovna sredstva prodali na licitaciji, njihovo vrednost pa bo komisija določila naknadno.
Obvestilo
Koristnike blagajne vzajemne pomoči obveščamo, da bo
vpis za posojila vzajemne pomoči avgusta zaradi kolektivnega dopusta že v ponedeljek, torek In sredo, 28., 29. in 30. julija 1986.
Vse delavce pa tudi obveščamo, da bo v prihodnje vpis za posojila vzajemne pomoči zaradi spremembe pri računalniški obdelavi podatkov od septembra naprej prve tri delovne dni v mesecu.
Počitniško delo
Vse dijake in študente, ki so na počitniškem delu v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju, obveščamo, da bodo lahko nagrade za opravljeno delo osebno dvignili v blagajni.
Tisti, ki ste počitniško delo končali do 12. julija 1986, lahko denar dvignete 18. juiija 1986, tisti, ki boste počitniško delo opravljali do 18. julija 1986, boste lahko denar dvignili 25. julija 1986, tisti, ki pa boste debli do 31. julija 1986, pa lahko denar dvignete 8. avgusta 1986. Denarne nagrade bodo v blagajni vsakokrat izplačevali od 12. do 14. ure s sabo pa morate imeti osebno ali zdravstveno izkaznico.
Oddelek kadrovskih zadev
Sporočilo Ljubljanske banke
NOVE LETNE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE
Ljubljanska banka. Temeljna banka Velenje nas je opozorila na nove obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge, ki veljajo od 1. julija 1986 dalje. Tako je letna obrestna mera:
—	42 % za vloge, vezane nad 3 mesece
—	48 % za vloge, vezane nad 6 mesecev
—	56 % za vloge, vezane nad 12 mesecev
—	59 % za vloge, vezane nad 24 mesecev
—	61 % za vloge, vezane nad 36 mesecev
Zjutraj, ko smo prihajali na delovna mesta, nas je neprijetno presenetila žalostna vest, da smo delavci Gorenja Servis izgubili sodelavca Branka. Cesta je terjala svoj neizrosni davek, mnogo prezgodaj za nas. Skoraj nismo mogli verjeti, da si nas zapustil. Toda zastava, ki je nihče ne vidi rad, nas je opozarjala na to kruto dejstvo.
1 Ko se poslavjjaš od prijatelja, ti je težko. Se težje je, če je to zadnje slovo od mladega in prizadevnega sodelavca. Opravljal si različna dela, na koncu si svoje moči in znanje preizkušal kot montažer Gorenjevih kuhinj. Delo si opravljal marljivo in vestno. Ni ti bilo žal ne ure in ne dneva, da si vse opravil tako, kot je bilo treba. Nate smo lahko vedno računali, pomagal si z delom, dobrim nasvetom ali s spodbudno besedo.
Usoda je hotela drugače, kot si si želel ti, Branko. Namenila ti je dvaintrideset let življenja. Za sabo si pustil nenadomestljivo praznino doma in na delovnem mestu. Najteže te bodo pogrešali tvoji štirje otr-d in žena Branka. Pogrešali pa te bomo tudi mi. Zahvaljujemo se ti za vse, kar si nesebično dajal vsem nam, V nas bo ostal del tvojega ustvarjanja in truda. Ohranili te bomo v trajnem spominu. Tvojim najbližjim izrekamo globoko sožalje. Po svojih močeh jim bomo skušali pomagati, lajšati težave, ki jih imajo zaradi tvojega preranega odhoda.
Sodelavci Gorenja Servis
IN FORMA TOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421— Z /72 z dne, 23. 1. 1974.