NAS CASOPIS Naslednja, 402., številka bo izšla v ponedeljek, 25. februarja 2013. Prispevke sprejemamo do torka, 12. februarja. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto L, 401. številka 28. januar 2013 Podražitev naj ne bi bilo Elo Mihevc med najboljšimi fotografi Poljski labodi na Vrhniki Mazači v Bevkah stran od 2 do 12 Novoletne aktivnosti Epilog nesreče v Fenolitu Odziv šahistov nad pričakovanji Mama šele v tretje mrtva Občini uspelo na razpisu Vstop v novo leto Bibliobus bo! Varčna javna razsvetljava Nov vodovod Praproče-Zalog Vrnitev kipov iz vodnjaka Urbanistični razvoj krajev Župan s med starejšimi Na Logu še brez optike Zelena luč proračunu Objavljamo vpis v vrtec Živahno v KUD Kosec stran od 13 do 16 stran od 17 do 21 stran od 22 do 32 stran od 33 do 36 Ministrica se je zavalila Čas po Našem časopisu je ponavadi kot hudournik: telefoni brnijo, po elektronski pošti pa dežujejo sporočila. Je že tako, da se ponavadi oglasijo tisti občani, ko so opazili kakšno napako, ki je lahko majhna ali velika - odvisno od bralčevega pogleda. Najbolj nerodno je, če se pripeti napaka pri zahvali pokojnikov in pokojnic. To je verjetno nočna mora vsakega novinarja, bralca novic v elektronskih medijih ali urednika, saj že drobna napaka vzburi čustva, ki si tedaj tega vsekakor ne zaslužijo. Pa verjemite mi, da si tega nihče ne želi - ne novinar, ne občan - ampak se »preprosto« zgodi. Zato nas ima večina lasten sistem kontrol, da slučajno ne bi prišlo do napake. Napake ki nam močno belijo lase, so tudi uradne objave, zato dele časopisnih strani z njimi vedno pošiljamo pred objavo še v potrditev na občine. Včasih izpade tudi kakšno obvestilo, napovednik ali članek. Razlogi so v človeški ali tehnični naravi. Dogaja se, da enostavno spregledaš elektronsko sporočilo, kajti v dneh ob zaključku redakcije dobesedno curljajo v nabiralnik elektronske pošte. Včasih ga zagode tiskarski škrat, kakor že pač imenujemo drobne napake. Spominjam se, da je pred časom pisalo, kako se je »ministrica zavalila na Vrhniki«. Zavalila? No, izkazalo se je, da se je »zahvalila«, tisti »h«, ki je nekako izpadel ob tipkanju, (tekst ni bil poslal v pregled lektoricam) pa je celoten pomen prav nerodno obrnil na glavo. Zgodi pa se tudi, da je nek članek v elektronski obliki enako poimenovan kot eden od predhodnih člankov, in ga ta novi članek enostavno povozi. Posledično tisti starejši izpade v časopisu. Včasih me kdo vpraša: pa nisi videl, da mojega članka ni v časopisu? Težke je vedeti kateri vsi članki naj bi bili v časopisu, če jih je okoli dvesto. Ponavadi veš za nekaj člankov, ki so pritegnili tvojo pozornost že med obdelavo tekstov, drugi pa predstavljajo v tej množici samo številko. Posledično ne veš, da kakšen manjka, ko dobiš v roke »printe« pred tiskom. Nanizal sem nekaj dejstev, ki jih verjetno ne bi smel, saj vsak rad meni, da dela brez napak. Oziroma ponavadi tovrstni problemi ostajajo skriti med štirimi stenami. Meni jih ni težko priznati, kajti so del delovnega procesa in maloštevilne ekipe, ki pripravlja časopis. Vsekakor je želja nas vseh, da jih je čim manj. Pa prijetno branje! Gašper Tominc, urednik PUSTOVANJE NA VRHNIKI Sobota, 9. 2. 2013 Sodni) ski trg in ulice Vrhnike 13.30 Čarovnik Grega 14. 30 pustna povorka start na Sodnijskem trgu 15.00 predstavitev skupinskih mask 15.30 pustno rajanje za vse s skupino Nevihta >w ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika V '-o. a S ŠPORTNA DVORANA PRI OŠ HORJUL VII., tradicionalni, HORJULU v -Ansambel NEMIR - PRIFARSKI MUZI KANTI -Ansambel TONETA RUSA -Ansambel BISERI -Ansambel MLADI GODCI Povezovalec programa: KONRAD PIŽORN - KONDI Po koncertu zabava z Ansamblom NEMIR u Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli horjulski gasilci. Prodaja kart: ARGO Horjul, BS Petrol Horjul, Agencija PAV Vrhnika, in eno uro pred koncertom. Rezervacija vstopnic: Boštjan, 031 234 415. A Občina Dobrova - Polhov Gradec predvideva za oskrbo s pitno vodo naselja Zalog pri Prapročah in krakov po dolini Jernejčko-vega potoka do domačije Na žagi in po doliniVelike Božne do Podkoglarja zgraditi cevovodni vodovod. v soboto, 2. februarja, ob 19. uri v osnovni šoli dr. taranai rehabilitacija po poškodbah / kolenske vezi, hrbtenice... > atrofiji mišic (zaradi neaktivnosti mišic po poškodbi) vabljeni tudi na naš profil: 10 % POPUST KUPON; ZA VSTOP V SVET SAVN POPUSTI SE NE SESTEVAJO. 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika Čez leto dni selitev upravne enote? V državnem proračunu za letošnje so med drugim zagotovljena sredstva tudi za obnovo vojaškega objekta na Stari Vrhniki, kamor naj bi se preselila vrhniška upravna enota. »Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU) načrtuje preselitev celotne UE Vrhnika in sicer kot združitev na eni lokaciji. Objekt nekdanje vojašnice je trenutno še v upravljanju MORS, po izvedeni parcelaciji bo za novega upravljavca določeno MPJU,« so nam sporočili iz ministrstva za pravosodje in javno upravo. V letošnjem letu so v proračunu planirana sredstva za izdelavo projektne dokumentacije, v nadaljevanju pa tudi za izvedbo. Z izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del bi se lahko, v kolikor bo šlo vse po načrtih in ne bo problemov s proračunskimi sredstvi, začelo v začetku druge polovice leta in dokončalo konec leta 2013. »Predvideni rok za selitev upravne enote na novo lokacijo je začetek leta 2014. Zaenkrat se ocena načrtovane investicije giblje nekje okrog 450.000 EUR.« Zakaj je pravzaprav potrebna selitev smo povprašali načelnico UE Vrhnika Gabrijelo Mlinar: »Upravna enota Vrhnika posluje na dveh lokacijah in sicer na Tržaški cesti 1 in na Cankar- Objekt vojašnice na Stari Vrhniki kamor naj bi se preselila upravna enota. jevem trgu 4 (t.i. stavba Črni orel). Stavba na Tržaški cesti 1 je na prvi pogled obnovljena in dobro vzdrževana, kljub temu pa za dejavnost, ki se v njej opravlja, ni primerna. Prostori so za obe instituciji (občino in UE) premajhni in nefunkcionalni, tako, da niso zagotovljeni ustrezni pogoji ne za stranke in ne za uslužbence. Dostop funkcionalno oviranim osebam ni omo- gočen. Glede na naloge, ki smo jih pridobili 12. 12. 2011 na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, nam to predstavlja velik problem in nezadovoljstvo strank.« Kot pravi načelnica Mlinarjeva, se vstopa v stavbo ne da organizirati tako, da bi bil prijazen za stranke in da bi omogočal tudi nadzor vstopa. »Upravne postopke sklenitve zakonske zveze (v času uradnih ur) opravljamo v delovni pisarni na-čelnice, ki meri 17 m2 in ne ustreza pogojem, ki jih določa Pravilnik o sklenitvi zakonske zveze, to je minimalno 40 m2.« Toda bolj kot Tržaška 1 je problematična stavba Črnega orla, ki je v zelo slabem stanju - vlaganja pa so zaradi negotove prihodnosti (denacionalizacijski postopek) minimalna in ne zadoščajo niti minimalnim potrebam. »Slaba je predvsem streha in postavlja se vprašanje, koliko zim bo še vzdržala. Stavba stoji v križišču najbolj prometnih cest, kar povzroča neprestan hrup in tresenje. Vidne so razpoke in deformacije na nosilnih elementih objekta. Stabilnost objekta se z vsako novo razpoko zelo zmanjšuje. Tako se zmanjšuje tudi varnost bivanja in zadrževanja v takem objektu (mnenje odgovornega projektanta - statika, z dne 23. 1. 2008), da funkcionalnosti niti ne omenjamo.« S preselitvijo Upravne enote Vrhnika v objekt nekdanje poslovne stavbe vojašnice bo prišlo do združitve na eni lokaciji upravne enote in hkrati tudi do združitve na eno lokacijo Občine Vrhnika, ki sedaj posluje na treh lokacijah. Gašper Tominc Upravna enota ni občina in obratno Vrhniški občani zelo radi zamenjujejo »občino« in »upravno enoto«, pa čeprav gre za povsem dva ločena pravna subjekta. Verjetno je izvirni greh v lokaciji, kajti obe se nahajata v isti stavbi, ki jo občani že desetletja poenostavljeno imenujejo kar »občina«. Posledično vse dokumente, odločbe in mnenja, ki jih prejmejo iz Tržaške 1, pripišejo Občini Vrhnika, pa četudi slednja nima ničesar opraviti z njimi. Zelo enostavno povedano: upravne enote opravljajo upravne naloge posameznih ministrstev - so njihova podaljšana roka (izdajanje: osebnih izkaznic, potnih listin, vozniških dovoljenj, prometnih dovoljenj, gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj, dovoljenj za posedovanje orožja, potrdil in izpiskov iz uradnih evidenc; vodenje postopkov s področja kmetijstva, vojne zakonodaje, društev, državljanstev, tujcev, javnih zbiranj, dopolnilnih dejavnosti, kratkotrajnega dela, vodenja GERK-ov; sklepanj zakonskih zvez; opravljanja upravnih overitev...) občine pa urejajo zadeve lokalnega značaja. Mogoče zato v prihodnje velja malce pomisliti, preden občani nejevoljno trkajo bodisi na upravna bodisi na občinska vrata. (gt) KS Podlipa Smrečje Ob koncu leta bogatejši za dve pridobitvi Rusova kapelica V Smrečju v bližini cerkve sv. Marije Vnebovzete stoji kapelica, ki datira v 19. stoletje, kar je razvidno iz odkrite freske z letnico 1868. Posebnost kapelice je, da je postavljena nad kalom - izvirom ob nekdanji romarski poti do cerkve. Kapelica je enota kulturne dediščine, ki je od leta 2009 vpisana v Registru nepremične kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo, za katero velja varstveni režim za stavb-no-sakralno dediščino. Ker je bila kapelica v izredno slabem stanju, je bilo nujno opraviti obnovitvena dela, ki so zajemala ojačitev temeljev, obnovo ostrešja in kritine, restavratorska dela z odkrivanjem poslikav in sanacijo razpok z mikroinjiciranjem. Za gradbena dela, ostrešje in kritino je poskrbel obrtnik zidarstva Ivan Sečnik, kon-servatorsko restavratorska dela pa Ursula Osojnik. Dela Rusova kapelica tranjost obnovljena no- so potekala pod nadzorom zgodovinarke in etnologinje ter kon-servatorske svetovalke gospe Mojce Arh Kos. Finančna sredstva za obnovo so prispevali Občina Vrhnika, KS Podlipa - Smrečje in fara Šentjošt - podružnica Smrečje. K zunanji ureditvi okolice kapelice so prostovoljno pristopili domačini, Komunalno podjetje Vrhnika pa je vgradilo dodatno zaščito na cestni ograji proti onesnaženju objekta ob pluženju in posipanju. Iskreno se zahvaljujemo vsem izvajalcem in pokroviteljem, ki so prispevali k obnovi in zunanji ureditvi kapelice. Turistična informacijska tabla Zavod Ivana Cankarja (ZIC) je v letu 2012 začel s projektom ureditve turistične in splošne obvestilne signalizacije v Občini Vrhnika. V Podlipi smo z veliko zavzetostjo lotili projekta, da se turistična informacijska tabla postavi tudi v naši krajevni skupnosti. Osnovali smo pripravljalni odbor in se ob pomoči strokovnega sodelavca Zavoda Ivana Cankarja g. Matjaža Martinška lotili osnovanja podobe in vsebine table. Rezultat sodelovanja med stroko in nami je sodobna turistična informacijska tabla, ki smo jo postavili v samem jedru Podlipe v neposredni bližini Gostilne Jurca. Na tabli je v manjšem izseku zemljevid Občine Vrhnika, v večjem načrtupa je podroben zemljevid KS Podlipa - Smrečje. S številkami so označena mesta znamenitosti kulturne in naravne dediščine. Poleg zemljevida so fotografije in kratek opis znamenitosti. Na tabli je QR koda, ki jo lahko poskeniramo s pametnim telefonom. Ta aplikacija omogoča ogled internet-ne strani Turi- stičnoinforma-tivnega centra Vrhnika (TIC) in Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje. Tako lahko dobimo še dodatne turistične informacije. Projekt je financiral Zavod Ivana Cankarja. Zaradi prostovoljnega dela domačinov in pomoči sponzorjev je bil strošek izdelave in postavitve table veliko manjši, kot je bilo predvideno. Za pomoč pri izvedbi projekta turističnoinformacijske table se zahvaljujemo: Gostilni Jurca (odstop zemljišča in za gradbeni material), podjetju Salkon, d. o. o., Smrečje (popust pri izdelavi kovinskega stojala in brezplačni montaži na terenu), Kartografiji, d. o. o. Ljubljana, Miru Malneršiču ( fotografije), XLAB, d. o. o., Ljubljana (aplikacija QR kode). Vabimo vse, ki radi raziskujete kraje vrhniške občine, da obiščete našo KS in se sprehodite po poteh kulturne in naravne dediščine. Sonja Malovrh za KS Podlipa - Smrečje Podražitev naj ne bi bilo Vrhnika - V medijih lahko sledimo, da se bodo v nekaterih občinah podražile komunalne storitve, zato smo se z istim vprašanjem obrnili tudi na kabinet vrhniškega župana. Stojan Jakin je zatrdil, da podražitev za enkrat ne bo. Župani vseh treh občin in JP KPV so na skupnem sestanku sprejeli ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da bo mešanih komunalnih odpadkov, ki jih je potrebno odložiti na deponijo, še manj. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. pa bo še bolj natančno pri opozarjanju in ozaveščanju občanov vseh treh občin. Cene ravnanja z odpadki na položnicah ostajajo nespremenjene že deset let (od 30. 5. 2003). Dolga doba, dražje gorivo, ... bi bili vsekakor zadosten razlog za povišanje, dodaten pa je nastopil pred kratkim. To je strošek odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, ki znaša glede na javni razpis 69,5 €/tono. Na javni razpis se je javilo le podjetje Saubermacher Slovenja, ki je postavilo omenjeno ceno. Biološko razgradljivih odpadkov je bilo v letu 2012 zbranih nekaj več kot 3100 ton. Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo 40 % delež vseh zbranih odpadkov. Drugo podražitev predstavlja tudi odlaganje in obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem (odpadki iz črnih zabojnikov), ki jih komunala zaenkrat še vozi na deponijo Ostri vrh v Logatec. V sosednji občini so ceno iz 90 evrov dvignili na 133 €/tono, ker naj bi po novem nastajali dodatni stroški pri obdelavi odpadkov. Mogoče bo vsaj za kakšen evro ceneje, če jih bo vrhniška komunala vozila v Ljubljano, a ni še nič dorečenega. Prestolnica bi za tono odpadkov zahtevala »le« 129 evrov (po informativnih podatkih), dogovori z njo oziroma iskanje drugih morebitnih lokaci pa še vedno poteka. Nastale stroške je mogoče omiliti s še temeljitej-šim ločevanjem. Če bi mešane komunalne od- padke odvažali le še 1-krat na mesec, potem bi jih odložili na deponijo vsaj 15 % manj kot do sedaj. To je bil zadosten razlog, da so se župani občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika odločili, da bo spomladi (predvidoma v mesecu aprilu) stekel odvoz mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev le še na 4 tedne (stanovanjske bloki na 14 dni). Kot so nam sporočili s komunale, bodo zato občane še bolj osveščali v smeri ločevanja odpadkov. Več ko bo odpadkov ločenih, manj jih bo potrebno odpeljati na odlagališče v Logatec (oziroma kasneje v Ljubljano ali na kako drugo lokacijo). Na tem področju so že sedaj uspešni, kajti lansko leto so odložili za dobrih 385 ton manj odpadkov v Logatcu in na ta način privarčevali skoraj 44 tisoč evrov. Še naprej bodo vzpodbujali kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, da bi jih čim manj pristalo v zelenem zabojniku in da bi jih bilo posledično potrebno čim manj odpeljati na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika. Na JP KPV so v lanskem letu že pričeli z razstavljanjem kosovnih odpadkov. Tudi zaradi tega so odložili najmanj 50 ton manj kosovnih odpadkov. Še več, ideja, da bi postavili Center ponovne uporabe »re-use«, kjer bi stare, že odpisane predmete, ki so pristali med kosovnimi odpadki podarili ali za minimalen znesek prodali že dobiva svoje okvire. Delavci komunale bi jih očistili, obnovili, prebarvali, . Župan Jakin celo razmišlja, da bi imeli v središču Vrhnike trgovino z rabljenimi oblačili »se- 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si cond hand«, kamor bi občani lahko oddali ali pa kupili obleke po simbolični ceni. Na komunali in občini zato apelirajo na občane vseh treh občin, da čim bolj skrbno ločujejo odpadke ter če se le da, kompostirajo doma. Na ta način, bodo položnice ostale na trenutnih zneskih, v nasprotnem primeru bodo postali neizogibni pogovori za povišanje položnic. (gt) Gašper Tominc Komu podeliti občinsko priznanje? Občina Vrhnika je na koncu svojih strani (med uradnimi objavami) objavila razpis za podelitev občinskih priznanj za leto 2012. Predloge za priznanja, ki jih bodo podelili ob občinskem prazniku, podate na Tržaško 1 do prvega marca letos. Občina bo podelila največ en naziv častnega občana, dve zlati, tri srebrne in šest bronastih plaket Ivana Cankarja. (gt) Vpis v vrtec Starše obveščamo, da vpisujemo otroke v vrtec za šol. l. 2013/14. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani http://vrtec-vrhnika.si/ Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele do 31. 3. 2013. Vrtec Vrhnika, Tržaška cesta 2a, Vrhnika Za Vrhniko dražje kot za Domžale Župan Stojan Jakin je za Naš časopis in TV Slovenijo dejal, da je razočaran, ker naj bi vrhniški Saubermacher zaračunaval domači komunali več za predelavo bio odpadkov (69,50 evrov/tona) kot Domžalam, ki plačujejo 67 evrov na tono s prevozom vred. Za pojasnilo smo se obrnili k direktorju družbe CRO Vrhnika d.o.o. Marku Kocjančiču, ki je dejal, da njihova družba nima z Domžalami sklenjene nobene pogodbe za prevzem in obdelavo organskih odpadkov, niti ni s svojo ponudbo kandidirala na javnem razpisu za pridobitev tega posla. Pogodbo za prevzem in predelavo biorazgradljivih odpadkov od JKP Prodnik iz Domžal ima družba Saubermacher Slovenia iz Murske Sobote »Ceno prevzema odpadka na trgu določa vrsta in količina odpadka - več ga je, nižja je cena za prevzem, ne glede na lokacijo predelave.,« pravi Kocijančič in še dodaja: »... glede cene za izvajanje te storitve za KPV lahko zato z gotovostjo trdimo, da je najugodnejša, saj smo pogodbo za izvajanje obdelave pridobili v fazi javnega razpisa, ki ga je izvedlo KPV«. (gt) 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 V Bevkah zagorelo, opečena ena oseba Vrhnika, 1. januar - Že v prvih urah novega leta so imeli gasilci v občini Vrhnika veliko dela. Ob 0.46 je v naselju Bevke zagorel nadstrešek za vozila. Gasilci PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika, PGD Bevke, PGD Verd, PGD Blatna Brezovica in PGD Drenov Grič-Lesno Brdo so s hitro intervencijo preprečili, da bi se požar razširil na delavnico in stanovanjski objekt. Kot pišejo na Upravi RS za zaščito in reševanje je bil v požaru poškodovan nadstrešek v izmeri 8x12m. Ljubljanski reševalci so v Klinični center prepeljali eno opečeno in eno obolelo osebo. V akciji je sodelovalo kar 74 gasilcev, vzrok požara pa bodo ugotavljale pristojne službe. Kmalu za tem so gasilci PGD Stara Vrhnika posredovali še v avtomobilski nesreči. Ob 02.20 sta na Stari Vrhniki, trčili osebni vozili, gasilci PGD Stara Vrhnika so s tehničnim posegom rešili ukleščeno osebo, jo imobilizirali, ter predali ekipi NMP v nadaljno oskrbo. Ob 4.42 je na Stari cesti na Vrhniki zagorel zabojnik za komunalne odpadke, ki so ga pogasili gasilci PGD Vrhnika. Gaslici pa so morali posredovati še zgodaj zjutraj. Ob 5.59 so na Robovi cesti na Vrhniki zagorele deske v novogradnem objektu. Ogenj seje razširil na ostrešje. Požar so pogasili gasilci PGD Verd, Vrhnika in Stara Vrhnika. Zgorelo je okoli 4 kubične metre desk in 4 kvadratne metre ostrešja, (ve) Zahvala Iskreno se zahvaljujemo številčni ekipi prostovoljnih gasilskih društev Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Vrhnika, Stara Vrhnika, Verd za njihov hiter odziv in požrtvovalnost pri gašenju požara. Zahvala tudi reševalcem KC Ljubljana in reševalne službe Vrhnika za takojšnjo oskrbo poškodovanih. Iskrena hvala tudi vsem prostovoljnim gasilcem, prijateljem, sosedom, sorodnikom, sovaščanom in znancem za materialno, finančno, fizično in psihično podporo. Vsem, ki ste nam pomagali, se vsakemu posebej še enkrat iskreno zahvaljujemo! Družina Keršmanc, Golomboš Najprej (17.) so se pri njem mudili duhovniki vrhniške dekanije. Povabilu so se odzvali dekan Blaž Gregorc in novi vrhniški kaplan Luka Demšar, šentjoški župnik Andrej Sever in Janez Šilar iz Borovnice. Dobra ura pogovora je minila v sproščenem ozračju, nekaj pa je bilo tudi »resnejših« tem. Izkazalo se je, da bo vrhniška župnija leta 2018 praznovala 700 let obstoja, občina pa 100 let Cankarjeve smrti, zato so se prisotni strinjali, da bi bilo smotrno razmisliti o morebitnem nekakšnem skupnem programu, s katerim bi lahko kandidirali za evropska sredstva za obnovo Cankarjevega doma in obnovo cerkve sv. Trojice. Dan pozneje sta se na obisku mudila načelnik Predstavniki javnih zavodov na novoletnem sprejemu pri županu Načelnik štaba poveljstva sil SV brigadir Vojteh Mihevc in poveljnik 11. bataljona za zveze podpolkovnik Stanislav Šantelj štaba poveljstva sil SV brigadir Vojteh Mihevc in poveljnik 11. bataljona za zveze podpolkovnik Stanislav Šantelj, ki sta se županu zahvalila za dobro sodelovanje lokalnih oblasti z vojsko in izrazila željo po še nadaljnjem sodelovanju. Na kratko sta predstavila tudi reorganizacijo, ki v prihodnjem letu čaka Slovensko vojsko. Najštevilčnejša udeležba je bila 19. decembra ob obisku direktorjev vrhniških javnih zavodov, ki so na kratko predstavili letošnje delovanje, reševanje problematike, težav, s katerimi se srečujejo. Med pogovorom se ni bilo mogoče izogniti težnjam in nujnostim po uvedbi dodatnih varčevalnih ukrepov. Župan je pojasnil, da se znatno zmanjšujejo sredstva, ki jih država nameni delovanju lokalne samouprave in tako m posledično tudi družbenim dejavnostim. Predlagal je, naj zavodi sami poiščejo možnosti in rešitve za varčevanja, seveda tako, da ne bosta trpeli njihova kakovost in strokovnost ter da bodo uporabniki to občutili v najmanjši mogoči meri. 9. januarja pa je župan skupaj z občinsko upravo gostil še predsednico in predsednike Krajevne skupnosti Občine Vrhnika. Naj Duhovniki, vojska, direktorji in predsedniki KS v Zupanovi novoletni sprejemi Vrhnika - Župan Stojan Jakin je na pragu novega leta s predstavniki občinske uprave opravil številne novoletne sprejeme, med drugim vsako leto povabi v svoj kabinet tudi vrhniške duhovnike, predstavnike vojske, direktorje občinskih zavodov in predsednike krajevnih skupnosti. spomnimo, da je na območju Občine Vrhnika ustanovljenih trinajst krajevnih skupnosti. Predsedniki so na kratko predstavili dosežke prejšnjega leta ter z veliko vnemo in optimizmom načrte za aktivnosti v letu 2013. »Ugotovljeno je bilo, da se vsi srečujemo s podobnimi težavami, da krajevne skupnosti predstavljajo neko sito med občani in občinsko upravo. Od predsednika KS je velikokrat odvisno, ali zna občanu ustrezno pojasniti problematiko, mu predstaviti situacijo na razumljiv način ter najti ustrezno rešitev. Med pogovorom se ni bilo mogoče izogniti nujnosti po varčevanju. Župan je pojasnil, da se znatno zmanjšujejo sredstva, ki jih država nameni delovanju lokalne samouprave. To bodo posledično v naslednjih letih občutile tudi krajevne skupnosti, ki jim občina nameni višino sredstev v odstotku od povprečnine na prebivalca, ki jo država nakaže občini iz državnega proračuna. Tako vsaka KS dobi 1 % povprečnine prejšnjega leta, ki se deli na fiksni del 70 % in variabilni del (število prebivalcev in oddaljenost od mesta Vrhnika). V Sklad krajevnih skupnosti pa se nameni še dodatno 2 %, ki se ga razdeli po ključu glede na število prebivalcev, oddaljenosti od centra mesta Vrhnika in površine v kvadratnih kilometrih. Določeni odstotki financiranja in višina sredstev so za leto 2013 v primerjavi s prejšnjim letom ostala nespremenjena. Županova usmeritev namreč je, da sveti KS prostovoljno v okviru predpisov odločajo o delu denarja, ki jim je namenjen in za katerega se ocenjuje, da ga uporabijo za najbolj perečo tekočo problematiko,« je sporočila Vesna Kranjc, direktorica občinske uprave. Kot je še dodala, je bila skupna ugotovitev, da občina in KS medsebojno zelo dobro sodelujejo in da je vsem skupni cilj zadovoljstvo in zgledno življenje občank in občanov Občine Vrhnika. Po novem sredi Vrhnike »dom krajanov« Nekdanja sokolska dvorana na Tržaški cesti 11 je pred nedavnim po večletnem mletju sodnih mlinov prešla v roke treh vrhniških krajevnih skupnosti: Breg, Center in Vas. Takoj po pridobitvi nepremičnine so se krajevne skupnosti odločile za prenovo strehe, čemur pa je na koncu sledila še celotna prenova zunanjosti objekta. Kot so za Naš časopis povedali predsedniki krajevnih skupnosti Peter Sečnik, Karol Jurjev-čič in Jure Jakopič, da bi letos izdelali pogodbo z C-Investom iz Trebnjega in se takoj lotili obnove ostrešja. Zamenjali so strešno opeko, del lesenega ostrešja in strelovod. Naključje je naneslo, da je hudo deževje namočilo veteransko stvo kulturne dediščine, kjer so nam svetovali z barvnim odtenkom objekta,« je pojasnil Sečnik in dodal, da so bila dela končana konec septembra. »Na objekt smo dali nove napise in ga poimenovali Dom krajanov,« ga je še dopolnil Jurjevčič. Vrednost fasade je znašala 30 tisoč evrov, celotna investicija pa 109 tisoč evrov. Nekoč sokolski dom, zdaj dom krajanov in sejno sobo, kar je povzročilo kar nekaj škode. Po dobrem mesecu so bila dela na strehi končana, znašala pa so 62 tisoč evrov. V blagajnah krajevnih skupnosti je ostalo še nekaj denarja, zato so se lotili še adaptacije fasade. Toda kot so povedali sogovorniki, je natančnejši pregled ometa pokazal, da je le-ta na mnogih mestih votel, zaradi česar so morali - v nasprotju s prvotnimi pričakovanji - odstraniti celoten zgornji ustroj fasade. To je za seboj potegnilo dodatne stroške, pa tudi nekaj novih oken (šestindvajset oken), ki so jih zamenjali. »Želeli smo, da bi se objekt čim bolje vklapljal v okolico, zato smo se obrnili na Zavod za var- Predsedniška trojka: Peter Sečnik, Jure Jakopič in Karol Jakopič »Naša želja je, da bi v prihajajočem letu izdelali podstrešno armirano ploščo, da bi na ta način dobili dodatne prostore za društva. Zanimanje za prostore je, sedaj pa so na vrsti pogajanja,« je povedal Jakopič. V domu krajanov trenutno poleg treh krajevnih skupnosti »domujejo«: gasilska zveza, planinsko društvo, ZŠAM, veteransko združenje, združenje častnikov, čebelarji, lovci, študenti in pihalna godba. Gašper Tominc ( W i ([ SiAUCAl* JEW J u GERLITZEN 09.2.2013 ob S.SOh izpred PGO Verd oaiust r.- tloni drulTuo MUCO Void in m hrtldnl druilva olroti: Mri < 1 an i dr uiftfa In K rt«lan \ rfru^ivj 201 ISt d E - - A J. 4 - a ( S .m m, d m, m § g ( f f f ^ ^ 1 § | { f f f 4 | 1 § f f « f ^ f f 1. p KATSCHBERG 23,2.201* ob S,S0h iiprcd PGD Verd ndfosft; člani ilniLlVii NUKI) Verd in KV* FierUni ctruilua 37< otroci: J2« Ul mJ fÜLk tbn i dr MŠK D Vftrd i n KV* net lani dridtva 20E ?5t Prijave ne msk i 24 lepotcev na bajerju mi je pojasnil, da imajo dovolj svoje poslastice, alg, ki jih kljuvajo izpod vode, a tudi zelenjave naslednji dan ni bilo več. Pavle petkrat na teden obišče bajerje in samo letos jih je razveselil s 75 kg en dan starega kruha, ki ga kupuje v Pekarni Vrhnika in z več kot 50 litri žitaric. Toliko o labodih, kaj pa ostale ptice? V začetku aprila začneta s spomladanskim »lovom« ptic za obročkanje, ki traja vse do srede maja in nato še od 15. julja do konca oktobra, vse odvisno od znakov prihajajoče zime. Pavle je na območju bajerjev namestil tudi 72 gnezdilnic in z veseljem ugotovil, da se je kar v 32 izleglo več ptičjih življenj. Pavle in Brane naprošata vse obiskovalce bajerjev, da v času obročkanja ob lovilnih mrežah ne motjo ulova ptic, zato se takrat naj ne zadržujejo na območju, ki je označeno s tablami«Obroč-kanje ptic«, kaj vse ujameta v mreže pa mi bosta zaupala julja meseca, saj sta me povabila na zanimiv »lov«. Besedilo in fotografije: Milan Jerman V Nemčiji vlada rimomanija Potopisno predavanje o nemškem odseku rimskega limesa Rimljani so v 2. stoletju našega štetja zunanje meje imperija zavarovali z izgradnjo mogočnega zidu s stolpi, ki jih je varoval pred vdorom barbarskih plemen. To zidano in močno branjeno mejo imenujemo limes. Ostanki limesa se danes raztezajo čez tri celine, do koder se je nekoč raztezalo to mogočno cesarstvo. Nemški odsek je bil leta 2005 vpisan na seznam svetovne Unescove dediščine. Na območju današnje Nemčje se je v dolžini 550 km ob zidu nekoč vilo 900 razglednih stolpov, 60 večjih in 60 manjših vojaških trdnjav. Danes je to ena najbolj obiskanih turističnih destinacj, ki povezuje 58 različno urejenih lo-kacj za obiskovalce: od preprostih predstavitev, kjer oko očara kontrast med ruševino in neokrnjeno naravo, do velikih kompleksov, ki spominjajo na zabaviščne parke, pa do in-terpretacjskih centrov, katerih značilnost je izrazita didaktična predstavitev preteklosti. Način, kako so Nemci oblikovali turistično de- stinacjo »Nemška cesta po limesu«, je poučen tudi za slovenske razmere, zlasti na območju poznoantičnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, katerega mogočne ostanke imamo tudi na Vrhniki. Predavala bo dr. Andreja Breznik Predavanje organizira Inštitut Ivan Michler v sodelovanju s TD Blagajana v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki v četrtek, 21. januarja 2013, ob 18. uri. Vstopnine ni. Za več informacj lahko pokličete na Turistično društvo Blagajana Vrhnika, tel. 01 755 13 41 ali pišete na e-pošto drustvo.blagajana@kabel-net.net PGD Zaplana praznuje štirideset let V PGD Zaplana bomo v letu 2013 praznovali svojo 40. obletnico obstoja, zato je bilo ob tej priložnosti v društvu kar nekaj dogodkov. Tako bo 5. 5. 2013 Florjanova maša, v juniju slavnostna seja, osrednji dogodek pa bo v nedeljo, 16. 6. 2013. Proslava se bo začela s slavnostno parado, ki bo poleg jubileja tudi v čast prevzema novega gasilskega vozila AC 16/50 1+2. Po svečanem delu bo zabavni del, velika vrtna veselica s priznanim slovenskim narodno-zabavnim Ansamblom Spev. Zato ste ob tej priložnosti vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite in z nami proslavite naš jubilej. Poleg prireditev bomo v društvu kar nekaj časa namenili tudi izobraževanju naših članov, da bodo vse akcje še učinkoviteje in bolj varno opravljene. Ne smemo pozabiti tudi na mladino v društvu, ki je v zadnjih petih letih zelo aktivna na področju tekmovanj, kjer dosega odlične rezultate tudi na državni ravni in bo tudi letos zelo aktivna. Zato ob tej priložnosti vabimo vse mlade, ki jih zanima gasilstvo, naj se nam pridružjo. Za več informacj lahko oddate vprašanja s svojimi podatki v nabiralnik gasilskega doma ali pišete na e-naslov: bizjan-meta@gmail.com. (BM) Ekipa mladink, ki se je udeležila državnega tekmovanja. Zaplaninski gasilski dom 6 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina fp^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 JJ^fagi tm-eoos vas vabi na predavanje Zdrava hrana z naših vrtov in njiv tudi na Vrhniko Sodobni načini pridelovanja hrane so zaradi vse slabšega zdravja ljudi na udaru kritike. Pobude, da pridelovanja hrane ne prepuščamo neznanim pridelovalcem in se v skrbi za svoje zdravje spet sami lotimo pridelovanja na svojih vrtovih in njivah, so vse pogostejše v svetu in tudi v Sloveniji. V prizadevanjih, da stopnjo samooskrbe z zares zdravo hrano izboljšamo tudi v naši občini, vabimo v nizu načrtovanih dejavnosti na predavanje priznane strokovnjakinje s področja biodinamičnega kmetovanja g. Mete Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec, ki bo 14. 3. 2013 ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na predavanju bomo spoznali temeljne značilnosti biodinamike, prve in do danes v svetu najodličnejše ekološke metode pridelovanja zdrave hrane. Kotizacija za predavanje znaša 5 evrov in jo je mogoče plačati v gotovini pred predavanjem. Vse, ki vas predavanje zanima, prosimo za predhodne prijave na: drustvo.blagajana@kabelnet.net ali 041/843 000. Vljudno vabljeni! Vandalizem v Bevkah Dan po božiču si je skupina huliganov za mazaški pohod izbrala Bevke. Začeli so že pri tabli Bevke in jo popackali. Po nekaj sto metrih so se spravili na komaj dobro obnovljeno znamenje ob cesti, ki v več kot sto letih, odkar stoji na tem mestu, ni bilo oskrunjeno. Nadaljevali so na drugem koncu vasi, popackali avtodom in se nato spravili še na obzidje pokopališča. Zanimivo je pa nekaj: za mazače je značilno, da delajo v zavetju teme, ti, ki so mazali po Bevkah, pa so se na veliko podpisali na pokopališki zid. Dokazali so, da še kako drži pregovor, ki pravi: samo vesolje in človeška neumnost sta brezmejna. LM V prvi polovici decembra sta Studio Zlata ptica in Pražarnica Vrhnika organizirala prvo družabno delavnico okušanja kave in tako udeležencem ponudili pester izbor kav, ki polepšajo jutra mnogih zaspanih duš, ki z njimi lažje začnejo nov delovni dan. Obiskovalci so se v času delavnice seznanili s protokolom okušanja kave in tudi sami preizkušali različne arome in okuse. Tako je bilo na delavnici kavo mogoče vonjati,«srkati« in se prepuščati njenim čarom. »Coffee cupping« je v svetu že ustaljena praksa, ki jo uporabljajo predvsem v industriji kave, lahko pa jo izvaja kdorkoli, ki želi prek lastnih senzornih zaznav razširi- ti svoja obzorja in se prepričati, katera kava je res dobra. V Studiu Zlata ptica so tokrat predstavili kar štiri kave, ki so bile vse »single origin«, kar pomeni, da so opremljene z geografskim poreklom in prihajajo iz istega kavnega nasada. Tako je bilo mogoče okusiti Nikaragvo Finca El Pinabet, Brazilijo Pico Mirante, Kostariko Kafetalera Zamora in Etiopija Sidamo. Med udeleženci je bilo ves čas delavnice slišati besede zadovoljstva: »Mmmmmm, tale pa je res dobra. Tejle bom pripisal zelo dobro oceno.« Nemalo pa je bilo tudi takih, ki so kavni požirek kar nekaj časa prepuščali okušalnim br-bončicam, na koncu pa dodali, da ima kava poleg dobrega okusa dober tudi pookus. Na obrazcu za vrednotenje kav je bilo med drugim mogoče oceniti tudi teksturo, prisotnost kislin, ravnotežje in lošni vtis kav. Tako je mrzel sobotni an minil v znamenju okusov, katerim bi se verjetno prepustil še Ivan Cankar, če bi mu jih med pisanjem ponudila njegova mati. Besedilo in fotografija: Blaž Uršič sdpa da V soboto, 9. 2. 2013, i v Kulturnem domu Bevke, ob 18.uri otroško rajanje, pester program z animatorji, ob 20. uri ples MMGSlß Nagrade za najboljše pustne maske. m VABLJENI NA NORO ZABAVO! Organizator: KD I.C. BEVKE V Studiu Zlata ptica okušali in ocenjevali kavo Jaslice pri družini Fortuna na Vrhniki Izidor z Vrhnike že vrsto let ob vsakem božiču postavlja jaslice, ki pa so vsako leto malo drugačne. Vse leto nabira korenine in »porobke« ter zbira ideje, ki mu konec leta pridejo še kako prav. Jaslice začne postavljati že v začetku decembra na površini 10 do 15 m2. Zadnje dve leti mu pri postavljanju pomaga tudi 8-letna hčerka Katja, kar ji je v veliko veselje in očitno bo tradicijo peljala naprej. Jaslice dobijo največji čar zvečer, ko se prižgejo lučke v hlevčku, hiškah in smrekicah. Dobrodošel vsak, ki si jaslice želi ogledati v živo! (nč) V V NAS ČASOPIS »Bere nas 35 tisoč občanov občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.« NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih na V 1 V» p , V računu za družino Samotorčan Sredstva na računu odprtem pri Škofijski Karitas Ljubljana so namenjena gradnji nove hiše družine Samotorčan. V letu 2012 so tako z zbranimi sredstvi kupili material za elektroinštalacije, vodovod in kanalizacijo ter centralno ogrevanje. Vabljeni na Poleg zbranih denarnih sredstev so znatno pripomogli k napredovanju del v hiši obrtniki s svojim brezplačnim delom: Mirko in Samo Verbič sta donatorsko napeljala električno inštalacijo, Pavel Bizjan s.p. vodovod, kanalizacijo in del centralnega ogrevanja. Hiša ima že notranje omete, katerih strošek je tudi bil zgolj material, delo pa je opravil g. Štangelj Andrej, prav tako je Matjaž Jereb s.p. poskrbel za vsa potrebna zidarska dela. Pri izdelavi utorov za inštalacije so s prostovoljnim delom pomagali: Ambrož Koderman, Janez Trček, Tone Trček, Robert Malovrh, Stane Pišek in Roman Celarc. Poleg sredstev, ki se zbirajo na računu, posamezniki pomagajo pri zbiranju sredstev tudi na različne druge načine. Tako je g. Čičmirko ob praznovanju svojega osebnega praznika zbral dobršen del sredstev za nakup oken. Tudi nekateri drugi, neimenovani, so sredstva podarili neposredno družini Samotorčan. Nastopajoči: Adi Smolar, Sestre Trobec Žagar, Mladinski pevski zbor Ligojna, Luka Demšar in Jana Ravnikar. Zbrana sredstva bomo namenili družini, ki je pred tremi leti izgubila mamo in potrebuje pomoč pri gradnji hiše. Tako dela v hiši napredujejo in vlivajo upanje, da se bo družina lahko kmalu preselila vanjo. Čeprav mame ni mogoče nadomestiti, pa bo življenje v novih prostorih kljub temu prijaznejše in nekoliko lažje. Verjamem, da se bodo tudi za nadaljnja, zaključna dela v hiši našli obrtniki in dobri ljudje, ki bodo družini pomagali uresničiti zastavljeni cilj. V času od 8.7.2011 do 15.1.2013 so sredstva v skupnem znesku 7.850,98 EUR na računu št.02140-008984256, sklic 2855-64, odprtem pri Škofijski Karitas Ljubljana prispevali: Gorjup Darja, Tomšič Darinka, Korošec Marija; Ekonomska šola, Zajec Ana, Smrtnik Mojca, Javornik Rafalel, Buček Janez, Jeromel Peter, Ileršič Jožica, Karin Hlanik, Trček Janez, Krasna Andrej, Kavčič Stanka, Malavašič Mira, Jereb Marija, Švelc Vanda, Sečnik Marija, Kolar Robert, FORTRADE d.o.o., Trček Marjeta, ŽU Preserje, Pišek Stane, Rakovec, DAMOS d.o.o, Zagorc Barbara, METREL d.o.o, Kustec Vera, Keršmanc Slavko, ALBUM d.o.o., Gomboc Jožica, Ferbežar Ana, KOVINOS d.o.o, veroukarji od 4 do 7 razreda , ADRIMAR SERVICES INC. Pregled porabljenih sredstev z računa 2855-64 št.02140-008984256 sklic Nabavljeni material znesek Elektroinstalacijski material 1.302,90 Vodovodno inštalacijski material 2.083,10 Kotel na uplinjanje 2.365,00 Sistemske plošče za razvod talnega ogrevanja 2.189,40 Skupaj 7.940,40 Vsem donatorjem in obrtnikom, ki so pripomogli k nadaljevanju del se v imenu družine Samotorčan in v svojem imenu najlepše zahvaljujem. Marta Samotorčan, skrbnica računa Skavti sporočajo V soboto, 5. 1. 2013, smo skavti organizirali trikra-ljevsko akcijo, ki jo uspešno vodimo že kar nekaj let. Skupaj smo se zbrali v Cukaletovi dvorani, se malo poigrali ter razdelili v devet skupin. Po skupinah smo obiskovali domove iz Vrhnike in okolice. Letos smo obiskali več kot 130 domov. Tudi letos smo bili zelo pridni in uspešni, saj smo zbrali kar 2092,18 evra. Letošnja nabirka je namenjena za izgradnjo vrtca (Madagaskar), internata (Brazilija), sirotišnice (Benin), osnovne šole (Ruanda), srednje šole (Etiopija), šole za dekleta (Kambodža) in hiše za otroke s ceste (Ukrajina). Vsem se iskreno zahvaljujemo za dane darove in se vidimo zopet prihodnje leto. Skavti spreminjamo svet na bolje! December in januar sta meseca, ko skavti svoj čas namenimo ljudem v stiski. Luč miru iz Betlehema, prodaja novoletnih voščilnic in koledovanje po Vrhniki in okolici so akcije, prek katerih skavti z Vrhnike zbiramo sredstva za dobrodelne namene - letos jih je bilo 3007 evrov! V decembru ste nas, skavte, videli deliti luč miru iz Betlehema po Vrhniki in na voljo je bila tudi po vseh bližnjih cerkvah. Dve nedelji smo tudi prodajali novoletne voščilnice. Z lučjo iz Betlehema in prodajo voščilnic smo zbrali 2574,82 evra . Od tega smo 115 evrov namenili prizadetim v jesenskih poplavah, 800 evrov družini v stiski, 459 evrov za zagotavljanje kakovostnega in varnega skavtskega programa na naših zimskih in poletnih taborih, 1200,82 evra pa so znašali stroški nakupa sveč, nalepk, prevozov in materiala za izdelavo voščilnic. V soboto, 5. januarja, smo skavti organizirali tudi tri-kraljevsko akcijo, ki jo uspešno vodimo že kar nekaj let. Zbrali smo se že zgodaj, se malo poigrali ter razdelili v devet skupin. Po skupinah smo obiskovali domove z Vrhnike in okolice. Letos smo obiskali več kot 130 domov. Tudi letos smo bili zelo pridni in uspešni, saj smo zbrali kar 2092,18 evra. Celoten znesek je nemanjen za izgradnjo vrtca (Madagaskar), internata (Brazilija), sirotišnice (Benin), osnovne šole (Ruanda), srednje šole (Etiopija), šole za dekleta (Kambodža) in hiše za otroke s ceste (Ukrajina). Vsem se za dane darove iskreno zahvaljujemo! SKUPAJ PRISPEVKOV (s stroški) 4667 evrov Stroški (sveče, prevoz, material za voščilnice) 1200,82 evra Za skavtske tabore 459 evrov Različni misijoni (Madagaskar, Brazilija ...) 2092,18 evra (dobrodelni namen) Družini v stiski 800 evrov (dobrodelni namen) Prizadetim v jesenskih poplavah 115 evrov (dobrodelni namen) SKUPAJ V DOBRODELNE NAMENE 3007,18 evra Vrhniški skavti (Podružnica - steg Vrhnika 1) 8 DECEMBERSKA STOJNICA MŠKD VERD 2012 Decembrska stojnica je bila v letu 2011 sprejeta z veliko spodbudnimi besedami s strani obiskovalcev, zato smo se v MŠKD Verd odločili, da jo postavimo tudi letos. Kot ste verjetno opazili, se je nenavadno velika »žoga« nahajala pri Cankarjevem spomeniku, in bila odprta vsak konec tedna v decembru. To lokacijo smo izbrali zaradi lažjega dostopa do elektrike, skladišča, trdne podlage in predvsem zaradi lege, saj je lepo, da se kulturne projekte ohranja v okolici kulturnih spomenikov. No, kljub temu, da smo namenili veliko truda promociji naše Decembrske stojnice, smo pogrešali obiskovalce iz občine Vrhnika. Veliko sprehajalcev se je sprehodilo mimo in zmedeno pogledovalo k nam. Očitno bo treba drugo leto še malo več truda nameniti obveščanju, da v žogi ni promocije za razne firme ali izdelke, ampak se pri nas kuha dobro kuhano vino in dober čaj, kateri pogreje še tako premraženo sprehajalko in njenega spremljevalca. Tudi za Silvestrovo smo bili odprti za vse obiskovalce. Sicer je mraz zadrževal ljudi doma skoraj do odštevanja, vendar se je vseeno v zadnjih minutah starega leta nabralo kar lepo število obiskovalcev, s katerimi smo staro leto pospremili v zgodovino in nazdravili novemu, za katerega upamo, da bo bolj uspešen za vse, kot pa je bilo leto 2012. MŠKD Verd je v letu 2012 nakupil večino opreme za samostojno obratovanje stojnice. Vendar vseeno ne gre brez pomoči drugih, brez katerih ne bi bilo tako lepo kot je bilo. ZAHVALA: da je stojnica lahko obratovala v takšnem obsegu se zahavljujemo: * Janezu Drašlerju (skladiše, elektrika), * MOPD Vrhnika (toplo ognjišče), * Antalyi Kebab (mize), * Gostinstvu Marinčič (mize), * Vigradu (WC), * Hotelu Mantova (dežniki v snežnem metežu), * Mizarstvo Jamnik (izdelava šanka) * Blažu Velkavrhu (glasbena popestritev večera -harmonika), * Vitu Skvarča (glasbena popestritev večera - kitara), * Aljažu Zalarju in Bojanu Senjurju (fotografije), * in seveda našim zvestim gasilcem PGD Verd. Kot vodja prireditve pa se osebno zahvaljujem tudi posameznim članicam in članom MŠKD Verd, kateri so bili pripravljeni prostovoljno žrtvovati svoj praznični čas, da je Decembrska stojnica zaživela v vsej svoji luči vsak konec tedna: Radaku, Turku, Luki, Šimnu, Jaklu, Jarcu, Emi, Niki, Špeli, Cundru, Vidu, Maticu, Aljažu, Gašperju, Buškatu in Bari. Na koncu bi se rad zahvalil tudi vsem obiskovalcem, kateri ste prišli na našo Decembrsko stojnico in z nami spili kakšno kuhano vino, čaj ali medico in nam namenili kakšno spodbudno besedo. Hvala vsem tudi za vse »tringlete«. Zahvalo si zasluži tudi policijska enota, katera je dežurala in nas pazila na Silvesterski večer. Zahvaljujem se jim za korekten pristop in potrpežljivost v poznih urah. Prav tako si zaslužijo zahvalo vsi bližnji sosedi, kateri so praznovali z nami, čeprav mogoče kdo ravno ni imel namena. Hvala vsem, skupaj smo močnejši, in le tako lahko kaj dosežemo! Se vidmo ... Matic Senjur Prejeli smo ... Zdravljenje brez diagnoze Ko prebereš v sobotni prilogi (29/12-2012) Dela prispevek znanega onkologa prof. dr. Matjaža Zwittra z naslovom Zdravljenje brez diagnoze, ti je jasno, da je domovina hudo zbolela oziroma, da je že nekaj časa bolna. Zaenkrat profesor še ni dal končne diagnoze, skozi članek pa opisuje, kot sam pravi, opis stanja naše domovine. Namenoma imenujem državo domovino, da se še globlje zavemo njenega ubogega stanja. Skozi prispevek nas profesor popelje skozi različna bolezenska stanja domovine: od zamašenega ožilja, sladkorne, ohromelosti in tromboze, možganskih krvavitev in tumorja. Vsakdo, ki kolikor toliko pozna naš zdravstveni sistem, ve, da se vse hude bolezni v glavnem končajo pri onkologu. Da si je vzel čas in sedel k pisanju priznan onkolog, prof. dr. Matjaž Zwitter, in napisal Slovenja je hudo zbolela, se lahko globoko zamislimo. Ali profesor sumi, da ima domovina raka. No, nekaj je prekleto res. Ko je človek enkrat na on- kologiji, ima možnosti, da ozdravi oziroma preživi. Stroka kaj hitro ugotovi, kaj ti je in kje ga imaš, raka namreč. Nič ne slepomišijo, povedo ti naravnost. Naslednje običajno vprašanje pa je: Kot si hodil do sedaj? To je srž profesorjevega prispevka, kje je bila domovina do sedaj. Po njenem stanju sodeč so jo že hudo bolno ropali, posiljevali in se iz nje kot pravne države norčevali; kaj nam pa moreš, so dejali. Kar nekaj lumpov je naštel v prispevku, ki so karcinomirali domovino. No, nečesa pa le ni omenil: mater vseh afer, nedovoljene trgovine z orožjem. Ali je ta vzrok ali že zasevek, to je bistveno vprašanje. V prispevku profesor očita tudi nekdanjemu predsedniku, da se je začel za stanje v domovini zanimati šele v zadnjih dveh tednih njegove kampanje. Ja, res je, če bi predsednik odšel malo med delavce, na dno te naše ljube demokracije, bi kaj hitro ugotovil, da je njeno bolezensko stanje kar zaskrbljujoče. Tu bi mogoče dodal znane besede dr. Mira Cerarja, pravnika: Molče s pogledom v tla smo spremljali dogajanje v domovini. Pa je to res? Seveda se je vprašati, kdaj so se prvič pokazali simp- tomi hude bolezni in nismo reagirali ali pa je bila reakcija preprečena. Koliko je bila domovina prizadeta, ko sta se leta 1994 med seboj v Depali vasi usekala dva njena državotvorna notranja organa: policija in vojska. Domovina je doživela šok. Še do danes ni uradne diagnoze, čeprav vrabci čivkajo, da zaradi nedovoljene trgovine z orožjem. Že pred tem se je domovina čudila, kaj njeni fantje lomastijo po Celovcu in lovijo Grke. Nikoli ni razumela, zakaj vpletati v politiko morsko hobotnico, žalostna je bila, ko so ji Hrvatje ukradli kombi. Kaj se je dogajalo z njenim denarjem, ji ni nihče poročal. Preštevali so ga kar na tleh in zlagali na kupčke in basali v premajhne »kufre«. Zidarji so zidali krive stene, vodovodarji vgrajevali zarjavele cevi. Zelo je bila užaljena, ker njeni fantje ne služijo več vojaškega roka. Sedaj sedijo pred hladilnikom in brezposelni jokajo: »Mama, lačen.« Ni vrag, da je zato zbolela. Kupujejo Patrie, Falkone, narod pa lačen. Kdo bo zbobnal konzilij skupaj in napravil načrt zdravljenja? Ker gre za domovino, za neke vrste obrambo domovine, bi to nalogo le zaupal vrhovnemu poveljniku njenih obrambnih sil, predsedniku države. Edini nam je ostal, kateremu gre zaupati, drugega ni, dajmo mu priložnost, da dokaže svojo profesionalnost politika in poštenost. Pa kaj, ko predsednik nima nobene moči. Ima samo moč postavitev, podelitev in pomilostitev. Koga naj pa pomilosti? V kurniku so samo kurji tatovi. Ukrepati je treba takoj, sedaj, če ne bo ukrepala ljudska jeza, kot piše profesor Zwitter. Zanjo pa ne moremo trditi, da je ravno strokovna in bi pri operativnem posegu naredila večjo škodo kot korist. Domovina ima orožarski karcinom, ki se vleče že več kot dvajset let. Zaenkrat še nima zasevkov. Nujno ga je treba odrezati v zdravo, obsevati in če ne bo dobro, uporabiti še kemoterapijo ali celo elektronski but. Raka se ne ozdravi, raka je treba ubiti. Potem pa naj delajo pravniki, ekonomisti, finančniki in spremenijo zakonske določbe, ki so dovoljevale orožarstvo, kli-entelizem, samopašništvo in tajkunizacijo. Na potezi je ljudska volja. Predsedniku države je treba dati moč in pooblastila, da bo lahko koga povprašal za zdravje tudi za nazaj. Vid Drašček, Vrhnika 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Dražgoše 2013, poimenovane tudi Druga dražgoška vstaja Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 V Dražgošah se je kljub sneženju zbralo nekaj manj kot deset tisoč ljudi, med njimi tudi 58 članov Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika in občanov Občine Vrhnika. Ko smo prispeli, je bilo že vse nared za 57. spominsko slovesnost v počastitev 71. obletnice dražgo-ške bitke in prijateljev Dražgoš. Na spomeniku so zavihrali prapori in zastave, med njimi tudi prapor vrhniškega združenja. Tako kot vsako leto se je na stotine pohodnikov iz več kot desetih smeri podalo na pot v Dražgoše - vas, ki še danes predstavlja simbol upora proti okupatorju. Najtežja veljata pot Cankarjevega bataljona s Pasje ravni in pohod iz Železnikov prek Ratitovca. Ponosni smo bili, da sta bila med pohodniki s Pasje ravni tudi naša tovariša Milan Šulek in Jaka Trček. Pozdravno besedo je imel župan Občine Železniki mag. Anton Luznar, ki je poudaril, da so Dražgoše simbol slovenstva, simbol trpljenja, junaštva in ustvarjanja slovenske suverenosti. Slavnostni govornik prof. dr. Božo Repe, zgodovinar, je upor proti ukopatorju označil za pogumno dejanje v zgodovini Slovencev, Dražgoše pa so simbol tega upora, ki so plačale velik davek, umrlo je osem borcev Cankarjevega bataljona, pobitih je bilo 41 domačinov, preostale so odgnali v taborišča, okupator pa je iz čistega maščevanja požgal in zravnal vas z zemljo. Mnogo ostrejši je bil prof. dr. Repe ob vzporednicah z današnjimi časi. Glasno je opozoril na brezobzirni neoliberalistični kapitalizem, na stranpoti vladajoče politike in poudaril, da so ljudi, ki so se bojevali po teh hribih in po slovenskem ozemlju, zaničljivo imenovali banditi, današnje upornike, ki željo pravično družbo, pa vladajoči označujejo za zombje. Pa vendar: banditi so postali osvobodilna in zmagovita zavezniška vojska, ki je Slovencem priborila državo, zombiji pa bodo od političnih elit ukradeno državo pridobili nazaj. Na proslavi prisotnega predsednika republike je pozval, naj po vzoru svojih treh predhodnikov ohrani od vladajočih politik neodvisno držo, v dobro vseh ljudi in ne samo političnih elit. Borut Pahor, predsednik republike, je v imenu slovenske države na kostnico položil venec, sledili so mu tudi drugi. Za konec prireditve je iz grl vseh prisotnih zadonela pesem Hej brigade. Pesem je odmevala in sporočala: Ne bomo vas pozabili, zaradi vas smo danes tukaj, svobodni in na svoji zemlji. A. Nikolic, podpredsednica združenja Sicer pa je bil december čas za druženje članov in občanov. Srečali smo se v Gostilni Turšič, poklepetali in si zaželeli zdravo in mirno leto 2013. Obiskali smo tudi naše člane v Domu upokojencev Vrhnika, jih obdarovali, jim zaželeli za- Uradne ure pisarne združenja so vsako sredo od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Dobite nas tudi na tel. št. 755-20-01, lahko pa nam pišete tudi na elektronski na-sjov: zbnob.vrhnika@gmail.com. Člane združenja obveščamo, da smo ob izrednih primerih zunaj uradnih ur dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696-818, na kateri se vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika. Člane združenja in občane Vrhnike tudi obveščamo, da smo pred glavnim vhodom v pisarno združenja namestili oglasno omarico, kjer bomo objavljali vse naše aktivnosti in druga sporočila. dovoljno in zdravo leto 2013, jim prisluhnili ter z njimi prijetno poklepetali. V oktobru, novembru in decembru 2012 so praznovali častitljive in okrogle obletnice člani združenja: Angela Istenič, Vrhnika - 1937 Mirko Kolic, Vrhnika - 1927 Marija Brus, Vrhnika - 1921 Franc Malneršič, Vrhnika - 1920 Marija Renčelj, Lukovica - 1920 Franc Pasetta, Vrhnika - 1919 Franc Jurca, Vrhnika - 1913 Rozalja Bastar, Dragomer - 1942 Milan Remškar, Log - 1927 Vsem jubilantom iskreno čestitamo z najlepšimi željami, čestitke pa veljajo tudi drugim članom združenja, ki so v teh mesecih praznovali rojstni dan. Dom upokojencev Vrhnika Za varno in življenja polno starost! Natanko pred štirimi leti sem se na tem mestu v naslovu prispevka postavil vprašanje:»Letošnji veseli december mejnik med visoko gospodarsko rastjo in gospodarsko recesijo?« Sredi leta 2008 so namreč naši in tudi svetovni mediji začeli vse pogosteje opozarjati, da je obdobje visoke gospodarske rasti nepreklicno mimo in da se je začela svetovna gospodarska kriza. Takrat sem izrazil upanje, da je to spoznanje, kakor je grenko, tudi zdravilno, saj nas na svojski način sooča z večjo odgovornostjo do ravnanja z viri, ki so nam zaupani. Žal se dobra štiri leta po tem pred nami ponovno drastično zarisuje nov, verjetno še globlji cikel gospodarske, finančne in seveda vsaj v enaki meri tudi moralne krize. Ker za tovrstne krize velja nekakšna zakonitost, da vzpon z dna krize traja še dlje, kot traja obdobje upadanja gospodarske rasti, postavlja le-to pred vse nas izziv, da kot družba in narod, v prvi vrsti pa vsak sam zase, najdemo način in pot moralnega očiščenja. Adventni čas nas še na prav poseben način kliče k takim osebnim odločitvam. In samo seštevek množice osebnih tovrstnih odločitev lahko rodi novo kvaliteto odrešenja izpod spon neobvladljivega divjega prerazporejanja dobrin od revnih k bogatim. Samo po takem adventu lahko praznovanje božiča prinaša novo luč, novo upanje, ki ga potrebujemo prav vsi ob vstopu v novo leto. Kajti zavedati se moramo, da je kriza, v kateri sta naša domovina in ves svet, dejansko odraz propada temeljnih vrednot, na katerih stoji današnja civilizacija. To so poštenje, pravičnost, solidarnost in nenazadnje ljubezen, ki je temeljna prvina v praznovanju božiča. In le, če bo pozitivna energija, zbrana v protestih množic na naših ulicah, rodila nov (prenovljen) družbeni red, ki bo slonel na teh vrednotah, ostaja upanje, da bomo pridobitve civilizacije ohranili tudi za naše zanamce. V iztekajočem se evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracjske solidarnosti smo na samem začetku tega leta v našem domu obeležili z odmevno okroglo mizo o zametkih medgeneracjskega centra na Vrhniki. Lahko bi rekli, da so nas pri tem bolj ali manj zavestno navdihovale prav omenjene vrednote. V tem okviru smo tu zaposleni ponovno jasno določili poslanstvo Doma upokojencev Vrhnika. To pa je: vsem stanovalcem doma s kakovostno oskrbo in zdravstveno nego ter ambulantno zdravstveno obravnavo v samem domu lajšati starostne in zdravstvene težave in jim zagotavljati mirno, varno ter prijetno starost. Ob tem pa s prijaznim vzpodbujanjem dobrih medsebojnih odnosov v sodelovanju s svojci, prostovoljci iz ožje in širše lokalne skupnosti nuditi stanovalcem doma čim več aktivnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe po sproščanju, dobrem počutju, samopotrjevanju ter veselem in čustveno izpolnjenem življenju. Poslanstvo doma je tudi spodbujanje notranjega miru in človeškega zorenja ter nudenje pomoči pri dostojanstvenem človeškem zorenju do konca življenja kljub telesnemu pešanju, bolezni in drugim starostnim tegobam. Vodilo pri tem je: odprt in spoštljiv odnos do vseh stanovalcev ter v čim večji meri, v okviru danih možnosti, upoštevanje potreb slehemega posameznika; v prvi vrsti pa ohranitev dostojanstva slehernega ter zaščita njegovih pravic. Storitve institucionalnega varstva starejših nudi dom predvsem domačinom ter občanom bližnjih občin tako rekoč v njihovem življenjskem okolju, kar omogoča ohranjanje tesnih stikov z družino, sorodniki ter širšim socialnim okoljem, iz katerega prihajajo stanovalci v dom. Še posebna pozornost pa velja kakovostnemu izvajanju storitev za osebe z demenco. Tudi v prihodnje želi Dom upokojencev Vrhnika biti dom za kakovostno preživljanje starosti ter pri tem izžarevati toplino domačega ognjišča, v katerem bosta prevladovala medsebojno zaupanje in zadovoljstvo vseh. Še naprej bo namenjen v prvi vrsti občanom občin: Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer ter bo tako omogočal optimalno povezanost stanovalcev doma z njihovimi svojci in domačim okoljem. S sodelovanjem stanovalcev, svojcev in zunanje zainteresirane javnosti bomo zaposleni ustvarjali dom po meri starega človeka. Prav tako bomo svoje znanje in izkušnje delili tudi z drugo zainteresirano javnostjo in tako z njihovim sodelovanjem prispevali k preživljanju kakovostne starosti stanovalcev doma in preostalih občanov. Zaposleni bomo ves čas vključeni v permanentne oblike izobraževanja in usposabljanja ter strokovne izmenjave s strokovnimi delavci sorodnih ustanov. Razvijali bomo sodobni koncept varstva starejših ljudi, ki temelji na spoznanjih socialne psihologije in gerontologje ter socialno za- okroženih manjših bivalnih enotah, katerega glavni cilj je višja kakovost življenja starejših ljudi v domu s posebnim poudarkom na programih za osebe z demenco. Tako želi dom še naprej ohranjati ime cenjene ustanove, ki starejšim zagotavlja kakovostno preživljanje starosti. Z izgradnjo dislociranega oddelka s štirimi bivalnimi enotami za osebe z demenco do leta 2015 pa bo ustvarjen dober temelj za razvoj medgeneracjskega središča na predvidenih novih zazidalnih površinah v neposredni soseščini doma. Tako pa bodo vzpostavljene dodatne možnosti za širjenje mreže storitev doma za prebivalce Vrhnike ter okoliških občin. Na teh temeljih se nam je kar sam po sebi ponudil slogan, ki najkrajše izraža naše poslanstvo in je našel svoje mesto v celostni grafični podobi doma: »Za varno in življenja polno starost!« S tem sloganom bomo v novem letu odprli domsko spletno stran, ki bo odražala utrip življenja doma tudi navzven. Že letos pa se omenjeni slogan v polni meri potrjuje tudi v zelo uspešnem izvajanju nove storitve za starejše, to je storitve pomoči družini na domu. V vsestransko zadovoljstvo to storitev opravljamo od marca naprej. In nenazadnje smo zelo zadovoljni, da smo tako kot že vrsto let nazaj tudi letos uspeli nadaljevati z vlaganjem v vzpostavljanje razmer za čim varnejšo, udobno in prijetno bivanje naših stanovalcev v domu ter hkrati vzpostavljanje primernih razmer za delo vseh zaposlenih. Tu naj omenim le dve največji pridobitvi: to sta popolnoma novi dvigali, ki sta se pridružili prav tako novemu dvigalu izpred dveh let. Tudi te pridobitve potrjujejo odgovorno uresničevanje našega poslanstva in vestnega sledenja viziji doma še v prihodnje. Zato se na tem mestu iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za požrtvovalno in nesebično prizadevanje za uresničevanje našega poslanstva. Enaka zahvala velja tudi prostovoljkam in prostovoljcem, ki se nesebično razdajajo in razveseljujejo naše stanovalce. Prisrčna zahvala tudi donatorjem, ki so darovali svoj prispevek za nabavo nad-standardnih pripomočkov za izvajanje zdravstvene nege in oskrbe. Vsem stanovalkam in stanovalcem pa obenem v svojem in imenu sodelavk ter sodelavcev sporočam, da bomo na tej poti vztrajali tudi v prihodnje, ne glede na globino krize. In prav na koncu še vsem skupaj v prihajajočih pričakovanja polnih adventno-božičnih dneh voščim prijazen in miren december ter izpolnitev vaših skritih želja v decembrskih prazničnih dneh. Tako naj bo tudi vse leto 2013! Štefan Kociper, direktor Temeljna listina Dvajsetdvajset Temeljna listina Dvajsetdvajset Pozitivne Slovenije je nadgradnja našega predvolilnega programa, ki smo ga predstavili pred volitvami leta 2011. Kongres je listino na sobotnem kongresu sprejel z glasovi vseh prisotnih na Gospodarskem razstavišču. Še naprej ostajata osnova našega razmišljanja in delovanja uspešen gospodarski razvoj in dobro upravljanje pravične države. Ja, prizadevamo si za uspešno, solidarno, socialno pravično in prijazno Slovenijo. Kjer živimo skupaj in se spoštujemo, čeprav smo si različni. Temeljna Listina Pozitivne Slovenje 2020 je vse, kar ni in ne dela ta vlada! Postavlja se po robu plenilstvu, je odgovor na neznanje naše vlade, ki nima vizije, ne obvlada razmer in z svojimi ukrepi ruši javno, vsem nam dostopno šolstvo, univerze, znanje, zdravstvo, kulturo ... Skratka, ne zna drugega kot rezati, sekljati, varčevati in zategovati vsem nam pas, a hkrati stremeti k tako imenovani Drugi republiki. Ja, vlada je edina kriva za zdaj že kritične razmere v državi. Taki politiki je treba reči odločni ne!, ker verjamemo v drugačen razvoj Slovenje. Zato v Temeljni listini Slovenia 2020 prinašamo skupaj s konkretnimi programskimi in razvojnimi rešitvami tudi optimizem v reševanju problemov našega in prihodnjega časa. Za zasuk gre! in za vizijo razvoja Slovenje do leta 2020, ki jo je mogoče uresničiti v dveh mandatih vrhunsko strokovne in odlično vodene vlade. Zadnje čase je bilo veliko slišati, kako smo vsi, ki smo v politiki, isti, tudi predsednika stranke SDS in PS. Ha, vsaj ducat točk bi lahko naštela, v čem smo drugačni mi in naš predsednik, in v čem, na drugi strani, predsednik največje koalicijske stranke in sedanja (neoliberalna) vlada. Naš predsednik stranke se je na kongresu umaknil. Zamrznil je status, po domače povedano, odstopil je. Pa ne zato, ker bi bil kriv. Ne, ta korak je naredil v dobro države in skupnega dobrega. Želi odpreti možnost za oblikovanje nove koalicije. V tem času pa upa, da bo pred pristojnimi organi imel možnost dokazati in razčistiti navedbe protikorupcjske komisije. Zoran Jankovič je naredil korak, ki je potreben, da se politična kriza v državi preseka. In zdaj ... zdaj so na potezi drugi. Še pred koncem naj povem, kako mislim, da je treba spremeniti Slovenijo na bolje. Odgovor je odgovorno ravnanje. Pomeni, da se upoštevajo posledice svojega delovanja, ker tako imamo lahko: - družbeno odgovorno politiko, ki z davčno in drugimi spodbujevalnimi politikami nagrajuje trajnostno in družbeno odgovorno obnašanje in tiste alternativne lastniške oblike (kooperative, solastništvo zaposlenih, socialno podjetništvo), ki to zagotavljajo; - družbeno odgovorna podjetja in druge organizacije, ki dobičke vlagajo v razvoj in zaposlovanje, za družbeno koristne, predvsem okoljske programe in projekte, pomembne za lokalno skupnost, namesto le za dividende lastnikom; - družbeno odgovorne potrošnike, ki s svojimi navadami spodbujajo ponudbo izdelkov, ki ne obremenjujejo okolja, s svojim preudarnim ravnanjem pri porabi energentov pa prispevajo k varčni uporabi naravnih virov; - družbeno odgovorne, aktivne državljane, ki se zavedajo tudi svojih dolžnosti (spoštovanje zakonov, plačevanje davkov) in ki dejavno, z udeležbo na volitvah in s sodelovanjem pri drugih oblikah izvrševanja neposredne demokracije, sodelujejo pri upravljanju države in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve in dejanja. Verjamemo, da z združitvijo ustvarjalnih potencialov vseh državljanov, prednosti strateške lege in vključevalne pravične družbe lahko Slovenia 2020 postane razvojni vzor Evropi in spodbujevalec pozitivno naravnanih sprememb v EU! In kot je rekel na kongresu podpredsednik PS Robert Golob, saj za nas ni problem. Problem je za naše otroke, za našo mladino, za našo prihodnjo generacijo, ki že zdaj beži v tujino. Njim je treba dati upanje in vizijo, da je v Slovenji lahko bolje. In zato gre in tako mora biti. Bolje! In verjamem, da mi v PS to lahko naredimo! Mi smo drugačni! Mi znamo, zmoremo in hočemo boljšo Slovenijo! Vaša poslanka Državnega zbora, Alenka Bikar 10 NAŠ ČASOPIS Občina piS^ Vrhnika 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Atleti zaključili sezono 2012 Na koncu sezone vse atlete, ki so se znojili na treningih, nagradimo s praktičnimi nagradami. Letos so najuspešnejši atleti, tisti, ki so se na enem ali več tekmovanjih državne ravni uvrstili med prve tri, prejeli nahrbtnike in trenirke, preostali pa majice. Na podelitvi smo na kratko pregledali rezultate in ugotovili, da je bila sezona ena najuspešnejših do zdaj. Močno se je povečalo število atletov, ki so se uvrstili med prve tri v državi. Prejšnje leto je bilo takih atletov devet, letos pa kar 13. Od teh jih je šest osvojilo naslov državnega prvaka. Število atletov na stopničkah za zmagovalce, ki iz leta v leto narašča, nas je spodbudilo, da smo začeli zbirati podatke o uspehih v preteklih obdobjih. Ugotovili smo, da je kar nekaj atletov, ki trenirajo ali so trenirali na Vrhniki, vpisanih v evidence Atletske zveze Slovenje kot nosilcev državnih rekordov. Samo v zadnjih šestih letih so postavili štiri državne rekorde, in sicer v disciplinah tek na 60 metrov, skok v višino, met krogle in tek na 400 metrov z ovirami. Rekorderji so postali Martina Jan, Jernej Marčič in Žan Dobrovoljc; zadnji kar dvakrat. Uspešni nastopi na državnih prvenstvih naše atlete uvrščajo v državno reprezentanco, kjer zastopajo državo na večjih tekmovanjih v tujini. Letos so bili v reprezentanco povabljeni Maja Petrovič, Martina Jan, Anamarija Jeraj, Jernej Marčič in Pia Zupan. Kot smo že pisali, je Maja Petrovič nastopila na svetovnem mladin- skem prvenstvu v Barceloni. V sezoni 2012-2013 pričakujemo dobre rezultate v skoku v višino, teku na 60 metrov z ovirami, teku na 100 metrov, metu vorteksa in skoku v daljino. Priprave na novo atletsko sezono so trenutno polnem teku, saj se že ta mesec začnejo prva dvoranska državna tekmovanja. Na teh bomo videli, kako dobro smo trenirali, in dobili prve rezultate o konkurenci. Občutek je dober, kako pa bo na tekmovališču, vas obvestimo v februarski številki Našega časopisa. Tudi podmladek v Atletski sekciji pri ŠD Vrhnika je obetaven. Načrtujemo aktivnejše delo v kategorijah U8 in U10. Težave predstavlja prostorska stiska, saj za izvajanje novih programov ni prostora. Avgusta so imeli atleti mini priprave, ki so bile nagrada za dobro delo v prvi polovici leta. Štiri dni so atleti bivali v Slovenj Gradcu, kjer so Priprave v Slovenj Gradcu trenirali na modernem stadionu in izkoriščali okolico za pohode in treninge v naravi. Decembra sta se dva atleta udeležila 14-dnevnih priprav v toplejših krajih. Pogoji za trening so bili dobri. Pričakujemo, da se bo delo obrestovalo in bo pripomoglo pri lovljenju norme za evropsko mladinsko prvenstvo. Vsi nastopajoči atleti so s svojimi rezultati pokazali, da se na Vrhniki dela dobro in da raste nov rod atletov, ki je sposoben udeležbe na evropskih in svetovnih prvenstvih. Atleti si želimo, da bi se pogoji za treniranje na Vrhniki izboljšali. Z rezultati smo dokazali, da se z voljo in prostovoljnim delom lahko veliko naredi. Obstajajo pa meje - ko dobra volja ni več dovolj in je za izboljšanje rezultatov potrebno še kaj več. Menimo, da smo to mejo dosegli. Vrhniški atleti smo eni zadnjih, ki še vedno treniramo na »lešu« in ne na umetni podlagi. Skupaj s šolniki, nogometaši in rekreativci si želimo, da bi občina našla denar za obnovo stadiona. Prvi koraki so že bili narejeni in atleti pri tem nismo bili le opazovalci. Aktivno smo sodelovali pri izdelavi načrtov za gradbena in izvedbena dela. Veliko je bilo prostovoljnega dela in z minimalnimi sredstvi so bili projekti pripravljeni že v letu 2011. V zvezi s hitro izdelavo projektne dokumentacije je treba omeniti g. Poldeta Torkarja, ki je v projektiranje in usklajevanje načrtov vložil izjemno veliko časa in svojega znanja. Dokumentacija je usklajena z atletsko in nogometno panožno zvezo, tako da lahko služi tudi kot osnova za pridobivanje sredstev iz naslova sofinanciranja športa. Upamo, da naše delo ne bo zaman in načrti za obnovo ne bodo zastareli. Morda pa končno prihaja čas, ko bodo zabrneli stroji in se začela dela. Ne smemo zamuditi še ene priložnosti za prepotrebno obnovo stadiona. Starše, ki bi radi svoje otroke vključili v program vadbe, obveščamo, da nas lahko pokličete na telefon 041 751 128. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na vaša morebitna vprašanja. Jernej Fefer BJ FIT Fitness & Wellness center Zdrav duh v zdravem telesu Fitness ni le nabiranje mišic, ampak tudi zdrav način življenja, kajti z redno vadbo v fitnesu lahko izboljšamo splošno moč, imunsko odpornost, odpornost proti stresu, vzdržujemo telesno kondicijo, kontroliramo telesno težo in zmanjšamo simptome staranja. S strokovnim kadrom in dnevno prisotnostjo fitnes trenerjev ter fizioterapevta vam lahko pomagamo pri naslednjih težavah: težave v križu, rehabilitacija po poškodbah / kolenske vezi, hrbtenica, atrofiji mišic (zaradi neaktivnosti mišic po poškodbi). Nudimo vam naslednje programe za (program se pripravi individualno za vsako stranko posebej): mlade mamice, program za hujšanje, program senior / prilagojen starejšim osebam / posebni popusti za člane DU Vrhnika, program za povečanje mišične mase. Vaši zastavljeni cilji so naš izziv, od Vas zahtevajo veliko volje, vztrajnosti, potrpežljivosti in trdega dela, od nas pa pozornost, profesionalnost in dostopnost. Želeli bi, da postane BJ FIT center vseh tistih, ki si prizadevajo za zdrav način življenja, ki se zavedajo, da redna vadba v fitnesu izboljšuje kvaliteto življenja in si željo sprostitve in druženja v prijetnih, kvalitetno opremljenih prostorih. Posvetovanja in programi uravnavanja telesne teže so le del ponudbe, ki jo nudimo. Ogromno pozornosti namreč posvečamo tudi članom, ki okrevajo po različnih poškodbah in so v pred ali postoperativnem obdobju. Vadba v pred in postoperativnem obdobju v nasprotju z vsespo-lošnim mnenjem pozitivno vpliva na poškodbo in tudi dolžino okrevanja. Ravno zaradi tovrstnih poškodb vam v BJfit tudi večkrat tedensko nudimo svetovanje s strani našega fiziotera-pevta in naših fitnes trenerjev, ki so vam vedno na voljo in poskrbjo, da vadba poteka tehnično pravilno in nemoteno. Rezultat našega dobrega dela je tudi 250 članov našega fitnesa, ki smo jih zbrali v dveh mesecih, kar je preseglo vsa naša pričakovanja. Sprostite pa se lahko pri nas tudi v svetu savn. Zakaj ravno savne? Znanstveno je dokazano da izdatno potenje pomaga pri zdravljenju raznih obolenj, blagodejno vpliva in blaži razne bolečine v hrbtu in mišicah in po najnovejših ugotovitvah se pri potenju potroši ogromno kalorij kar pomeni da z savnanjem tudi hujšamo. Pri nas imamo na razpolago štiri različne savne v prijetnem ambientu, ki zadovolji še tako za- htevnega gosta. Najbolj razširjena je klasična finska savna, kjer se temperatura giblje med 70 in 100 stopinjami Celzija. Priporočljivo je polivanje vode po kamnih, saj s tem dosežemo dodatni val znojenja, izločanje strupov iz telesa. Pospeši se prekrvavitev in okrepi imunski sistem. V zadnjem času so zelo popularne tudi infrardeče savne, ki naj bi bile zaradi globinskega segrevanja učinkovite kot druge savne. IR savnanje je učinkovito pri artritisu, glavobolih, bolečinah v hrbtu, mišičnih krčih; IR sevanje pomaga pri zvinih, pretegnjenosti, artritisu, mišičnih bolečinah, itd. Posebno primerno je za ljudi, ki se ukvarjajo s športom, saj pripomore k hitrejši regeneraciji mišic po naporu. Nasprotje finske savne je turška, ki jo imenujemo tudi kar parna kopel, saj je v njej zelo visoka vlaga (90 - 100%) in nižja temperatura (okoli 50 stopinj). Zaradi visoke vlažnosti in vdihovanja vonjev naravnih eteričnih olj in zelišč uporaba turške savne pozitivno vpliva na dihala, podobno kot pri inhaliranju. Kot zadnjo naj predstavimo še bio-zeliščno savno, ki s pomočjo aromatičnih vonjav in temperature do 80 stopinj pomaga pri razstrupljanju in razbremenjevanju krvnega obtoka. Tovrstna savna je izjemno priporočljiva za ljudi s problemi kopičenja vode v telesu. Dejstvo je, da so vse vrste savn koristne za zdravje, sami pa se moramo odločiti za tisto, ki nam bo najbolj ustrezala in se bomo v njej najbolje počutili. (nč) Praznično 1 v • • vzdušje in obisk Dedka Mraza V petek, ^21. 12. 2012, je bilo na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika še posebno praznično. Učencem prve triade so učitelji naše šole pripravili predstavo, nato pa je učence obiskal Dedek Mraz. Učenci so si ogledali igrico o živalih, ki so iskale novoletno smrečico, saj so vedele, da brez nje ne bo ne Dedka Mraza ne daril. Okrasile so kar tako smreko, ki raste v gozdu, in nato priklicale Dedka Mraza, ki je otroke razveselil z darili. Učenci so mu v zahvalo zapeli pesmice. Hvala učiteljem za odlično predstavo in Dedku Mrazu, ki je polepšal dan otrokom in učiteljicam. Učiteljice in učenci prve triade OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika f^vIKS' ENOTA ZABIČA Zvezdice in delfini Ob koncu prejšnjega šolskega leta so naju starši otrok presenetili s prav posebnim darilom. Postali sva namreč posvojiteljici delfinov Monija in Ne-mota. Čez leto smo se zato tudi veliko pogovarjali o njih, prav tako smo izdelali več delfinov iz papirja in blaga. V četrtek, 10. 1. 2013, pa nas je obiskalo Društvo Morigenos. Društvo proučuje delfine v našem morju že od leta 2002. Gospa Polona nam je pokazala posnetke delfinov in imela krajše predavanje o življenju teh živali v našem morju. Otroci so bili nad predstavitvijo navdušeni. Staršem se zahvaljujeva, da so nam kot novoletno darilo omogočili predstavitev o delfinih. Za konec pa še nekaj nasvetov, kako lahko tudi vi sodelujete pri ohranjanju delfinov v slovenskem morju: - imejte radi in spoštujte vse živali, - zapomnite si, da morajo tudi divje živali živeti, - ne mečimo stvari v morje; potrudimo se, da ga ohranimo čistega, - tudi vi lahko simbolično posvojite delfina iz slovenskega morja in tako podprete delovanje društva. Zvezdice spoznavamo prostore v katerih živimo in delamo V mesecu novembru smo v skupini Zvezdice spoznavali prostore v katerih živimo in delamo. Najprej smo se pogovarjali o vseh prostorih, ki jih ima naš dom nato pa smo se odpravili raziskovati prostore v našem vrtcu. Ogledali smo si sobe, kuhinjo, kotlovnico, kurilnico, pralnico. Obiskali pa smo tudi Ljubico Breitenberger, ki nam je z veseljem pokazala svojo pisarno ter tudi vso opremo v njej. Otroci so bili zelo navdušeni in so z veseljem sodelovali pri opisovanju in raziskovanju prostorov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. r-w 1» 1 • v v • Zvezdice obiščejo Ljubljano Kakor vsako leto sva se tudi letos odločili, da na koncu leta presenetiva otroke v skupini. Ker so otroci tik pred vstopom v osnovno šolo, sva se odločili, da jih popeljeva na malo daljšo pot. Otroci so skupaj s starši prišli na želežniško postajo v Borovnici, od koder smo skupaj nadeljevali pot z vlakom proti Ljubljani. Otroci so bili zelo navdušeni nad vožnjo z vlakom še toliko bolj pa so bili navdušeni nad presenečenjem, ki jih je čakalo med vožnjo- obisk Božička. V Ljubljani smo si najprej ogledali želež-niško postajo nato pa smo se peš podali do Prešernovega trga. Tam smo si ogledali novoletno smrečico, lučke in nekaj malega tudi zapeli. Za konec srečanja smo se odpravili še na Kongresni trg od koder je bil čudovit pogled na Ljubljanski grad. Zahvaljujeva se staršem za vso pomoč pri izpeljavi našega izleta. V letu 2013 vam vsem želiva mnogo sreče, zdravja in veselja. Skupina Zvezdice, Enota Žabica, Mateja in Mojca 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS ii Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci, zakoračili smo v leto 2013 in vse bo potekalo po ustaljenih tirih, kot ste bili navajeni do zdaj. Pisarna bo uradovala enako, le v času pobiranja članarine bodo vrata pisarne odprta tudi ob sredah popoldne, od 16.00 do 18.00, in sicer do konca marca. Priložnosti je torej dovolj, zato vse članice in člane prosim, da svoje obveznosti poravnajo do konca marca. Plačana članarina omogoča cenejšo članarino v knjižnici, sicer pa je pogoj za udeležbo na naših aktivnostih, kot so pohodi, športne dejavnosti, izleti, predavanja, kulturne prireditve, kopalni izleti, plesne in druge delavnice ... Mesec januar je glede dejavnosti mirnejši, a zato nič manj delaven, saj že pripravljamo zdravstveno predavanje o praktični pomoči ljudem z demenco, ki bo 30. januarja ob 17. uri, načrtujemo prireditev ob kulturnem dnevu, pripravljamo pa tudi seznam pomoči potrebnih, saj bomo februarja razdelili 30 humanitarnih paketov . Račune o svojem delu bomo položili 15. marca, ko bo v OŠ Ivana Cankarja zbor članov društva. Že zdaj ste lepo vabljeni! Napovedujemo: - Že 6. februarja bo kulturna prireditev v počastitev Prešernovega dneva. - Ker bo pust 12. februarja, pripravljamo predpustno rajanje na »ta debeli četrtek«. - Prvi kopalni izlet v Šmarješke Toplice bo v ponedeljek, 18. februarja. - Prvi društveni izlet bo v četrtek, 4. aprila, na slovensko-trža-ški kras. - Vse pohodniške skupine delajo po svojih programih. - Balinarska sekcija deluje po svojem urniku, ki je celoleten. - Po svojem urniku delujejo tudi prostovoljke v projektu Starejši za starejše. Naj na koncu zapišem, da smo veseli vaših odzivov, ko pravite, da je naš kotiček berljiv in ga težko čakate. Mnogi povedo, da ob branju novičk uživajo prav tako, kot bi bili na neki dejavnosti, ki se je niso mogli udeležiti. Trudili se bomo, da boste obveščeni. Obenem se v imenu društva vsem dopisnikom v naš kotiček zahvaljujem, da vztrajate: Sonja Repnik, Fani Šurca, Milan Jerman, Sonja Zalar Bizjak, Rada Pišler in drugi pisci posameznih pohodniških skupin. Zahvala za korektno sodelovanje gre tudi uredniku Našega časopisa, Gašperju Tomincu, ki se trudi, da bi ugodil željam enih in zahtevam drugih. Hvala vsem v upanju, da se nam kdaj pridruži še kdo, saj vas je veliko, ki znate in zmorete! Računalnik ni ovira; prinesite rokopis na društvo, kjer bomo vaše besedilo prepisali in uredili vse, kar je potrebno za objavo v Upokojenskem kotičku. Za upravni odbor: Elica Brelih Zimzelenčki iz Bevk na Drenov Grič in na Vrhniko Za torkovo jutro, 11. decembra, naj zapišem najprej nekaj verzov iz Medveškove pesmi Mraz: »Mraz, ki reže do kosti, ki dihati ne da in te duši. Ivje, bel, kot čipke lep okras. Sneg, ki kakor sladkor škriplje pod podplati ...« Vse to je bilo tudi na naš dan pohoda, a nihče se ni ustrašil. Zaviti v šale in kape smo se spraševali, če smo pravi, ko smo čakali avtobus, ki nas je nato prepeljal skozi barjanski vasici Sinja Gorica, Blatna Brezovica v Bevke. V Bevkah smo najprej popili topel čaj, obudili spomin na Janeza Jalna, ki je svoja zadnja leta služboval na Barju in v prostem času proučeval zgodovino koliščarjev. Tudi v bližini Blatne Brezovice so arheologi odkrili kolišča in znamenit drevak. Ob pogledu na bevški kozolec smo se spomnili na vihar leta 1986, ki je porušil kar triindvajset kozolcev, in se prebijali skozi meglo. Zavili smo proti rezervatu Mali plac in nekje v daljavi proti vzhodu se je že slutilo sonce. Barje je bilo spokojno pod snežno odejo, le mi smo nekoliko kalili mir, saj smo izza belih čipkastih grmov pregnali srne, ki so v elegantnih skokih premagovale umetno skopane jarke za odvodnjavanje. V začetku prvi niti slutili niso, kje so zadnji, saj nas je bilo 35, po eni uri hoje pa je že bilo videti polovico kolone, saj se je megla vztrajno, a počasi Soooonce, snežna belina in nasmejani pohodniki Tudi tokrat smo Vrhničani dočakali novo leto v Hotelu Delfin v Izoli. umikala prodirajočemu soncu. Bližali smo se Drenovem Griču in na električnih žicah nas je presenetila velika kolonija ptic. Ko smo prečkali glavno cesto, smo se razveselili ozke zgažene potke po trasi stare železnice, ki je včasih vozila na Vrhniko. Posijalo je tudi sonce in srebrni snežni kristalčki so migljali pred nami. Kakšno razkošje! Šale smo pospravili v nahrbtnike, rokavice v žepe in občudovali snežno belino do Vrhnike, ko smo se zadovoljni in srečni razšli v pričakovanju naslednjega pohoda. Zapis: Elica Brelih, Foto: Sonja Zalar Bizjak Izšle so Zimzelene drobtinice - 2 Konec lanskega leta je luč sveta zagledala prijetna brošurica, ki jo je izdala planinska skupina Zimzelenčki. V drugi številki Zimzelenih drobtinic so zajeli šaljive dogodke z njihovih pohodov v letih 2011 in 2012. »Zakoračili smo v deveto leto druženja in pohajanja po naši lepi deželi. Moja bojazen, da bo osip velik, da se bo skupina naveličala pohodov, se ni udejanjila. ... Čestitke vsem za prehojenih osem let! ... Vzdržimo, saj bo kmalu desetletnica, ko bo bolj svečano! Vaša Elica« Iz uvoda k Zimzelenim drobtinicam - 2, ki si jih v elektronski obliki lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Na istem naslovu najdete tudi Zimzelene drobtinice - 1. Prijetno branje vam želimo. Milan Jerman Vandrovke v letu 2012 Novo leto je tu, staro leto pa za nami, in Vandrovke smo na zadnjem pohodu v letu 2012 opravile bilanco lanskih pohodov. Zadnji dan, ki smo ga preživele skupaj, je bil torek, 18. decembra. Vreme ni bilo nič kaj prijazno, seveda primerno letnemu času, pot pa nas je vodila proti Stampetovemu mostu. To pot smo prehodile že večkrat. Do Štampetovega mostu je ena urica počasne hoje, medtem pa smo obujale spomine na pohode v starem letu. Prijetni so bili pohodi v okolici domačega kraja. Čeprav smo v okolici Vrhnike prehodile že skoraj vse poti, se še vedno najde kakšna zanimiva in nova. Lani pa smo se vsak mesec podale tudi na malo daljšo pot z avtobusom po naši lepi Slovenji. Marca smo se v pomladnem jutru odpeljale proti Lokvi, kjer je izhodiščna točka za vzpon na hrib Kokoš. Jasno nebo je pričaralo svežino pomladi in zadovoljstvo med Vandrovkami je bilo veliko. Torek, 10. aprila, je bil prav tako lep sončen dan, kot naročen za obisk slovenske obale. Sprehod po prelepi, sončni obali nas je navdihoval in nam dajal novih moči. Po prihodu v Lucijo smo se povzpele na Sečo, od koder je prekrasen razgled na gojišče školjk. Res nepozabno! Mesec maj nas je popeljal na Otlico, na sončno Primorsko. Ta izlet je bil za nas prav angelsko doživetje. Prečudovita narava, skalnate poti, ki vodjo po Trnovski planoti, tišina sili v ušesa, borovci trdno stojijo v svoji pokončni drži ... Povzpele smo se tudi na Sinji vrh, ki dosega 1.002 metra nadmorske višine. Nav- Januarja 2013 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Angela Novak, Janezova cesta, Vrhnika (1919) Antonija Zimšek, Pot k Trojici, Vrhnika (1920) Kristina Grilc, Kopališka - DU Trnovo, Ljubljana (1920) Ivanka Ogrin, Dom upokojencev Vrhnika (1921) Stanko Peric, Dom upokojencev Vrhnika (1921) Anton Setnikar, Sinja Gorica, Vrhnika (1922) Anton Jesenovec, Dobovičnikova ul.., Vrhnika (1923) Marija Kastelic, Krožna pot, Vrhnika (1923) Anton Marolt, Sternenova cesta, Vrhnika (1928) Franc Žužek, Vas, Vrhnika (1928) Antonija Velkavrh, Vas, Vrhnika (1928) Ivanka Kenk, Ljubljanska c., Vrhnika (1933) Ciril Garafolj, Pot v Močilnik, Vrhnika (1933) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so januarja praznovali rojstni dan. dušilo nas je Otliško okno, sploh pa Otlica na obrobju Trnovskega gozda. Bronasta »mati gora«, postavljena na gorsko skalo, se v popolnosti zliva z okoliško naravo. Meni osebno se je ta izlet najbolj vtisnil v spomin. 29. maja nas je pot vodila nad Horjulsko dolino. Dvaindvajset pohodnic je ta torek prehodilo kar nekaj lepih poti od Korena do sv. Urha, pohod pa smo zaključile v Podolnici. Junija smo se Vandrovke podale na posebno lep pohod na Blejsko kočo. V Gorjah smo se ustavili na obvezni kavici. Narava je bila v razcvetu, Blejska koča pa nas je lepo sprejela. Saj ne morem opisati vsega lepega; rečem lahko le - čudovito in nepozabno. Juli in avgust sta bila meseca za počitek in nabiranje moči, vendar Vandrovke nismo samo počivale. Kljub vročini, ki je pritiskala lansko poletje, smo se ob torkih zjutraj pridno odpravljale na krajše pohode. Kar hitro pa je prišla jesen in v septembru smo se odpravile na Zasavsko sveto goro. Avtobus nas je zapeljal proti Vačam, kjer smo začele pohod. V vasi Klenik smo si ogledale povečavo Vaške situle (vedričke), za pokopališčem na Vačah pa fosilno morsko obalo, ki je nekaj prav posebnega. Ko smo prišle na vrh Zasavske svete gore, se je nebo odprlo in gora nas je sprejela. Lepo in nepozabno! 20. novembra smo se Vandrovke podale na Samotorico in v njeno okolico. Kar 36 pohodnicam so delali družbo Jože, Milan in Marko. Naša izhodiščna točka je bila Samotorica, pot pa smo nadaljevali proti Korenu in Grdi dolini. Prehodili smo 9 kilometrov krožne poti in jo končali na Samotorici, na kmetiji odprtih vrat »Pri Hlipč«. Pot je bila zelo poučna, saj nas je vodička Elica sproti opozarjala na sestavo tal, ki je kamnita, polna peščenjaka, laporja, ponekod pa dolomita; zemlje je le malo. Tako smo leto končale z novimi in lepimi spoznanji ter vtisi iz naše pestre narave; ostali nam bodo spomini in razveseljevale nas bodo fotografije. V letu 2013 si še želimo takih pohodov. Zahvaljujemo se vsem našim vodičkam, ki nas razveseljujejo s svojim znanjem. Ob koncu svojega pisanja želim vsem Vandrovkam ter vsem pohodnicam in pohodnikom po širni Slovenji sreče, zdravja in varnih pohodov v letu, ki je pred nami! Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Zimzelenčki na Kobalovih planinah nad Idrijo Odmor za novoletne praznike je bil kar predolg in komaj smo čakali na prvi pohod. Ko smo v oblačnem jutru sedli na avtobus in izvedeli, da gremo malo dlje, kot je bilo načrtovano, smo bili kar veseli. Ob intenzivni izmenjavi vtisov iz minulih prazničnih dni je vožnja do Idrije hitro minila. Spretni voznik nas je po zaviti cesti pripeljal do parkirišča pod Kalvarijo, v neposredni bližini psihiatrične bolnišnice. Tam smo izstopili in se podali na pot mimo kluba idrijskih študentov, imenovanega Swenak. Na poti proti kmetiji Lomar smo splašili gamsa, opazovali lepe grme lo-vorolistnega volčina in si nazorno ogledali, kako v plasteh dveh različno odpornih kamnin nastaja spodmol. Prav kmalu smo bili na sedlu med Kobalovimi planinami in Cerkovnim vrhom, kjer smo se ustavili za kratko okrepčilo. Nato smo se odpravili proti vrhu Kobalovih planin (834 m). Ob poti smo opazili precej veliko rastišče rododendrona. Še kratek vzpon in že smo bili na vrhu, pri oddajniku, kjer smo opravili skupinsko fotografiranje. Pot smo nadaljevali do konca gozdnatega grebena Kobalovih planin, od koder smo se spustili do ceste v bližini Kanomeljskega Razpotja. Mimo kmečkega turizma Podobnik in psihiatrične bolnišnice smo se vrnili do avtobusa pri Kalvariji. Odpeljal nas je v Idrijo, kjer smo si v gostilni Kos privoščili okusen trojček idrijskih žlikrofov. Po tem prijetnem postanku smo se odpravili proti domu, kamor smo polni lepih vtisov prispeli v poznih popoldanskih urah. Zapisal: Janez Kenk, Fotografija: Jožef Miklavčič Zimzelenčki na Kobalovih planinah 12 NAŠ ČASOPIS Občina piS^ ^t i »i 28.januar2013 VrnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Sončki z Lesnega Brda na Vrhniko Na prvi januarski pohod smo se Sončki z avtobusom odpeljali do Lesnega Brda ter se mimo hiš dvignili do naravnega spomenika Kuclerjev kamnolom, si ogledali njegove značilnosti in vrste kamnin, prikazanih v geološkem stebru. V zgornjem delu so nas pričakali obdelani kamni, ki so jih izklesali umetniki. V kamnolomih so zanimive plasti sivega in črnega apnenca z belimi kalcitnimi žilami, zaradi katerih je kamnina še lepša. V preteklosti so jo veliko uporabljali kot okrasni kamen v stavbarstvu. Po pobočju Visokega vrha smo šli do opuščenega Vodnikovega kamnoloma, mimo Matevžovca ter prečkali cesto Drenov grič - Horjul. Po grebenih nad horjulsko dolino smo se skozi bukov gozd po z listjem prekritih poteh med Spičastim gričem in Kremenikom spustili v Peske. Pri cerkvi Sv.Lenarta nad Malo Ligojno nas je objelo sonce. Barje in hribovja nad njim so izginjala v mrenastem ozračju, nam pa je pogled počival na hišah Male in Velike Ligojne, ki jima Vrhničani zaradi tople zatišne lege pravijo tudi »vrhniška Vipava«. Iz Ligojne smo se spustili v dolino, prečkali Podlipščico in se z asfalta po peščeni poti po obrobju doline Kozji dol dvignili do Stare Vrhnike. Po poti med travniki tokrat nismo usmerili korakov proti Planini, ampak čez Tankovsko cesto na pot pod Trojico. Mimo opuščenih mlinov ob potoku Bela smo zavili do gostilne Pri Kranjcu na Vrhniki, kjer smo zaključili pohod z novoletnim kosilom. Ob branju statistike so se nam spomini vračali na prehojene poti v letu 2012. Sončki smo pod skrbnim vodstvom vodnic in njunih pomočnikov varno hodili na 20 pohodih, s poprečno udeležbo 33 članov. Skupna prehojena pot je znašala 256 km, poprečna dolžina vsakega pohoda je bila nad 12 km z višinsko razliko nad 600 m. Sončki smo na dosežene rezultate ponosni. Četudi nam leta s seboj prinašajo razne tegobe, jih vsak zase vztrajno premaguje, pri tem pa mu prav gotovo pomagajo tudi pohodi Sončkov, kjer poleg nabiranja kondicije in prijetnega druženja, lahko res prav vsak najde nekaj tudi čisto zase. Sonce je počasi tonilo in ozarjalo nebo za okni, v prostoru pa je sijalo sonce, ki ga nosimo Sončki v sebi in je sijalo z obrazov štiridesetih zbranih pohodnikov. Najlepša hvala vsem, ki ste poskrbeli, da se je to zgodilo. Marija Dolinar Sončki v jami Dimnice Torkov izlet Sončkov se je začel še v temi. Nič kaj obetavno vreme nas je spremljalo do Kozine, kjer smo zapustili avtocesto. Med vožnjo nas je Vojko seznanil z njemu dobro poznano jamo Dimnice. Zanjo smo nekateri prvič slišali in postalo je že bolj za- V dnu vhodnega brezna leži kup snega, ki ga je dodatno napihala burja (foto: Tatjana Rodošek). nimivo. Zvedeli smo, da so bili nekoč domačini prepričani, da v njej hudič prekajuje meso. Na cilju v vasi Slivje nas je pričakal vodnik po jami, Vojkov prijatelj, Franc Malečkar. Sneg nas je dobro presenetil, saj smo do vhoda v jamo morali gaziti kar visok sneg. Na vhodu je vodnik razdelil dodatne svetilke, saj jama ni razsvetljena in spustili smo se po spiralasto speljani zavarovani poti v vhodno brezno. Pojasnil je, da je jama dobila ime po megli, ki se v začetku zime prikaže iz jame. Mrzli zrak, ki vdira v jamo, izrine toplega, v katerem se vlaga kondenzira in se kot steber belega dima dviguje v zrak. Sprehodili smo se po eni najdaljših kraških jam, ki je bogata s kraškimi jamskimi oblikami, kot so stalagmiti, stalaktiti, stebri, ponvice in zavesice. V prvi etaži podzemne jame smo si ogledali Plesno, Belo in Vilinsko dvorano. V spodnji etaži jame, sto metrov pod površjem, smo se spustili do ponikalnice Potok, podzemnega pritoka reke Rižane. Zmotili smo tudi speče prebivalce jame - netopirje in videli nekaj belih in slepih jamskih živali. Da smo podoživeli njihovo življenjsko okolje, smo ugasnili luči in gledali temo in poslušali tišino. Pred vrnitvijo iz jame nas je v eni izmed prečudovitih dvoran presenetil naš sonček Jože s pravo »belokranjsko pojedino«. Ob tem smo ugotovili, da belokranjske pogače teknejo tudi v podzemlju. Pri prihodu iz jame nas je nepričakovano dočakalo sonce in spet smo srečni ugotovili, da smo pravi Sončki. Izlet smo zaključili v vasi Slivje, kjer smo si pod zanimivim vodstvom Vojka ogledali še cerkev sv. Martina z znanimi poslikavami Toneta Kralja. Med vožnjo proti domu je nebo posivelo in ponovno je pričelo snežiti. Nuška in Zoran Cvetkovič Sončki in Učna pot Bevke na Ljubljanskem barju Pohod skupine Sončki je imel tokrat izhodišče v Športnem parku Bevke, kjer smo si ogledali slovenski kozolec - toplar. Po poti ob osamelcu Brdo in osamelcu Gradišče, kjer naj bi bilo v mlajši železni in rimski dobi naselje, smo prišli do začetka Učne poti Bevke (UPB) v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Pot nas je vodila mimo ostankov nekdanjega perišča in »pojišča za živino«. Vaško perišče je bilo poleti tudi kopališče za otroke. Ob poti proti strugi Stare Ljubljanice so se nad nami dvigovala v ivje odeta barjanska drevesa. Rastlinje, ki smo ga opazili na fotografijah na informacijskih tablah UPB, je že počivalo pod snegom. Le barjanske trave v strugi Stare Ljubljanice so štrlele nad ravnino, ki jo je osvetljevalo bledo sonce nad Krimom. Kakor široka črta je Stara Ljubljanica mirno vijugala nad belino v smeri od Vrhnike proti Podpeči. Po njenem desnem bregu naj bi potekala tudi rimska cesta, trgovska pot, ki je povezovala Emono z Nauportusom in naprej do morja. Prečkali smo strugo in po blatnem, pomrznjenem kolovozu prišli do table UPB, ki stoji na meji občin Brezovica in Vrhnika. Tu najden mejni kamen dokazuje, da je bila v času Rimljanov tukaj meja med Akvilejo (Oglejem) in Emono (Ljubljano). Ob Ljubljanici, kraški reki sedmih imen, smo prišli do kmetje pri Kaminu, kjer so otroci leta 1981 našli keltske srebrnike, za katere so mislili, da so kamenčki - sedaj so v hrambi Narodnega muzeja Slovenje v Ljubljani. Ob Pekovem grabnu smo se vrnili do začetka UPB. Nadaljevali smo do Blatne Brezovice in mimo cerkve Sv. Jakoba hodili med snežinkami proti Sinji gorici. Pri Ribiškem domu smo prečili naraslo Ljubljanico po »železnem mostu«, po katerem je nekdaj potekal transport gline do Opekarne. Sledila je hoja po stezi skozi grmovje mimo bajerjev, kjer so včasih kopali glino za opeko. Moji pogledi so božali snežinke in misli so se usedale nanje ter padale z njimi na mirno gladino. Pokrajina je imela nadih prav-ljičnosti. V njo so počasi tonile moje misli na Opekarno, na Staro Ljubljanico, na pretekle in sedanje čase na Barju. Sončki smo prehodili 15 km dolgo pot, na kateri je vsak lahko našel kaj zanimivega zase. Ljubljansko barje, Učna pot Bevke je izziv, ki mu je vredno slediti, ga obiskati, videti in doživeti - peš ali s kolesom. Zapisala: Marija Dolinar Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Repnik Občina Vrhnika, Občinski svet, Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009) in 19. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš časopis, št. 307/2004 in 356/2008) OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2012 I. NAZIV ČASTNI OBČAN 1. Občina Vrhnika bo v letu 2013 podelila največ en naziv častni občan. 2. Občanom Občine Vrhnika in drugim državljanom Republike Slovenje, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področjih kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana. II. ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2013 podelila največ dve zlati plaketi Ivana Cankarja. 2. Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje priznanje Občine Vrhnika, ki se podeli posamezniku za življenjsko delo, ki povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. III. SREBRNA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2013 podelila največ tri srebrne plakete Ivana Cankarja. 2. Srebrno plaketo se podeli posameznikom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. IV. BRONASTA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2013 pode- lila največ šest bronastih plaket Ivana Cankarja. 2. Bronasto plaketo se podeli posamezni-kom,podjetjem, društvom in drugim organizacijam in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih prilikah, ob enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju in drugih utemeljenih podobnih priložnostih in s svojim delom povečujejo ugled občine. Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih priložnostih. V. PREDLAGATELJI IN VSEBINA PREDLOGOV 1. Predlagatelji za podelitev priznanj občine so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanj ne more biti komisija ali njeni člani kot posamezniki. 2. Pobuda za podelitev priznanja mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime predlagatelja, - ime in priimek oz. naziv predlaganega kandidata za priznanja in osnovne podatke, - obrazložitev pobude, - kratko obrazložitev pobude (max. " tipkane A4 strani), za predstavitev na podelitvi v primeru potrditve predloga, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - vrsto predlaganega priznanja, - pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje. Nepopolnih in nepravočasnih vlog komisija ne bo obravnavala. 3. Pobude sprejema Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska priznanja« do 1. 3. 2013 do 12. ure. 4. Priznanja občine bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku. 5. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina.tell@-vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-5420 - kontaktna oseba Sabina Tell. Številka: 094-2/2012 Datum: 16. 1. 2013 KOMISIJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) in v povezavi s 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji SKLEP o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno-servisni objekt PUH na Tojnicah (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) 1. člen Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno-servisni objekt PUH na Tojnicah (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1), ki je bil začet s Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno-servisni objekt PUH na Tojnicah (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Naš časopis, št. 362/2009), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi, ker je investitor prostorskega akta Podjetje za urejanje hudournikov, d. d., v stečaju. Investitor kljub pozivu ni izkazal pripravljenosti za nadaljevanje postopka. Priprava prostorskega akta miruje od julia 2011. 3. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-8/2008 (5-08) Vrhnika, 7. 1. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 328/2006 - uradno prečiščeno besedilo) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 15. redni seji 13. 12. 2012 sprejel S K L E P o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2013 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2013 znaša 0,003406 evra. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem uradnem glasilu Naš časopis in se uporablja od 1. 1. 2013 naprej. Številka: 410-83/2012 (4-03) Vrhnika, 13. 12. 2012 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09), Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11) in Statuta Občine Log -Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) so Občinski svet Občine Vrhnika na 15. seji 13. 12. 2012, Občinski svet Občine Borovnica na 15. seji 20. 12. 2012 in Občinski svet Občine Log - Dragomer na 15. seji 19. 12. 2012 sprejeli ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. 1. člen V Odloku o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., se sedmi člen dopolni tako, da se iz seznama standardne klasifikacije dejavnosti dodajo štiri nove dejavnosti, in sicer: 47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom, 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom, 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu, 82.300 Organiziranje razstav, sejmov in srečanj. 2. člen Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v Našem časopisu in na spletnih straneh občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Številka: 353-69/03 (1-02) Vrhnika, 13. 12. 2012 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r Številka: 354-5/2007 Dragomer, 19. 12. 2012 Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r. Številka: 007-0001/2012 Borovnica, 20. 12. 2012 Župan Občine Borovnica Andrej Ocepek, l.r. Na podlagi 57. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVÜ-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve PUP) 1) 8., 19. in 27. člen Odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika (Ur. l. RS, št. 6/99, Naš časopis, št. 292/03, 323/06-obv. razl., 349/08-obv. razl.; v nadaljnjem besedilu: Splošni PUP) določajo merila in pogoje glede objektov za oglaševanje (reklamne in usmerjevalne table). 2) Določila so preohlapna oziroma ne določajo pogojev oblikovanja dovolj natančno. Objekti so dovoljeni v celotnem ureditvenem območju naselij ter na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. 3) S spremembami in dopolnitvami Splošnega PUP se predpiše dodatne pogoje glede lociranja in oblikovanja objektov za oglaševanje. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev PUP) Spremembe in dopolnitve PUP se nanašajo na celotno območje občine Vrhnika. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve temeljijo na določbah Uredbe o prostorskem redu Slovenje (Ur. l. RS, št. 122/04). 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP in njihovih posameznih faz) Postopek priprave sprememb in dopolnitev Splošnega PUP teče na podlagi 57. do 61.a člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah: FAZA ROK Priprava osnutka sprememb in dopolnitev PUP januar 2013 Pridobitev smernic januar - februar 2013, 15 dni Obvestilo o CPVO januar - februar 2013, 30 dni Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev PUP februar - marec 2013 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava marec 2013, 15 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti marec 2013 Priprava predloga sprememb in dopolnitev PUP Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora marec -april 2013, 15 dni Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP odboru in občinskemu svetu v sprejem april 2013 Sprejem spremembe in dopolnitve PUP z odlokom in objava v uradnem glasilu 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 3. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 4. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, 5. Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, 6. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev PUP) Pri pripravi sprememb in dopolnitev Splošnega PUP ne bodo nastali finančni stroški. 7. člen (objava) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-1/2013 (5-0 Vrhnika, dne 14. 1. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. 28. januar 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 13 o PETEK t S. febvutfJb H> g .1 5 : i- it. §>! «-2 S ia___c o > ä i •L = § * • Ü O j C-? Število sterilizacij Število kastracij 31 O* N — LU > ŽIG ambulante in podpis veterinarja ■ < Mr" i 1 1 em M j 'S Ii: = I is 1 i i I s Č mi i s ^ i s = " ü 'äs g > £ T3ÜTO ■ I > i s ° ■ iS 3 c cTS.jB se v največji meri prenašata s parjenjem in pretepi med mačkami; • sterilizirane in kastrirane živali se manj pogosto potepajo oziroma izgubijo, manj pogosto se tudi pretepajo, so bolj zadovoljne doma in bolj predane. Kastrirani samci navadno manj označujejo svoj teren. Če bi bilo več steriliziranih in kastriranih živali, bi bilo manj mladičev. Te bi lastniki oddajali najprimernejšim posvojiteljem. Če bi se pozneje zgodilo, da bi žival morala menjati dom, bi bilo več interesentov in zavetišča ne bi bila zadnja postaja na njihovi poti. S to akcijo bi radi spodbudili vse, ki imajo doma nekastri-rane in nesterilizirane mačke, da razmislijo in odpeljejo svojega ljubljenčka na poseg. Cena sterilizacije in kastracije je namreč precej nižja kot stroški oskrbe mačjega legla ali stroški veterinarske oskrbe povoženega ljubljenčka. V času akcije lahko v izbranih ambulantah ob predložitvi kupona opravite poseg sterilizacije oziroma kastracije mačk po akcijski ceni. Več informacij o akciji je na voljo na spletni strani Zavetišča Horjul (www.zavetisce-horjul. net/akcija). Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK: - dopoldne od 9. do 11.30 VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU - popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več-stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, in sicer vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Dobrodošla tudi pomoč v obliki prehrambnih in higienskih artiklov Na Vrhniki, v Borovnici in Logu - Dragomerju je vsak dan več socialno ogroženih družin in posameznikov, zato je dobrodošla tudi pomoč v obliki prehrambnih in higienskih artiklov. Vsi tisti, ki to vrsto pomoči lahko ponudite, pokličite na OZ RK Vrhnika, telefon 01-7502-447, da se bomo dogovorili o prevzemu pomoči. Prehrambne pakete, pralni prašek, hrano iz intervencijskih zalog, podarjeno sadje in zelenjavo trgovine DG razdeljujemo občanom vseh treh občin, ki so do pomoči upravičeni, vsako sredo od 16. ure naprej. Pomoč prejme družina oz. posameznik enkrat na mesec. Vsako sredo hrano razdelimo od 35 do 40 družinam in posameznikom. Žal se število upravičenih prejemnikov povečuje, zato nastanejo trenutki, ko nam hrane tudi zmanjka. Hrano razdeljujemo v prostorih nekdanje Mlekarne na Vrhniki. Za OZ RK Vrhnika Mojca Marolt Biobrazda - nova revija za vrtnarjenje Podjetje Biobrazda z že utrjeno blagovno znamko kompostiranih izdelkov iz svoje lastne proizvodnje je lani praznovalo 20-letnico obstoja in uspešnega poslovanja. Ob svoji osnovni proizvodni dejavnosti ter prodaji širšega asorti-mana za vrtičkarje v lastni semenarni je to leto naredilo korak naprej. Svojim strankam bo odslej ponudilo zanimivo branje za sonaravno vrtnarjenje in domačo samooskrbo - revijo Biobrazda. Revija Biobrazda bo izhajala vsake tri mesece in bralcem na kar 52 straneh ponudila kakovostne članke, ki jih pišejo ugledni in priznani strokovnjaki, ki sledijo sodobnim smernicam v vrtnarjenju, pa tudi zanimive zgodbe iz življenja neznanih izkušenih vrtnarjev, ki zemljo obdelujejo preprosto zato, da preživijo. Pa vendar je temeljno poslanstvo revije pokazati nove možnosti za ekološko obdelovanje in pridelovanje zelenjave in sadja za lastno oskrbo. Sodobni vrtnar je namreč ozaveščen in usmerjen k trajnostnemu razvoju in spoštovanju planeta, na katerem biva, hkrati pa s pridom izkorišča svoje bogate vrtnarske izkušnje. Veliko pozornost namenjamo tudi mladim generacijam: z ene strani tistim, ki se odločajo za obdelovanje svojega koščka zemlje - ti bodo zlasti sledili rubriki Učimo se vrtnarjenja z Mišo Pušenjak - in tudi mladim, ki se že formalno izobražujejo na eni od biotehniških šol in pod mentorstvom v praksi obdelujejo zemljo - z njimi se bomo skupaj učili vsi mi. Samo nekaj zanimivih tem iz prve številke: kako se z agrohomeopatijo na naraven način spopasti proti škodljivcem na vrtu; na kakšen način se lotiti permakulturnega vrtička, če mislite, da je to tisto, kar vas najbolj zanima; v intervjuju z Mitom Trefaltem boste prebrali, kako pridelati kilogramski paradižnik, kje v postopku pridelave je skrivnost domačega aromatičnega kisa in na kakšen način se je znebil voluharja; katere eksotične zdrave rastline lahko najdejo mesto na našem vrtu in kaj so trendi v balkonskih zasaditvah; zakaj so visoke grede praktične itn. Največji poudarek pa prva številka namenja kompostiranju - predstavili smo vam vermi-kompostiranje ter kompostiranje v zaprtem kompostniku. Ja, ja, vrtnarjenje ni ravno preprosto. Vsaka številka prinaša lunin setveni koledar in preizkušene domače nasvete naših dolgoletnih strank. In še vabilo: če imate tudi sami nasvet ali zgodbo, ki bi jo želeli deliti z drugimi vrtnarji, nas pokličite. Ali pa kar pridite, veseli vas bomo. Želimo si, da bi vam revija služila kot priročnik, pa tudi, da bi vas razveselila in nasmejala. Mi se bomo trudili za to. Obljubimo. Ana Mrzlikar, urednica Kneippov nauk za današnje dni Vroči poletni dnevi so že daleč za nami, tu pa so meglena jutra, hladni vetrovi in daljše noči. Ob prehladih in revmatičnih obolenjih se zavemo, da bi bilo dobro več pozornosti nameniti svojemu zdravju in dobremu počutju. Otroke obremenjuje šola, odrasle služba in še kaj, in tako nas lahko kaj hitro preveč prevzamejo skrbi. S težavami se lahko spoprimemo tudi s pomočjo starodavne Kneippove modrosti, ki nam pomaga prevzeti odgovornost za lastno zdravje. Žal je »knaj-panje« v spominu večinoma ostalo le kot izmenjavanje toplih in hladnih kopeli. Nauk bavarskega duhovnika Sebastiana Kneippa pa obsega še veliko več. Temelji na tako imenovanih petih stebrih: voda, gibanje, prehrana, zdravilna zelišča in življenjski slog. Hladna voda blaži bolečine, znižuje vročino, poživlja in povečuje koncentracijo. Vroča voda pomaga pri kroničnih bolečinah, krčih in težavah s sklepi. Blaga toplota prek ovitkov prodre glo- boko v tkivo in zdravi zakrčene mišice. Menjajoče hladno-tople kopeli pa krepijo imunski sistem. O gibanju je Kneipp menil, da nedejavnost slabi, vaja krepi, čezmerna obremenitev pa škoduje. Najboljše je, če se gibljemo v naravi, kjer se naužijemo svežega zraka, prav pa pridejo tudi ples, telovadba ali podobne dejavnosti, ki nas sprostijo. Prehrana naj bo zdravilo - to je že dolgo znano. Od vsakega nekaj; ne premalo, pa tudi preveč ne, velja za ves Kneippov nauk. Izbira, priprava in uživanje hrane naj bodo povezani z dobro voljo, poskrbeti pa je treba za izbiro živil, ki so primerna letom in letnemu času. Poznavanje in uporaba zdravilnih zelišč sta stara kot človeštvo. Kneipp je vedenje o zeliščih pridobil od svoje mame. Učinkovine zelišč so lahko v cvetu (npr. kamilica, lipa, bezeg), listih (jagode, robide, praprot), korenini (gabez, regrat) ali kar v vsej rastlini (kopriva, rman). Zelišča se uporabljajo sveža, posušena, ekstrahirana, pomešana v čajih ali, kar je še kako pomembno, kot del vsakdanje prehrane. Nabirati jih je mogoče v naravi, gojiti doma ali kupiti kot gotove pripravke. Življenjski slog lahko posamezni dejavniki obogatijo ali otežijo, odvisno od posameznika. Urejen slog pomeni: zdrav način življenja, negovanje družbenih stikov in izogibanje preobremenitvam. Goethe je dejal: Ni dovolj vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je narediti. Samo vseh pet stebrov, združenih v življenjski slog, nam ponuja bogato preživljanje vsakdana, le odločiti se moramo, ali to res hočemo. Potem tudi zmoremo. Francka Cuk, Društvo Kneipp Maribor Če vas zanima kaj več o Kneippo-vih tehnikah skrbi za zdrav način življenja, se lahko vsako drugo sredo v mesecu oglasite v Cankarjevi knjižnici, kjer lahko spoznate prenekatero zanimivost s tega področja. Društvo Kneipp Vrhnika vljudno vabi vse, ki jih to zanima. Pokličete lahko na telefonsko številko 041 225 517 ali pišete na e-naslova maja.artenja@gmail.com in ajamaj1@yahoo.com. Maja Artenjak, Društvo Kneipp Vrhnika 40 naš časopis Skupne strani 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše r>.>. PR'FRIZERJA HAFWLOOl Pr' frizerju IÜAIJ9U CEEH vflrl-H IK1 BREZPLAČEN PREGLED VA&EGA LASI&ČA . KAMERO LASNI M TESTER J EH HARD LOGI - SVETOVANJE O PRAVILNI NEGI VAS (H LAS ■ UPORABA IN PRODAJA IZKLJUČNO NARAVNE ■ ORGANSKE KOZMETIKE HAROiOGI - KAKOVOSTNE IN CENOVNO UGODNE FRIZERSKE STORITVE - PILING LASIŠČA IN LA* OTROŠKI KOTIČEK - ZAGOTOVLJENO PARKIRNO MESTO * OKV BAR (TERAPIJA 3 KI 31 KOM) I H BST^E: |jf raau-fiei J q Vrata je odprl nov frizerski salon Konec lanskega leta je v prostorih bivšega Iskrinega obrata Elektron odprl vrata nov frizerski salon, ki obljublja nekaj več. Salon se domiselno imenuje kar »Pr' frizerju«. Pogovarjali smo se s poslovodjo Kati Mrak Cafuta, ki nam je razložila nekaj več o dodatnih storitvah, ki jih ponujajo. _ J- ZM*VJ IVlHI Dejavnost Zdravstvenega doma Vrhnika V Zdrav življenjski slog V okviru Zdravstvenega doma Vrhnika deluje Zdravstvenopreventivni center, kjer udeležencem predstavimo znana dejstva s področja dejavnikov tveganja (povišan krvni sladkor, povišane maščobe v krvi, povišan krvni tlak), zdrave prehrane, telesne dejavnosti, škodljivosti kajenja in čezmernega uživanja alkohola, predvsem pa jih poskušamo prepričati, naj svoje življenje oblikujejo po teh načelih. V ta namen organiziramo različne delavnice, ki se jih lahko udeležite: • Promocija zdravja - življenjski slog • Dejavniki tveganja • Zdrava prehrana • Zdravo hujšanje • Telesna dejavnost - gibanje • Odvajanje kajenja • Test hoje na 2 km Stroške vsake od delavnic za zdaj krije Zavod za zdravstveno zavarovanje od sredstev, ki se odvajajo od plače. Zato za udeležbo na teh delavnicah ni treba dodatno plačati. Le vaš zdravnik vam mora izdati napotnico za posamezno delavnico, nato pa se prijavite v Zdravstvenopre-ventivnem centru Zdravstvenega doma Vrhnika pri vodji Uršuli Debevec. Za dodatna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 01/755 51 49 ali pišete na elektronski naslov ursula.debevec@zd-vrhnika.si. Da boste spoznali pomen in vsebino delavnic, bomo v nekaj številkah Našega časopisa delavnice predstavili. Začeli bomo z delavnico Promocija zdravja - življenjski slog. Vsi si želimo zdravja; po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je to telesna in duševna blaginja, pa vendar je zdravje zelo širok pojem, ki si ga vsak razlaga po svoje. Kaj lahko storimo danes, tukaj in zdaj? Kaj nas varuje pred boleznimi srca in ožilja, rakom, depresijo? Mnogo odgovorov najdemo v teoriji, ki jo že poznamo. Ko govorimo o preventivi boleznih srca in ožilja, o preventivi pred povišanim sladkorjem v krvi, ugotavljamo, da so temelji zelo podobni. Zdrava prehrana, telesna dejavnost, nekajenje, primerna telesna teža, zmerno uživanje alkohola - vse to so sestavlja zdrav življenjski slog. Ko govorimo o preventivi kroničnih bolezni, se moramo zavedati, da je za doseganje tega cilja celostna dieta veliko pomembnejša kot pa posamezna hranila. Še več - ključnega pomena je sam način življenja. Hrana je njegov integralni del. Samo z zdravo prehrano se ne moremo obraniti bolezni, če ob tem veliko kadimo in se ob vsaki najmanjši težavi pretirano razburimo ter si tako dvigujemo raven stresnih hormonov, ki pripomorejo k razgradnji organizma. Zato moramo tudi na to gledati celostno; preventivo pred nastankom različnih kroničnih bolezni predstavlja niz prepletajočih se ukrepov, to so zdrav način prehranjevanja, redna telesna dejavnost, izogibanje kajenju, omejevanje alkohola in upravljanje svojega življenja v smislu manjše stresnosti (vir: Nada Rotovnik Kozjek: Gibanje je življenje). Program delavnice Promocija zdravja - življenjski slog je namenjen posameznikom kot pomoč pri procesu spreminjanja življenjskega sloga, kar odpravlja dejavnike tveganja za zdravje in vplive na nastanek bolezni. Na delavnici so na kratko predstavljene naslednje vsebine: - proces spreminjanja življenjskega sloga, - pomen zdrave prehrane za zdravje, nezdrava prehrana kot dejavnik tveganja za kronične nenalezljive bolezni, - zdrava (uravnotežena) prehrana, - prehranska piramida, - 12 korakov do zdravega prehranjevanja, - telesna nedejavnost kot dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, - navodila za varno vadbo, - načini vključevanja redne telesne vadbe v življenjski slog posameznika, - debelost kot dejavnik tveganja za druge dejavnike tveganja in za kronične nenalezljive bolezni, - osnovni principi vzdrževanja normalne telesne teže in zdravega hujšanja, - alkohol kot dejavnik tveganja, - varno pitje in tvegano pitje, - prednosti zmanjšanja uživanja alkohola, - kajenje kot dejavnik tveganja, - kajenje kot odvisnost, - prednosti nekajenja. Delavnica poteka v obliki predavanja, ob koncu pa je čas za diskusijo. Udeleženci bodo na delavnici izvedeli, kako se izogniti tistim navadam v svojem življenjskem slogu, ki ogrožajo njihovo zdravje. Poleg tega bodo prejeli gradivo o zdravem življenjskem slogu. Uršula Debevec, Zdravstveni dom Vrhnika Kardiološka dejavnost V zdravstvenem centru ZLATICA poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca - ehokardiografijo. Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Priporočal bi jo tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. Seveda sam pregled z meritvami in podatki ni dovolj. Po preiskavi sledita pogovor in svetovanje. Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Glede na dejstvo, da je na Vrhniki frizerska dejavnost zelo razširjena, me zanima, zakaj ste se odločili, da navkljub temu odprete frizerski salon tudi vi? Odločitev res ni bila lahka, vendar se ponašamo s tem, da poleg običajnih frizerskih storitev našim strankam ponujamo tudi dodatne storitve. Celoten koncept našega salona je v uvajanju in približevanju »harologije« našim cenjenim strankam, pa tudi individualni pristop k vsaki stranki. Zakaj je pristop k strankam torej v vašem salonu bolj oseben? Lasje in lasišče so kot prstni odtisi in niti eno lasišče ni enako drugemu. V želji, da našo storitev res prilagodimo vsakomur, smo v našem salonu začeli izključno z uporabo kozmetike HARO-LOGI, ki je organskega izvora in tako neškodljiva lasem in lasišču, hkrati pa so vsi naši zaposleni obiskovali seminarje proizvajalca omenjene kozmetike. Katere storitve izvajate v vašem salonu? Kot smo že omenili, izvajamo standardne frizerske storitve za ženske, moške in otroke. Ponosni smo, da smo med redkimi saloni v Sloveniji, ki uporabljajo edini pravi lasni tester in tako preizkusimo strankin las, prav tako uporabljamo mi-krokamero, da preverimo stanje lasišča, kar jepo-goj za piling. Vodimo kartoteko vsake stranke, ki to želi, in tako spremljamo potek negovanja od prvega obiska naprej. Pri nas so dobrodošli tudi vsi starši z otroki, saj imamo urejeno igralnico, kjer se bo vaš malček brezskrbno igral. Omenili ste piling. Kaj to pravzaprav je? V večni skrbi za lepe lase na žalost zanemarjamo lasišče in mu ne namenjamo pozornosti. Veliko sodobnih in učinkovitih preparatov temelji na silikonskih zasnovah, kar pa las ne pozdravi, ampak jih samo zgladi, obenem pa se te sestavine nabirajo na laseh in lasišču, s čimer pa onemogočijo njihovo normalno rast. Tisti, ki na lase nanašajo veliko kozmetičnih preparatov, dolgoročno lasem škodijo. Da bi zagotovili zdravo osnovo za rast las, je potreben poseg na lasišče, ki mu pravimo piling lasišča. S tem posegom ne le čistimo lasišče in tako lasem zagotavljamo zdravo okolje, temveč pri moških in tudi ženskah, dokazano, zaviramo izpadanje las. Kako poteka piling? Piling lasišča je naraven postopek luščenja odmrle kože. Izvajamo ga v našem salonu; med drugimi sestavinami tudi s pomočjo olja EFA. Postopek traja od 30 do 45 min, odvisno od dolžine in gostote las. Priporočamo ga enkrat na mesec. Zakaj je treba lasišče najprej pregledati z mi-krokamero in kaj pokaže? Z mikrokamero vidimo razne nepravilnosti na lasišču, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Rezultati so vodilo za nadaljnje delo. Vidimo lahko čezmerno izločanje lojnic, plastenje suhe kože, kar je vidno kot prhljaj itn. Stranka lahko spremlja posnetek svojega lasišča na ekranu. Večina se jih zgrozi in se z veseljem odločijo za piling lasišča. V nadaljnjem postopku je treba preveriti tudi stanje las, zato opravimo testiranje las z vrhunskim testerjem harologi. Test lasu pokaže natančne podatke o trenutnem stanju. Rezultatom lahko zaupajo stranke in frizer ha-rolog. Lasni tester izmeri moč in razteznost, ki opredeljuje stopnjo vlažnosti lasu, kar je najpomembnejši element za določanje kakovosti las. To so temeljni podatki, na podlagi katerih lahko določimo potek nadaljnje nege las in tudi postopek priprave izdelkov, ki so individualno prilagojeni vsaki stranki posebej. Po opravljenem testiranju je frizer harolog »oborožen« z dovolj podatki, da lahko opravi postopek čiščenja las in nege. Olje EFA se uporablja v različne namene, eden od njih je namenjen za piling lasišča. Zanima me, kakšno funkcijo ima in kaj pravzaprav je to olje? Olje EFA je skupek različnih rastlinskih olj, vsebuje poleg gamo-linulenske kisline, različne aminokisline in minerale. EFA olje se nanaša na lasišče in s termično reakcijo, torej segrevanjem, zmehčamo povrhnjico lasišča, odpremo pore in tako lasišče pripravimo za nadaljevanje postopka pilinga, saj bo lasišče vsrkalo minerale in vitamine vnaprej. Kdaj se pokažejo rezultati pilinga in ali je ta postopek treba večkrat ponoviti? Zanima me, ali lahko stranka naredi takšen postopek tudi doma? Rezultati pilinga so vidni (občutni) že po prvem izvajanju, po navadi lahko z mikrokamero še enkrat preverimo stanje lasišča. Glede na ponovni pregled z mikrokamero določimo, če in kako pogosto je potreben ponovni piling. Postopek je mogoče opraviti tudi doma, vendar je priporočljiv vsaj prvi obisk pri frizerju harologu. Želite za konec našim bralcem sporočiti še kaj? Seveda, zahvalili bi se za intervju, seveda pa vse vabimo na brezplačno testiranje las in lasišča ter svetovanje v upanju, da bomo skupaj naredili kaj dobrega za vaše lase. » ZLATICA ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost «I H Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična posvetovalnica Psihiatrična dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Naročite se lahko osebno - v Zdravstvenem centru Zlatica - v ambulanti dr. Rusa v pritličju ZD Vrhnika, od ponedeljka do petka v delovnem času. www.zlatica.net Center SPAR - Ljubljanska c. 29, Vrhnika Ugodnosti za imetnike kartice zvestobe Lekarne Ljubljana mpig^ 031 /881 745, 051/637 140 ambulanta.dr.rus@gmail.com elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 41 Klara Jelovšek Otroški pevski zborček podružnične šole Drenov Grič. veršnik. Predstavili so se z znanimi božičnimi pesmimi, tudi tokrat so se poslovili od poslušalcev s Sveto nočjo. Katarina Lenarčič je med točke nastopajočih vtkala številne lepe misli. Na koncertu je vedno nekaj najmlajših poslušalcev, ki se radi ustavijo v kotičku, kjer Stanka Koprivec posta- Dvorana gasilskega doma na Drenovem Griču Božično novoletni koncert Dvorana gasilskega doma je v soboto pred božičem gostila številne poslušalce Božično novoletnega koncerta. V uvodnem delu se je predstavil otroški pevski zborček podružnične šole Drenov Grič. Mlade pevce je za nastop pripravila Bernarda Novak, na klaviaturah pa jih je spremljal Gorazd Jan. Pevci so prepevanje popestrili z igranjem na Orffove inštrumente. Klara Jelovšek se uči igranja na violino v glasbeni šoli Ljubljana Vič Rudnik, pod mentorstvom Do-rda Beraka. Tokrat je zaigrala Mon-tijev Csardas. V drugem delu koncerta smo prisluhnili Triu D - dur, ki ga sestavljajo Jana Ravnikar, Barbara Filipič in domačinka Dominika Naveršnik. Druži jih veliko veselje do petja, glasbenega ustvarjanja in pevskega nastopanja ob različnih priložnostih. Pevke so svoj nastop sklenile z Berli-novo White christmas. Na koncu se je predstavil domači MePZ KUD Drenov Grič-Lesno Brdo, ki ga že dve leti vodi zborovodja Gorazd Jan. Pevce je na klaviaturah spremljala Dominika Na- vi jaslice in okrašeno smrečico. KUD Drenov Grič-Lesno Brdo se za pomoč zahvaljuje Svetu krajevne skupnosti in trgovini DG 69. Predsednik krajevne skupnosti Pavle Oblak je namenil nekaj besed vsem navzočim v dvorani in vse povabil na druženje ob kozarčku rujnega. Razšli smo se z željo, da bi nam čas praznikov, prijaznih stiskov rok, lepih želja in utripajočih lučk skozi vse leto prinesel čim več nasmehov na naše obraze. Bernarda Novak Fotografije: Igor Oblak S O „ * ^ > ' rt w i- J , L.r ■i J» Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Koncert tenorista Uroša Petrača Jubilejnih 10 let Nekaj dni pred koncem lanskega leta, 27. decembra, je naš KUD v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja v vrhniškem Cankarjevem domu priredil že 10. božično-novo-letni koncert Uroša Petrača. Tenorist Uroš Petrač Utrinek s koncerta v vrhniškem Cankarjevem domu. Tenorist je v goste tokrat povabil pianistko Manco Kranjec Trček in godalni kvartet, ki so ga sestavljali člani logaškega simfoničnega orkestra Cantabi-le: violinistki Azra Dukic in Lucija Treven, violončelistka Eva Razložnik in kontrabasist Klemen Bartol. Zven glasu, zvok klavirja in toplina godal so ustvarjali čudovito vzdušje, ki je prevevalo ves koncert, posvečen slovenskim pesmim. Najprej smo uživali v interpretaciji ljudskih pesmi in samospevov, v drugem delu pa so praznično občutje stopnjevale božične melodije. Pri Sveti noči ob zaključku programa se je glasbenikom s petjem pridružilo tudi občinstvo. S tem jubilejnim koncertom se je cikel prednovoletnih koncertov tenorista Petrača zaključili, kajti na Nizozemskem, kjer živi, ima vedno več nastopov (to sezono tudi v eni od amsterdamskih oper), zato ne more obljubiti, da bo naslednja leta v božično-novoletnem obdobju uspel nastopiti tudi v Slovenji. Kot je povedal ob neki drugi priložnosti, med domačim občinstvom čuti posebej srčno in dobronamerno podporo, za katero je zelo hvaležen in zaradi katere nas bo gotovo še kdaj razveselil s svojim koncertom. KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Mateja Bartol Elo Mihevc - prvi mojster fotografije na Vrhniki Končno je tudi Vrhnika dobila prvega mojstra fotografije. Prestižni naziv je po dolgih letih udejstvovanja na področju fotografije pridobil Elo Mihevc. Za naziv mojstra fotografije je potrebno veliko truda in znanja, saj je treba zbrati 1400 tekmovalnih točk in vsaj osem mednarodnih nagrad. Najpomembnejša je umetniška ocena, ki jo na podlagi predložene kolekcije fotografij oceni umetniški svet Fotografske zveze Slovenje. velenjskem gradu in še v nekaterih mestih po Slovenji. V marcu pripravlja razstavo na Jesenicah, v načrtu pa ima tudi razstavo fotografij, za katere je prejel nagrade v ZDA, Avstrji, Bosni in seveda tudi v Slovenji, na primer zlata medalja na temo Ljubljanskega barja, ki mu jo je podelil župan Občine Ljubljana, Zoran Jankovič. Nagrade so mu pred leti prinesle tudi mednarodni naziv 'artist-umetnik FIAP', ki mu ga je podelilo združenje evropskih fotografov FIAP iz Pariza, na katerega je še posebno ponosen. Elo ni samo fotograf, je vsestranski umetnik, sodeluje pri dveh že uveljavljenih glasbenih zasedbah, Latino.si in Gaucho, obenem se ukvarja z vzgajanjem bonsajev in kaktusov, vsi Vrh-ničani pa ga poznamo kot odličnega mojstra urarja. Na področju fotografije je aktiven že vrsto let, je član štirih fotoklubov, in sicer: Foto kluba Okular z Vrhnike, Fo-tokluba Diana, katerega predsednik je bil osem let, fotosekcje borovniškega KUD Karel Barjanski ter Foto društva Grča iz Kočevja . Člani fotokluba Okular smo na našega mojstra ponosni in mu ob tej priložnosti iskreno čestitamo za zasluženo pridobljeni naziv. Rado Krasnik, predsednik fotokluba Okular okular foto klub vrhnika Elo se že vrsto let ukvarja s fotografijo. Njegovo področje je naravoslovna fotografija, natančneje lovska. Z leti si je nabral nešteto izkušenj pri zasledovanju in fotografiranju živali v prosti naravi. Ne zanimajo ga pa samo zveri, rad fotografira tudi žuželke, žabe, ptice ... Kot sam pravi, mu je to še v večje veselje. Vsekakor je treba imeti za določeno vrsto živali poseben pristop, kot denimo za žuželke makroopremo, za ptice in divjad pa močne objektive. Zelo pomembno je tudi znanje biologije, saj mora fotograf proučiti vsako žival posebej in spoznati njene navade. Elo ni samo naravoslovni fotograf. Pred nedavnim je predstavil kolekcijo na temo Konj v galeriji MMG na Vrhniki. Razstava je bila odlično ocenjena. Samostojne razstave je imel tudi na 42 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Orkester Simfonika, v ozadju pa mešana pevska zbora Mavrica in dr. Frančiška Lampeta 25. novoletni koncert Orkestra Simfonika Znova navdušili občinstvo Vrhnika, 5. januar - Orkestru Simfonika se ni treba bati, da bi sedeži v dvorani ostali prazni. Vsako leto napolni osrednjo vrhniško kulturno dvorano kar dvakrat in še enkrat toliko Slovensko filharmonijo. Če se malo poigramo s statistiko, je orkester v petindvajsetih letih nanizal že več kot sto novoletnih koncertov. Na Vrhniki sta bila 101. in 102. novoletni koncert, kar je zelo spodbudna številka, ki v sebi skriva potrditev kakovostnega dela orkestra, ki ga vodi Marko Fabiani. Koncert v dveh delih Solist Benjamin Ziervogel ter zborovodkinji Katja Bajec Felc in Darinka Fabiani se je začel s spletom klasičnega »pop-romantičnega« venčka, se nadaljeval z Verdijevo Tra-viato, prinesel nekaj božičnega duha s skladbo nemškega avtorja Michaela Praetoriusa ter se zaključil na svoj način - razigrano, kljub naslovu skladbe: Mrtvaški ples. Kot je v navadi pri novoletnih koncertih Simfonike, je drugi del obarvan bolj sproščujoče, tudi z orkestralnimi pop »komadi«. Najprej je občinstvo v svet čarovni popeljala filmska glasba Har-ryja Potterja, zatem je kocine dvigovala glasba iz črnobelega Schindlerjevega seznama, cikel filmske glasbe pa je zaključila z melodijami najbolj slavnega Maestro Marko Fabiani britanskega agenta 007 (Živi in pusti umreti). Verjetno se še ni zgodilo, da bi z odra odmevala glasba računalniške igrice, tokrat iz Civilization 4, se je pa že, da je pokalo v Straussovem lovu. Večerni program so sklenili z Rimskimi pinijami, temu pa je obvezno sledil še bis s tradicionalnim Straussovim Radetzkyjevim maršem. Simfoniki so se tudi letos na odru pridružili solisti. Osrednja vloga je pripadala violinistu Benjaminu Ziervogelu s Stradivarjevo violino, sicer pa koncertnemu mojstru Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Solo nastop sta imela tudi sopranistka Jana Ravnikar, ki je vrhniškemu občinstvu že znana, in malo manj znani vokalist Tomaž Kranjec, sicer kontrabasist. Posebej pa je treba omeniti Mešani pevski zbor Mavrica, ki že več let spremlja Simfoniko, zadnja leta pa ji družbo dela na novoletnih koncertih še Mešani pevski zbor dr. Frančiška Lampeta iz Črnega Vrha. Zborovodkinji Darinka Fabiani in Katja Bajec Felc sta poskrbeli za ubrano petje pevcev, ki je pri nekaterih glasbenih delih nadgrajevalo orkestralni del koncerta. Poleg koncertov na Vrhniki je bil novoletni koncert še 12. januarja v Slovenski filharmoniji. Gašper Tominc Ligojnčani zopet uprizorili novo igro Svojeglavček osvaja srca publike Ligojna, 12. januar - Dramska sekcija Sadika ligojnskega kulturnega društva je v peti sezoni premierno postavila na oder komedijo Svojeglavček, v kateri nastopa večina igralskega ansambla iz igre pretekle sezone. Prav tako je tudi tokrat za režisersko taktirko prijel Peter Militarev. Dobra izkušnja iz preteklega leta je botrovala, da so fantje in dekleta iz Sadike tudi letos za silvestrovo uprizorili igro, tokrat za nameček kot predpremiero. Na ta način so poskrbeli za humoren uvod v silvestrsko druženje na vasi, ki je sledilo po igri. Kot je dejala Marija Kupec iz društva, je bilo zanimanje za silves-trsko predstavo izjemno, pa tudi v kasnejših dveh ponovitvah (5. in 12. januar) so napolnili domačo dvorano gasilskega doma. Svojeglavček je komedija, avtorja Karla Sieberja, ki jo je režiser Militarev postavil na oder že pred tremi leti v Pirničarh. Govori o dogajanju v planinski turistični kmetiji, kjer se spleta zgodba med dekletom Polonco (Olga Frank), ki ima zaradi svojeglavosti vzdevek »Svojeglavček« in gorskim vodnikom Tonetom (Andrej Krašna), vzporedno pa teče še zgodba o Izaku Kohnu (Jože Čamernik), zagrebškem petičnem turistu, ki si ga domačini dobro privoščijo. Slabo poldrugo uro dolgo komedijo so se začeli učiti jeseni, zadnje tri tedne pred iztekom leta pa so imeli vaje skoraj vsak dan. »Samo za božič smo imeli prosto,« pojasnjuje Kupčeva, ki v komediji nastopa kot posestnica Potokarca. Sedaj so na vrsti gostovanja v okoliških krajih, pot pa jih bo zanesla tudi na Primorsko in Štajersko. Če bodo tako pridni kot v lanski sezoni, potem bodo večino vikendov tja do pomladi žrtvovali za nastope na odrskih deskah in ni vrag, da nekoč ne pridejo tudi v vaš kraj. Doživeli boste poldrugo uro smeha z verjetno še nikoli doživetim tako pogostim močenjem igralcev. (gt) MAMA JE UMRLA DVAKRAT komedija VINKO MODERNDORFER PRIREDBA: SLAVICA MARTA OŠABEN V nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Domu KS Stara Vrhnika. » Če si bogat, si lahko bog! ali pa hudič! kakor ti zapaše!« Na nepozaben večer Vas vljudno vabi Kulturno društvo Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA. Predstavitev Humanističnega in umetniškega društva »O « Spoštovana bralka, spoštovani bralec. Sledeči zapis ni običajna predstavitev društva, ker so te po navadi dolgočasne, tako kot vse običajne stvari, in zato močno upam, da vas bo besedilo prepričalo k včlanitvi v društvo ali pa vam bo vsaj v prijetno in zabavno branje. Na vprašanje »Kaj pomeni črka O v imenu društva?«, zastavljeno s strani uradne osebe ob ustanovitvi društva (mimogrede: predsednik, ustanovitelj in pisec tega besedila sem Žiga Gruden), sem enigmatično odgovoril: »Kako pa veste, da gre za črko? Lahko je število (recimo novih članov društva po branju te predstavitve) ali pa krog (ljudi, ki mu bo tekst razumljiv). Lahko je marsikaj. Človek razmišlja v kalupih, mi pa želimo to spremeniti (vsaj pri sebi).« Širše občinstvo želimo pritegniti z našim znakom, ki je podoben kitajskemu simbolu za človeka, tako da bomo (vsaj upamo) prodrli na kitajski trg; vendar ne na tistega na Daljnem vzhodu, ampak tega, ki se poraja v naši vedno bolj kitajski dolini šentflorjanski. Odtod razlog za humanistično društvo. Utemeljeno je na osnovni članski dolžnosti aktivnega udejstvovanja, v čemer se razlikuje od množice običajnih društev, ki obstojijo zaradi pobiranja članarin. Društvo, utemeljeno na tej premisi, obstaja toliko časa, dokler ima podporo ljudi. Ne gre za institucionalizirano tvorbo moderne dobe, ki jo prisilno pravno ohranja pri življenju denarni tok, četudi se tvorba spreminja v svoje idejno nasprotje. Tako kot vsako omembe vredno društvo iz antike bomo sprejeli vse potencialne interesente, ki bodo izkazali neko veščino ars. Prevod latinske besede ars se z obdobjem renesanse pojmovno vedno bolj zožuje, tako da danes v mislih posameznika označuje zgolj (likovno) umetnost. Odtod razlog za umetniško društvo. Bralec naj si nikar ne domišlja, da s tem zožujemo možnost članstva, saj je v pomensko odprtem pojmovanju umetnosti v današnji družbi umetnik vsak, ki se mu uspe prebiti čez mesec, kaj šele dostojno živeti. »O« je torej najmanjši skupni imenovalec človeka in največji skupni večkratnik veščin družbe. Zato je glavni namen društva, da prek humanizma in umetnosti ustvarja in zagotavlja pogoje alternativnim umetniškim (v širšem pomenu besede) izrazom človeka kot Človeka. Umetnost je zatorej prednja straža svobode človeka in posledično družbe, utemeljene na človekovih pravicah, ki varuje pred institucionaliziranimi svetimi tremi kralji, avtoritarno državo, dogmatično vero in nenasitnimi korporacijami. Zadnji stavek je v dosedanji podstati slovenske družbe lahko pokop društva, saj se, če smo iskreni, (skoraj) vsi družbeni podsistemi hranijo na njih seskih, ki jih bolj ali manj uspešno legitimira sklicevanje na razumsko-zastarelo tradicijo in interesno-ciljno pisan zakon. Vrata togosti legalizma, ki daje »absolutno« moč tradicionalnim centrom, je zatorej mogoče odpreti s tisto magično besedo - ars. Citirajoč Kosovela: »Umetnost je religija modernega življenja. Kajti bistvo religije je usmerjanje življenja h končnemu cilju. Umetnost pa nam odpira vrata v pravo življenje, odstira zaveso pred neznanim, ki se skriva za vsakdanjostjo. Resnično obliko vesoljstva hoče spoznati, odkriti pravi obraz stvari, spoznati hoče pravice življenja, ki ga oblikujejo, poživljajo in presnavljajo. Umetnost je živo spoznanje.« Zato, da nas spoznate tudi v živo, da se nam pridružite, da podprete sodobni svobodni glas(beni izraz) in družbeno še sprejemljive meje pravice, ki jih sami dojemamo kot dolžnosti raziskovanja mej svobode v javnem prostoru, vas vljudno vabimo na koncert skupine Balžalorsky Drašler trio, ki bo 4. marca v Cankarjevem domu na Vrhniki. (ŽG) elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 43 •Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon^ Metal night! 15. februarja bo v Zakonu potekala bestialna orgija Satana in drugih zlih neumnosti. Gostje februarske dekadence bodo lepi, prisrčni in ljubki. Vodilni lepotec Eruption bo predstavljal svojo novo umetniško kreacijo Tenses Collide, Sarcasmi (ki genocid izvajajo že 25 let) bodo stari, a še vedno hitri, zlobni in kul. Dickless Tracy bodo pač taki, kot so. Zmleti, jezni in brez ene od okončin, razen bobnarja, ki od leta 2011 igra tudi pri Eruption (okončina mu je zrasla nazaj). Želja vseh treh lepotcev je, da bi enkrat skupaj zaigrali na festivalu slovenske domoljubne pesmi. Cena za nečlane je 6 evrov, za člane 3 evre. Rojišče Humanistično in umetniško društvo "O" vabi na cikel koncertov svobodne improvizirane glasbe Rojišče, ki bodo potekali v klubu Zakon na Vrhniki predvidoma vsak tretji četrtek v mesecu. Na drugem koncertu cikla 21. 2. 2013 ob 20.30 bodo improvizirali svobodno Marko Jenič, Marko Karlovčec in Jošt Drašler. Vabljeni! Marko Jenič: violina Marko Karlovčec: sax Jošt Drašler: kontrabas Otroške delavnice Zimske počitnice, zimske otroške delavnice in seveda veliko ustvarjanja, igranja ter zabave! r« r Tudi tokrat se bomo dobili v prostorih krajevne skupnosti na Tržaški 11 (nad klubom Zakon), in sicer vsak dan od 18. 2. do 22. 2., dopoldne od 10. do 13. ure in popoldne od 16. do 19. ure! Delavnice so brezplačne! (Vabljeni seveda tudi vsi, ki bi se radi otroškim delavnicam pridružili kot mentorji, da nam pišete nae-naslov: neza.s@hot-mail.com) Naravaje zakon! Pohod čez Kališe Vabljeni vsi mladi in ljubitelji pohodov v naravi, da se mi pridružite na pohodu po Kališah (gozd med Logatcem in Planinskim poljem). Hodili bomo po vlakah in brezpotjih tega pravljičnega gozda, mimo globoke Gradišnice in skozi temačno Skedneno jamo do Planinskega polja in pot nas bo nazadnje pripeljala nazaj do logaške Skirce. Dolžina poti je okoli 17 km, teren pa je na brezpotjih na tre-nutnke lahko malce zahtevnejši. Pohodniški čevlji so nujni v primeru snega, konkretna malica pa v vsakem primeru. Dobimo se pred oziroma v Klubu vrhniških študentov od 9.00 do 9.30 zjutraj v nedeljo, 3. 2. 2013. Odhod izpred Zakona bo tokrat ob 9.30, saj moramo priti še do Logatca. Prijava je tokrat zaželena zaradi organizacije prevoza. Prijavite se lahko na naslovu http://goo.gl/m4mcG Ulovka in Planina Na drugem pohodu v februarju nas bo pot peljala čez Staro Vrhniko in Kuren do gostišča na Ulovki in od tam po smučišču do vrha. Nato bomo osvojili še vrh Planine in se spustili v Star maln. Najtežji pričakovani vzpon bo po smučišču, vse drugo bo mala šala. Pohod bo v nedeljo, 17. 2. 2013. Zbor bo v Klubu Zakon od 9.30 do 10.00, odhod bo ob 10.00. Vsakega udeleženca čaka skodelica kave ali čaja. Šiviljski tečaj Ste naveličani strganih hlač? V omari kopičite tone oblek, ki čakajo na preobrazbo? Imamo rešitev za vas! Pandemonium clothing in KVŠ organizirata šiviljski tečaj, ki bo potekal vsako sredo od 18. ure naprej (prvo srečanje bo 6. februarja). Za samo 100 evrov (80 evrov člani) dobite zraven še potreben material (razen šiviljskega stroja). Ker je število prijav omejeno na pet, pohiti in se prijavi zdaj na: program_kvs@yahoo.com .Več informacija najdeš na spletni strani KVŠ. Tečaj ličenja Senčila, eye liner, puder, maska-ra, šminka, lip gloss ... Se sploh ne moreš odločiti, kaj bi uporabila? Pridi na tečaj ličenja, ki bo potekal vsako soboto od 17. do 19. ure v dvorani KVŠ. Tečaj bosta vodili make up artistki Tjaša in Eva, denarnica pa bo lažja za 30 evrov oz. 25 evrov, če si član KVŠ. Če se vas prijavi vsaj šest, potem se vidimo 16. 2. 2012, v nasprotnem primeru bo tečaj odpovedan. Smučanje MŠKD Verd in KVŠ organizirata smučanje po izjemno ugodni ceni! Odšli bomo v Gerlitzen, 9. februarja, za samo 35 evrov (če si član katerega od društev) oz. 40 evrov (če nisi član). Štarta-li bomo ob 5.50 izpred PGD Verd. Prijaviš se lahko na www. mskd-verd.si (pod aktivnosti), in sicer do 6. februarja. Se vidimo! Depozit za key card znaša 5 evrov, ki jih na koncu dneva dobite nazaj, če le ne izgubite kartice. V primeru premajhnega števila prijav ali slabega vremena, bomo smučali doma, v vsakem primeru na lastno odgovornost. Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - Naš časopis razpisujeta LIKOVNI NATEČAJ 2013 za učence osnovnih šol in vrtcev OBRAZ V MNOŽICI - PORTRET Letošnji likovni natečaj smo posvetili portretu. Iščemo upodobljene obraze - sebe, prijatelja, brata, sestre, staršev, sosede, dedka, učiteljice, ravnatelja, zdravnika, poštarja, prodajalke, režiserke, igralca ... resničnih in izmišljenih ljudi. Portret mora biti centralen na sliki ali svetla lučka na kontrastnem ozadju množice! V likovnih delih poskušajte čim bolje prikazati notranje počutje upodobljenih oseb. Uporabljate lahko poljubne tehnike, lahko dramatizirate z barvami (npr. zelen obraz), spreminjate, popačite oblike. Ne gre za realistično prikazovanje, ampak za izražanje notranjega doživljanja z barvo in obliko. Mentorje prosimo, da opravijo predizbor likovnih del in jih na posamičen razred, skupino pošljejo največ deset. Likovni selektor bo pripravil izbor najboljših del, ki bodo razstavljena v avli Cankarjevega doma. Najboljša dela bodo nagrajena s priznanjem JSKD in objavo v Našem časopisu. Rok za prijavo po e-pošti ali telefonu: 15. 2. 2013 (s podatki: šola/vrtec, mentor, telefonska številka, e-pošta) Rok za oddajo likovnih del: 15. 3. 2013 Obvezna oznaka na zadnji strani likovnega dela: 1) avtor likovnega dela, razred/skupina 2) naslov likovnega dela 3) šola/vrtec, mentor, telefonska številka, e-pošta (lahko posebej oziroma enkrat za vse poslane slike iz skupine) Iz izbora likovnih del natečaja OI Ivančna Gorica Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Naš časopis razpisujeta LITERARNI NATEČAJ 2013 za učence osnovnih šol OBRAZ V MNOŽICI - LITERARNI PORTRET Letošnji literarni natečaj smo posvetili literarnemu portretu. Avtor lahko piše o sebi, prijatelju, svojih bližnjih, o pomembnem posamezniku, ki je vplival nanj ali na širšo družbo, o resničnem človeku - njegovi prigodi ali kako ga vidi avtor, o trenutku, v katerem se mu je vtisnil v dušo. Mentorje prosimo, da opravijo predizbor literarnih del. Prispele literarne sestavke bo pregledal literarni selektor. Najboljša dela po njegovem izboru bodo nagrajena s priznanjem JSKD in objavo v Našem časopisu. Rok prijave sodelovanja za mentorje na OŠ - po e-pošti ali telefonu: 15. 2. 2013 (s podatki: šola, mentor, telefonska številka, e-pošta) Rok za oddajo literarnih del učencev - po e-pošti: 15. 3. 2013 (lit. dela zanje posredujejo mentorji - tako kot prejšnja leta) Obvezni podatki: 1) avtor lit. dela, razred, šola, mentor 2) naslov literarnega dela Prijave in dela sprejemamo na naslovu: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Vrhnika, Tržaška 25, 1360 Vrhnika; tel.: 01/750 20 39; faks: 01/750 20 40; e-pošta: oi.vrhnika@jskd.si (kontakt: Nataša Bregant Možina) Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 16. februarja, 2013 ob 16. uri Tone Pavček Juri Muri v Afriki Gledališka predstava Slovensko narodno gledališče Maribor Režija: Branka Nikl Klampfer Igrata: Matija Stipanič in Maša Žilavec Juri Muri, "tisti, ki je s hruške pal", je trmast deček, ki se noče umivati. Ker sovraži vodo, milo in brisače, se lepega dne odloči pobegniti v Afriko. Čez morje ga ponese galeb, ko pa prispe v Afriko, naleti na nevarne in grozljive zveri. A noj ga potolaži, naloži ga na hrbet in mu po dolgem in počez razkaže afriška čudesa. Kmalu osvoji puščavo in živali ga sprejmejo za svojega prijatelja. Ko pa Juri pri Nilu ozmerja krokodila in zlomi slonov dragoceni okel, dobi za kazen hladen tuš. Užaljeni Juri zavetje poišče pri črncih, ki ga brez odlašanja pošteno umijejo, da bi spoznali, kaj se skriva pod debelo plastjo umazanije. Predstavo posvečamo spominu na izjemnega slovenskega pesnika Toneta Pavčka, ki s svojo izvirno otroško poezijo vedno znova navdušuje in navdihuje otroke vseh generacij. Predstava traja 35 minut; 2. leti +. Otroški abonma 11. šola - nadomestna predstava Čarobna pomlad Spoštovani abonenti Otroškega abonmaja 11. šola in drugi obiskovalci predstav za otroke! Še enkrat se vam opravičujemo, da v soboto, 15. decembra 2012, zaradi izpada elektrike v širšem delu Vrhnike v Cankarjevem domu ni bilo predstave Čarobni december. Čarodej Jani nam je po svojih najboljših močeh pričaral vsaj Dedka Mraza, ki je obdaril številne otroke, ki so nas obiskali tisti dan. Namesto Čarobnega decembra nam bo v soboto, 9. marca 2013, ob 16. uri pričaral Čarobno pomlad. Za ogled predstave veljajo tudi vstopnice odpadle predstave Čarobni december. Priporočamo, da jih zamenjate z novimi še v predprodaji. SITI TEATER BTC in KREKER STAR FOTR (ponovno, že tretjič na Vrhniki!) Monokomedija Režija: Jurij Zrnec Igra: Janez Hočevar - Rifle PONEDELJEK, 20. februarja, 2013 ob 19.30 Smešna stran neizogibnega staranja za vse, ki jih je groza trenutka, ko jim bodo mlajši prijazno odstopili sedež. Kaj se zgodi, ko vas zapustijo otroci in vaš dom napolnijo vnuki? Sladke skrbi sodobnega dedka nam bo zaupal Janez Hočevar - Rifle v režiji Jurija Zrneca. Dva mojstra humorja, ena odlična predstava za vse generacije! Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Petek, 15. februarja, 2013 ob 19.30 Evald Flisar Vzemi me v roke Tragikomedija Slovensko komorno gledališče in Lutkovno gledališče Ljubljana Režija: Evald Flisar Igrata: Iztok Jereb in Mojca Funkl Igro Vzemi me v roke je Flisar začel pisati kot monodramo, posvečeno 40-letnici gledališkega delovanja igralca Iztoka Jereba. Vendar mu delo nikakor ni steklo, nato pa se je nepričakovano pojavil lik mlade ženske in tako je nastala drama za dva. Zgodba se dogaja v kletnem antikvariatu, ki je tik pred bankrotom. Ostareli, obupani lastnik prek oglasa skuša najti občasno pomoč. Na začetku ni odziva, nato se mu po stopnicah dobesedno "prikotali" Mojca. Polna mladostne zanesenosti in volje, ker je življenje še ni potolklo, se zaveda, da nekako mora preživeti. V antikvariatu zaveje sveža energija in ideje, ki se lastniku zdijo sicer iz trte zvite. Med njima se počasi razvija globok čustven odnos, v katerem pa vodi igro ona ... Predstava traja 90 minut in nima odmora. RAZSTAVE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI Do 3. februarja 2013 je v Galeriji odprta razstava, ki smo jo pripravili skupaj z Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika: PRAVLJIČNI SVET ŽIVALI. Na njej se predstavljata dva krožka: oblikovanje gline in ročne spretnosti. Do 10. marca 2013 je v avli Cankarjevega doma odprta fotografska razstava kristalov Jožeta Pristavca SKRITI SVET. V torek, 5. februarja 2013, ob 18. uri Vas OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU vljudno vabimo na literarni večer, ki ga bo spremljalo odprtje razstave: Vid Sark, VELIKO ŽDETJE. Razstavo v Galeriji si lahko ogledate do 3. marca 2013. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! 44 NAS ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZIC Zavod Ivana Cankarja za ku [turo, Sport In turizem Vrhnika Prog ram prireditev za februar 2013 Cankarjev dom Vrhnika /Mmm /Mr WM/M^mm A^S&jk mm M /Mm f^^m smm m |Hp do 3.2.2013. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAVLJIČNI SVET ŽIVALI Predstavitev krožkov: Oblikovanje gline in Ročne spretnosti. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki do 10.3.2013. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Jože Pristavec SKRITI SVET Fotografska razstava kristalov Avla Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 1.2.2013, ob 20. uri. Vstop prost. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPORTNIK LETA 2012 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 2. 2013, ob 17.30 uri. Vstopnina: 18 €. ŠPAS TEATER MENGEŠ Lado Bizovičar, Jure Karas SLOVENSKA MUZKA OD A DO Ž Komedija Režija: Lado Bizovičar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 2. 2013, ob 20. uri. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPAS TEATER MENGEŠ Lado Bizovičar, Jure Karas SLOVENSKA MUZKA OD A DO Ž Komedija Režija: Lado Bizovičar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 5. 2. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Vid Sark VELIKO ŽDETJE Literarni večer in razstava risb ob Slovenskem kulturnem prazniku Razstava bo odprta do 3. marca 2013. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 8. 2. 2013, ob 19. uri. (169 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA HOBIT, NEPRIČAKOVANO POTOVANJE Domišljijska pustolovščina (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 10. 2. 2013, ob 17. uri. (97 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PET LEGEND Animirana pustolovščina, sinhronizorano (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 13. 2. 2013, od 8. do 13. ure. Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA MLADI ODER Območno srečanje otroških gledaliških skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 14. 2. 2013, ob 19. uri. (116 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LJUBEZEN JE VSE, KAR POTREBUJEŠ Romantična komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 15. 2. 2013, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SLOVENSKO KOMORNO GLEDALIŠČE in LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Evald Flisar VZEMI ME V ROKE Tragikomedija Režija: Evald Flisar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 16. 2. 2013, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Tone Pavček JURI MURI V AFRIKI Gledališka predstava Režija: Branka Nikl Klampfer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 17. 2. 2013, ob 17. uri. (103 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SMRKCI Komedija, sinhronizirano (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 20. 2. 2013, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA STARFOTR Monokomedija Režija: Jurij Zrnec Igra: Janez Hočevar Rifle Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 21. 2. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. INŠTITUT IVAN MICHLER in TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA NEMŠKI LIMES Potopisno predavanje o nemškem odseku rimskega limesa Predava dr. Andreja Breznik Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 22. 2. 2013, ob 19. uri. (109 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZADNJI OBHOD Akcijska drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 28. 2. 2013, ob 19. uri. (120 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MISIJA ARGO Triler (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVED PONEDELJEK 4. 3. 2013 ob 19.30 uri. Vstopnina: 5 €. BALŽALORSKY/DRAŠLER 3o JAZZ KONCERT Vitja Balžalorsky: kitara Jošt Drašler: kontrabas Vid Drašler: bobni Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure; Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Pravljični svet živali Vrhnika, 22. januar - V galeriji Cankarjevega doma je odprla v vrata razstava likovnih izdelkov učencev OS Ivana Cankarja Vrhnika, ki obiskujejo interesni dejavnosti oblikovanja gline in ročne spretnosti. Odprtje razstave, ki so jo z dramsko uprizoritvijo popestrili učenci 2. in 3. razreda, je potekalo pred polno galerijo, saj ni bilo starša, ki bi želel zamuditi ta enkraten dogodek njihovega otroka. Kot že naslov razstave (Pravljični svet živali) pove, so motivi živalski, izdelani v različnih tehnikah. Če bi boste razstavo ogledali, boste prav presenečeni kakšne prikupne sovice so nastale, pingvini in celo črvički. Res vredno ogleda. Učencem pri ustvarjanju pomagajo mentorice Andreja Šajn, Katarina Masnec, Mojca Hodnik-Pustovrh in Alenka Smrtnik. Razstava bo na ogled do 4. februarja, od ponedeljka do petka - med 10. in 13. uro.(gt) elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 45 w h ICANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Predavanje in predstavitev knjige: »Moč žive hrane« Društvo Kneipp in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas vabimo v sredo, 13. februarja 2013 ob 18.00 na predavanje Saše Tasevski in predstavitev knjige »Moč žive hrane« Ste kdaj pomislili, da vas živa/presna hrana lahko dvigne v neslutene razsežnosti sreče! Vseeno je ali ste že zdravi ali še ne: živa hrana prebuja tako zdravje kot notranje potenciale sreče (samozavesti, radosti, harmoničnih odnosov ...). Kljub temu, da večina meni, da je živa hrana »živi dolgčas« (le solate in sadje!?), je to živa zmota. Pridite in poglejte kaj vse je mogoče: sladoledi, jabolčna pita, torte, špageti, žganci, pice, siri, mleko ... Tako okusna dieta je veliko olajšanje tudi za tiste, ki bi radi izgubili odvečne kilograme, ne da bi se omejevali z zaužitimi količinami. Toda moč žive hrane je še veliko večja od tako malenkostnih, pa čeprav pomemnih, dejstev. Zdravi ne le raka, depresijo, astmo, diabetes,... temveč je sposobna dvigniti tudi popolnoma »odpisane« primere z najhujšo obliko duševne ali telesne prizadetosti. Resnična zgodba Saše in Beneta, ki sta premagala človeštvu skoraj nepremagljive težave življenja se vas preprosto mora dotakniti! Saša Tasevski je magister ekonomije, ki se je zaradi rojstva sina v zelo kritičnem stanju začela poglabljati v različne vidike osebne rasti in zdrave prehrane. Preko lastne preobrazbe, prehranjevanja z živo hrano in sistema vzgoje za razvoj človeških vrednot je sinu, ki se je rodil popolnoma negiben pomagala, da je podaril svoj invalidski voziček drugim in da je navkljub diagnozi najhujše umske zaostalosti ponovno začel uporabljati moč razuma (za kar do sedaj ni bila poznana še nobena terapija). Vabilo na knjižno čajanko V četrtek, 21. februarja 2013 ob 9. uri, prirejamo našo peto Knjižno čajanko; njen naslov je Ljubezen naj gre vedno v cvet. Ob dišečem čaju in pecivu vam želimo predstaviti najnovejšo bero kakovostnega branja za vso družino. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Predavanje o mediaciji v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Mateja Pirman je po izobrazbi geografinja, od leta 2008 pa predana predvsem delu na področju komunikacije in mirnega reševanja sporov s pomočjo mediacije. Prevedla je knjigo Razreševanje osebnih in organizacijskih konfliktov ter pomagala pri pripravi še dveh prevodov knjig s področja mediacije. Deluje kot media-torka za družinske spore (družinske, partnerske, ločitvene, po-ločitvene in medgeneracij-ske spore) ter vodi delavnice za pridobivanje komunikacijskih in mediacijskih veščin. Več o Mateji in njenem delu na http://mojmir-medi-acije.si/mediacija. Na predavanju nam je podrobneje predstavila ovire pri komunikaciji in kam vse te ovire lahko pripeljejo: v prepir, nesoglasje, nesporazum, konflikt in močna čustva. Vesela sem, da nam je pokazala tudi možnosti kako preiti ovire v komunikaciji (umirite zgodbe, aktivno poslušajte, preverite, kaj ste slišali, govorite iz sebe, prosite za povratno informacijo, določite prostor in čas, pomembne stvari se dogovorite v živo, velike probleme razdelite na male probleme, ...). Možnosti je ponazorila tudi s konkretnimi primeri. Razložila nam je, da je mediacija eden od na- činov mirnega reševanja spornega vprašanja ali konflikta. Gre za proces v katerega se sprti strani vključita prostovoljno in kjer s pomočjo tretje nepristranske osebe - mediatorja, lahko izrazita svoje želje, pričakovanja in interese, razjasnita nesoglasja in preko svoje čustvene vpletenosti najdeta pot do rešitev, ki bo v za- dovoljstvo vseh vpletenih. Čim manj konfliktov vam želim. Če pa že, pa zdaj vemo več o tem kako jih reševati. Predavanje je bilo organizirano v sodelovanju z društvom Kneipp. Sonja Žakelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Novosti na knjižnih policah Cankarjeve knjižnice Vrhnika v decembru 2012 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENCI-KLOPEDIJE,ZBORNIKL.. AHAČIČ, M.: Računalniški priročnik za začetnike v zlatih letih KLEMENČIČ, S.: Spisovnik primerjalnega jezikoslovca LAH, M.: Bralno razumevanje pri pouku tujega jezika NEŽMAH, B.: Časopisna zgodovina novinarstva SCHMITZ, W.: Hitrejše branje - boljše razumevanje 1 FILOZOFIJA.ETIKA.OKULTIZEM.PSI-HOLOGIJA. BILBAN, T.: Na poti k času FREUD, S.: Metapsihološki spisi HELEN, Z.: Luna, vladarica noči KIERKEGAARD, S.: Dejanja ljubezni OMERZEL-Mirit, M.: Zvočne podobe prebujene ljubezni ŠlMLEŠA, B.: Ljubeznoslovje TROJNAR, F.: Pet mitov o sreči 2 VERSTVO ABBATE, C.: Seks in Vatikan CAVALLETTI, S.: Živa liturgija GRÜN, A.: Božična knjiga LIKAR, D.: Cerkvena prevara z etiketo 3 SOCIOLOGIJA.POLITIKA.EKONOMIJA. PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGIJA. BOURDIEU, P.: Homo academicus BREZOVŠEK, M.: Organizacija lokalne oblasti v Sloveniji COHEN, R. L.: Vrstniki razrešujejo konflikte ČEHOVIN Kastelic, K.: Pregovori in reki za najmlajše DEWEY, J.: Šola in družba GREGORČIČ Žgombič, N.: Super punca KOGOVŠEK Šalamon, N.: Izbris in (ne)ustav-na demokracija PERKINS, J.: Izpovedi ekonomskega morilca RUTAR, B.: Militarizem - druga stran globali-zacije STEINER, R.: Umetnost vzgoje ŠMITEK, Z.: Poetika in logika slovenskih mitov 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMI-JA.FIZIKA.KEMIJA.BIOLOGIJA. ALKALAJ, M.: Zelene laži JEZERNIK, K.: Celična biologija KNOWELDEN, M.: Živali so mojstri preživetja LIPEJ, L.: Jadranske babice 6 MEDICINA.TEHNIKA.KMETIJSTVO.VO-DENJE.INDUSTRIJA.OBRT. BOROCH, A.: Zdravljenje kandide CHIA, M.: Chi nei tsang KAPŠ, P.: Zdravljenje s čebeljimi pridelki MUKHERJEE, S.: Kralj vseh bolezni ROSE, P.: Magnetno zdravljenje SCHEFFER, K.: Homeopatija STANIČ, G.: Sonaravni vrt na strehi 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRA-FIJA.GLASBA.ŠPORT. BATE, D.: Fotografija KASPAROV, G.: Kako življenje oponaša šah KOTER, D.: Slovenska glasba MAVRIČ, P.: Od prvega tona do nastopa PAVIS, P.: Sodobna režija ŽEROVC, B.: Slovenski impresionisti ŽVAR, D.: Grlica za otroke 81 JEZIKOSLOVJE VR HANRAHAN, G.: Tolkienov svet LENARČIČ, S.: Vse o imenih v Sloveniji 82 KNJIŽEVNOST BARTHES, R.: Užitek v tekstu HORVAT, J.: Navdih in besede 82-1 POEZIJA. BANDELJ, D.: Odhod HMELJAK, K.: Krčrk HOČEVAR, K.: Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda JOVANOVSKI, A.: Hlače za Džija KVEDER, A.: Lunini o(d)pilki PANG, A.: Teorija strun 82-2 DRAMATIKA. EURIPIDES,: Resos JESIH, M.: Svoje igre 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. AKHTAR, A.: Ameriški derviš ANDRIČ, I.: Fratrske zgodbe CHABON, M.: Telegraph avenue COBEN, H.: Skrajšana žoga D'AVENIA, A.: Stvari, ki jih nihče ne ve DAY, S.: Predana DfAZ, J.: Potopljen FRISCH, M.: Človek v holocenu GRM, J.: Sinice, sablje, sladoled JACKSON, V.: Barve strasti JAMES, E. L.: Petdeset odtenkov svobode LANGUS, J.: Jurček MAZZINI, M.: Polni koledarji, prazni dnevi MLAKAR, J.: Ne ga srat MOORE, L.: Spravljaj me v težave REBOLJ, T.: Legija SCHARANG, M.: Komedija staranja SHARMA, R. S.: Skrivna pisma meniha, ki je prodal svojega ferrarija SNOJ, J.:^ Balkan Sobranie ŠORN, Ž.: Mamamorfoza ali Sarina popolna preobrazba VOLČIČ, A.: Tudi drevo ima svoje srce WAITE, U.: Ubijaj ali umri 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNI-KI.POTOPISI. ECO, U.: Ustvarjanje sovražnikov in drugi priložnostni spisi HORVAT, J.: Nad brezni oceanov JUREK, S.: Jej in teci PHILLIPS, S. E.: Trmoglavka ROSLUND, A.: Tri sekunde SHEHADEH, R.: Palestinski sprehodi STEINDL, A.: Varuh srca ŠERUGA, Z.: Popotnik 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BLAKE, Q.: Benjamin BONNEWIJN, O.: Adijo, žalost CARMAN, P.: Črni krog DAVIS, J.: Garfield gara za vas DE Laat, G. M.: Nenavadna dogodivščina trola Borka DONALDSON, J.: Cestni ropar podgana ENDERSBY, F.: Zvezdica želja GRAFENAUER, N.: Skrivnosti JARC, D.: Skrivnost none Genovefe KONC, D.: Žirovske pravljice KUPPER, N.: Zgodba o čarobni prisegi LOVRIC, M.: Neutonjeno dete MARTL M.: Čudovita zgodba Zobne miške MORPURGO, M.: Grivasti vojak PREGL, S.: Si, čeprav te ni REED, A.: Lepa SNOJ, J.: Lenartovih prvih pet SOKOLOV, C.: Moj dojenček VEGA, E.: Zadeva N WATSON, J.: Onkraj groba 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFIJA.ZGO-DOVINA.BIOGRAFIJE. FERFILA, B.: Popotniške stopinje Arktike in Antarktike GABELLINI, R.: Tolminski punt 1713 GEROSA, G.: Sončni kralj IZLETNIŠKA karta Ljubljansko barje NADAL, R.: Rafa POTOPLJENA preteklost : arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji REHAR, L.: Nojevo pero ŠVAJNCER, J.: Odlikovanja naših partizanov TESLA, N.: Moji izumi VODOPIVEC, V.: Slovenci praprebivalci Evrope Najbolj brane ali iskane knjige v decembru 2012 1. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 2. Gabaldon, D.: Tujka 3. Sophocles: Antigona 4. Barks, C.: Najlepše zgodbe Carla Barksa 5. Mušič, J.: Zgodbe o Prešernu 6. Brown, S.: Nebeška vročica 7. Gregory, P.: Posvetne radosti 8. Colgan, J.: Dobimo se v slaščičarni 9. Costello, J.: Nevestine družice 10. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni Zvočni CD za odrasle in mladino The BEST of Russian opera and more NEISHA: Radiofonika REČNIK-Šiško, V.: Gong Filmi za odrasle The AWAKENING = Prebujenje The DARK knight rises = Vzpon viteza teme HAYWIRE = Izdana IMMORTALS = Nesmrtni IN the electric mist = Naelektrena meglica IO sono Li = Ime mi je Li IRON sky = Jekleno nebo LJUDOŽDER vegetarijanac = Ljudožerec vegetarijanec MEDIANERAS = Slepe stene : ljubezen v vir-tualni dobi MY dad's six wives = Šest žena Henryja Lefa-ya NEW moon : the twilight saga = Mlada luna : somrak saga SEEKING a friend for the end of the world = Iskanje prijatelja za konec sveta TWENTY-first 21 Jump Street = [Mladenič v modrem] TWILIGHT = Somrak Filmi za otroke in mladino in risanke DELFIN : zgodba o sanjaču ICE age. 4, Continental drift = Ledena doba. 4, Celinski premiki MOOMINS and the comet chase = Mumini lovijo komet The PIRATES!. Band of misfits = [Gusarji!. Tolpa posebnežev] Računalniški CD / CDROM LEKSIKON turizma CHAMPIONSHIP surfer : authentic real-world surfing ICE age. 3, Dawn of the dinosaurs = Ledena doba. 3, Zora dinozavrov The SIMS 3 : Fast Lane Stuff Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www. ckv.si. Izbor: Niko Nikolčič 46 NAŠ ČASOPIS v Šport in rekreacija 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novi in stari talenti zopet uspešni! 24.11. 2012 je v OŠ Antona Martina Slomška potekalo občinsko tekmovanje, na katerem so se tekmovalci pomerili v kategorijah osnovnošolk, osnovnošolcev (od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda), moški do 35 let in v dvojicah. Med osnovnošolkami je prvo Kovač na tretjem mestu. Nejc Semič in Matic Kaiser, ki sta mesto osvojila Anja Prijatelj, ki se je pomerila tudi v skupini s fanti. Težak je potekal v skupini od 1. do 5. razreda. Prvo mesto je osvojil Luka Podobnik, drugo Nejc Karba in in Jan sta se pomerila tudi v starejši in močnejši kategoriji moških do 35 let, kjer sta proti bolj izkušenim tekmovalcev igrala zelo pohvalno. V kategoriji moški do 35 let Kategorija 6.-9. razred: (iz leve) 1. mesto: Nejc Nagelj, 2. mesto: Jan Vrhovec, 3. mesto: Tim Kovač Kategorija 1.-5. razred: (iz desne) 1. mesto: Luka Podobnik, 3. mesto: Miha Podobnik, 2. mesto: Nejc Karba. Peta iz leve tudi Anja Prijatelj, zmagovalka med osnovnošolkami. tretje mladi Miha Podobnik. Luka in Miha Podobnik sta se pomerila tudi v kategoriji starejših osnovnošolcev in tako pridobivala pomembne izkušnje. Boj je bil tudi v skupini starejših osnovnošolcev, kjer je prvo mesto zasedel Nejc Nagelj, sledila sta mu Jan Vrhovec na drugem in Tim je zlato osvojil Matic Kaiser, član našega kluba, ki že nekaj let deluje tudi kot trener in mentor mlajšim generacijam namiznotenisačev. Kot drugi mu je bil za petami Rok Semič, bronasto medaljo pa je odnesel domov Miha Grampovčnik. V kategoriji dvojic sta se najbolj ujela Rok v polfinalu premagala mlajšo dvojico Oberčkal Pluško - Grampovčnik. Tretje mesto je zasedel par Miklavčič - Horvat. 16. 12. 2012 je v Cerknici potekal pokal MRNTZ Ljubljana, kjer so sodelovali tudi naši igralci. V skupini 1. razredov je zlato odnesel domov naš Miha Podobnik, ki je letos prvo mesto osvojil na prav vseh MRNTZ turnirjih. Tudi Luka Podobnik se je dobro izkazal: v kategoriji 4.-5. razred je osvojil 5. do 8. mesto. V skupini 8.-9. razred se je Nejc Nagelj uvrstil na 9.-16. mesto v finalni skupini. V tej skupini sta igrala še Jan Vrhovec in Tim Kovač, ki sta oba prikazala dobro igro, vendar jima preboj iz skupine žal ni uspel. V skupini 6.-7. razred nas je zastopal Teo Ponikvar, skupini dijakov pa Izak Ober-čkal Pluško. December je bil mesec tekmovanj in 23. 12. so člani ŠD Vrhnika tekmovali tudi za Pokal Alpe-Adria v Tržiču. Med fanti do 10 let sta nas zastopala dva tekmovalca, Miha in Luka Podobnik. Čeprav je Miha star šele šest let, je domov vseeno odnesel eno zmago znotraj skupine, Luka pa je zasedel 3.-4. mesto v tej kategoriji. V kategoriji fantje do 15 let sta tekmovala Teo Ponikvar in Nejc Nagelj, vendar odlični igri navkljub nista uspela priti v finalni del tekmovanja. Del naše ekipe ste lahko tudi vi - vsak delovni dan, razen srede, se lahko oglasite na zgornji etaži telovadnice OŠ Antona Martina Slomška, in sicer od 18.00 do 19.30. Za NTS ŠD Vrhnika, Nina Pejič Zimske počitnice V terminu ljubljanskih zimskih počitnic organiziramo prevozni smučarski tečaj od 25. 2. do 1. 3. na smučišče Krvavec. Prijave so mogoče prek e-prijavnice na spletni strani www.ski-race.net ali po telefonu: 041-497-514. Mano Biagojevič ^V ww.slci-race.net ® üimm an ZSC7S SMOCArtJE (®) GERÜTZEN 09.2 zon ob 5Oh izpred PGD Verd ödfatli: iloni rJruHuj M4HÜ Void In KVS nrttanl drunvo olroti: #fl mu pj P nrrafe (Ij-tii Jlr ihtvo UlKf f i-n K M net l*r>i rfru^ivj 201 ist I ot/roslt; K AT S C H B E R G *'fl0t clr |J w 1 d in k vs nci liir>'Ll ruilv" OHOti: 23,2.2013 ob S.SOh TI pf C (I PG D Ve rd < IHI df MŠK D Verd i n XVi n ei I arrt tfrti-s.lv s _ 20£ 1« Novičke v športne zveze Vrhnika ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA V času od prvega tedna decembra, ko smo oddali besedilo zadnjih lanskih novičk, pa do sredine januarja, ko pišemo prvi letošnji prispevek, smo opravili kar nekaj nalog. Za vse pa tako ali tako vemo, da nikoli ni dovolj časa. Kot vsi ostali izvajalci Letnega programa športa v Občini Vrhnika smo se v decembru tudi na Športni zvezi Vrhnika ukvarjali s pisanjem poročila o izvedbi športnih vsebin ter s predložitvijo dokazil o namenski porabi sredstev, ki smo jih pridobili na podlagi prijave na javni razpis. Konec leta smo vsa odobrena sredstva tudi prejeli. Sredi decembra so se prvič sestali člani Komisije za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za leto 2012. Pregledali so prejete predloge in bili soglasni, da športna društva, ki predlogov še niso posredovala, k temu še enkrat pozovemo. Druga seja je bila prvi delovni dan letos. Dogovorili so se, da bodo pridobili še nekaj pojasnil in se ponovno sestali sredi januarja, ko bodo dokončno oblikovali predlog, ki ga bodo posredovali v sprejem Izvršnemu odboru Športne zveze Vrhnika. Predlogi dokazujejo, da so se tudi v letu 2012 naši športniki izvrstno izkazali, in sicer na domačih pa tudi tujih tleh. Ob tem lahko napišemo tudi to, da imamo na Vrhniki nekaj preveč skromnih športnikov z izjemnimi rezultati. Vse tiste, ki spremljate in poznate športno dejavnost naših občanov, ki delujejo zunaj občine Vrhnika, že sedaj prosimo, da nas o njih obvestite. V tem obdobju imajo polne roke dela tudi člani odbora za pripravo in izvedbo prireditve, ki bo prvi dan februarja. Za samo izvedbo prireditve je namreč treba pripraviti veliko stvari, in to take, ki se zelo vidijo, in take, ki se sploh ne opazijo. O rezultatih športnikov in oceni prireditve pa kaj več v naslednji številki Našega časopisa. V drugi polovici decembra smo se na redni seji sestali tudi člani izvršnega odbora in obravnavali vloge za sprejem v članstvo zveze, se dogovorili o nekaterih operativnih zadevah za izvedbo prireditve Športnik Vrhnike za leto 2012 ter o nadaljnjih postopkih v povezavi s predlogom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. Obravnavali smo tudi infor- macijo o porabi sredstev zveze ter o predloženih dokazilih za leto 2012, pa informacije društev o prejetih pozivih za dopolnitev prijav na javni razpis za leto 2013 ter še nekaj aktualnih operativnih zadev, ki jih po navadi obravnavamo na sejah izvršnega odbora. Na tem mestu želimo napisati še to, da prošenj za finančno pomoč, ki jo prejemamo od društev, ki so naši člani ali od posameznih občanov, ki se ukvarjajo s športom, žal ne moremo ugodno rešiti. Takim vlogam ne moremo in ne smemo ugoditi, saj sredstva za delovanje pridobimo na javnem razpisu. Dajanja donacij ali sponzoriranja ne moremo upravičiti, saj moramo sredstva porabljati za namen, za katerega smo jih pridobili in porabo tudi dokazovati z računi. Na podlagi naše prijave na Javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2013 smo prejeli poziv za dopolnitev vloge. Glede na odgovor, ki smo ga o tem prejeli na seji skupščine, smo bili nad pozivom nemalo presenečeni. Dokazila, ki nam jih je uspelo pridobiti, smo posredovali do roka. V drugi polovici januarja načrtujemo še eno sejo izvršnega odbora, na kateri bomo sprejeli sklep o podelitvi priznanj za leto 2012. V decembru smo se na povabilo Športne zveze Postojna udeležili prireditve Športnik Postojne, na povabilo Društva športnih novinarjev Slovenje pa tradicionalne prireditve Športnik leta 2012, ki je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Za vse informacije nas pokličite po telefonu na št. 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sport-nazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. V petek, 1. februarja 2013, vas ob 20. uri vabimo v Cankarjev dom na Vrhniki. S prisotnostjo na prireditvi bomo izkazali spodbudo in priznanje našim športnikom in športnim delavcem. Športna zveza Vrhnika Prijave ne mskd-verd+si (pod aktivnosti) ali na UOu Vrhnika. Se vidmo+H+ za samo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Športno društvo Vučko organizirata za vrhniško osnovnošolsko mladino smučarske izlete Sobota, 2. 2., 9. 2. in 16. 2. Smučišče Stari vrh nad Škofjo Loko Cena vključuje: • Avtobusni prevoz • Celodnevno smučarsko karto • Kosilo in čaj • Učitelja smučanja Število prijav je omejeno. Dodatne informacije na: www.zavod-cankar.si;www.sdvucko.com 01/750 66 35 040/600 777 14,00 €. 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 47 Alpinist Tone Škarja »Pravijo, da obstaja jeti, vendar jim ne verjamem« Tone Škarja se z alpinizmom ukvarja že od leta 1956 in do danes je opravil okoli tisoč vzponov, od tega več kot 30 prvenstvenih. Od leta 1979 vodi Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenje, in na ta način je tako ali drugače sodeloval pri vseh večjih podvigih. Bilje tudi član jugoslovanske odpravee, kije osvojila Mount Everest, za kar je kasneje prejel Bloudkovo nagrado. Februarja 2011 pa je prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu. S Tonetom škarjo smo se pogovarjali o njegovi knjigi Po svoji sledi, potepanju po Vrhniki, osvajanju Everesta, o smrti, ki preži na alpiniste, o Tomažu Humarju in ne nazadnje celo o jeti ju. Vaša knjiga Po svoji sledi, v kateri ste strnili desetletja svojih alpinističnih podvigov, ima več kot 400 strani - ste ves ta čas pisali dnevnik, da ste lahko opisali svoje življenje? Večinoma sem se res opiral na dnevnik, poročila z odprav, ki sem jih pošiljal v domovino, in na še nekatere druge zapiske. Doma imam zagotovo vsaj kubični meter tovrstnega materiala, torej kar veliko. Zato je tudi nastala zajetna knjiga s štiristo stranmi, seveda pa je še vedno veliko nezapisanega, oziroma če sledimo naslovu Po svoji sledi, je med posameznimi stopinjami še veliko beline, ki bi jo lahko raziskovali. A potem bi nastale tri knjige. Kaj vas je zvabilo v gorski svet? Berem, da vas je recimo oče peljal v hribe »samo« dvakrat na leto, kar je glede na vašo današnjo frekvenco obiskovanja hribov malo. Kdo vas je okužil s planinstvom? Moj oče je zelo veliko govoril o hribih, večkrat nas je tja tudi peljal. To je bil prvi dejavnik, drugi pa so bile zgodbe, ki sem jih bral v knjigah in revijah, ki so jih imele tete. Moram reči, da so bile glede na to, da so izhajale iz delavskega razreda, literarno zelo razgledane; pri njih sem našel raznovrstno literaturo, ki sem jo kar požiral. Popolnoma v živo se spomnim, kako sem kar hlastal po zgodbah o osvajanju Matterhorna. Pa še nekaj je: danes ti televizija prikaže sliko nekega dogajanja, torej si z dogodkom popolnoma seznanjen tudi vizualno. Knjige pa tega ne ponujajo in tedaj začne delovati domišljija. To ima neko draž, ki vzbuja radovednost, in če hočete, človeka okuži - s planinstvom. Radovednost je mati ustvarjalnosti. Čeprav ste Mengšan, ste del življenja preživeli tudi na Vrhniki, kajne? Po pol leta terenskega dela v Domžalah se je sprostilo mesto tehnika na obratu Elektra na Vrhniki in preselil sem se tja. To je trajalo od začetka leta 1955 do druge polovice leta 1962. Ampak Vrhnika je od prvih visokogorskih vrhov kar oddaljena; glede na tedanja prevozna sredstva je to morda takrat veljalo še bolj kot danes. Se je dalo tudi na Vrhniki za prvo silo potešiti planinski nagon? Na sestanke in treninge sem enkrat na teden kolesaril v Kamnik, enako v hribe s postankom doma v Mengšu, sem pa v hribih naletel na Vrhničana Eda Pišlerja, ki mi je predstavil Močilnik, kjer je že prej nekaj plezal z Marjanom Grampovčanom. Z Edom, Vinkom Kunstljem, sicer smučarskim skakalcem, in Markom Voljčem pa smo postali stalna alpinistična družba - v skalah Močilnika, v kraških jamah okrog Planinskega polja, najbolj pa v Alpah. Z Edom sva splezala dve težki prvenstveni smeri nad Jezerskim, z Markom pa ponovila takrat morda najtežjo smer v Julijcih, Dularjevo zajedo Jalovca. Sem pa okrog Vrhnike in po Notranjski veliko kolesaril, tudi čez Hrušico v Vipavsko dolino. Ali pa v krogu čez Rakitno, v Grosuplje in nazaj, pa seveda v Kamniške Alpe, vse z enoprestav-nim rogovcem. Iz Kamniških planin vas je pot vodila v francoske Alpe, nato na Kavkaz, ki je bil priprava za Himalajo. Mejnik, ki bo v kroniki vašega življenja zapisan z zlatimi črkami, pa je vodenje odprave na Everest leta 1979. Lahko kaj več poveste o tem? Leta 1956 sem postal uradni alpinist. Začetnemu veselju, da lahko hodim tudi po brezpotju, je sledila ambicija po vse težjih smereh. Domačim stenam poleti in pozneje še pozimi so sledili vzponi v francoskih Alpah - bili smo prvi samostojni Slovenci v težkih ledenih stenah teh gora. Kavkaz 1964 je bil kot gorovje brez koč in poti že pomembna stopinja proti Himalaji. Leto pozneje smo tam že osvajali 7.902 m visoki Kangbačen, z osvojitvijo žal le stranskega, 7.535 m visokega vrha. Vrhunsko smo to popravili devet let pozneje z vzponi 10 članov na glavni vrh ter s prvimi vzponi na tri šesttisočake v soseščini. Izkušnje teh odprav in odprav drugih (Makalu 1975) so pripeljale do odprave na Everest 1979. Leto prej sem tja vodil izvidnico in tako se nisem mogel izogniti vodstvu odprave, čeprav sem se zaradi razvpitega cilja bal te odgovornosti. Izbrali smo še nepreplezani Zahodni greben, ki niti malo ni jamčil uspeha. Kako globinsko sem to čutil v sebi, sem najbolj opazil med vožnjo na Brnik, ko sem ženi rekel, da vidim pred sabo samo to goro in ničesar več za njo. Na življenje po odpravi bom pomislil šele onstran gore. Pot na Brnik je bila pravzaprav po-slavljanje od meni znanega življenja. Vse sem pustil za seboj. Za vsemi temi odpravami je tudi neko alpinistično zakulisje, mogoče celo politično. Seveda, tur je bilo malo, kandidatov pa veliko. A izbor kandidatov, bilo jih je okoli 80, je potekal strogo po športnih merilih. Najprej je dva izbora opravila posebna komisija, končni izbor pa jaz. Marsikomu izbor ni bil všeč, ampak tako pač je pri tovrstnih stvareh. Kar pa se politike tiče, ta nekako ni imela preveč vpliva oziroma tudi ne interesa nad nami. Politikom so bolj všeč arenski športi s TV-kamerami, ne pa neko časovno in krajevno odmaknjeno dogajanje z morda prav vprašljivim rezultatom. Je pa res, da nas je jugoslovanska politika podprla, ker smo bili Slovenci pač dobri v plezanju in smo dosegali vrhunske rezultate, medtem ko je preostali del države bolj ljubil igre z žogo. Ko ste se leta 1979 vrnili iz Himalaje, z osvojenega Everesta, ste bili v domovini junaki? Vsi se še spomnimo, kako popularen je bil leta 1999 na internetu Tomaž Humar, ko se je sam podal v južno steno Daulagirija. Nekako podobno, če ne celo še bolj, je v javnosti odmevalo naše osvajanje Everesta. Govorili so, kako so se celo branjevke v Beogradu pogovarjale: »Pa dokle so došli danas naši?« Se pravi, da je vsa država dihala z nami. S tehnologijo seveda nismo mogli konkurirati današnjim časom, a je bilo zato vsako sporočilo toliko bolj preudarno in pomembno. Imeli smo radijsko zvezo, ki sta jo vzpostavila radioamaterja, signali so nato potovali do naših ladi v oceanu, od tam pa naprej v domovino, ob ugodnih razmerah celo direktno iz baze v Ljubljano in Kamnik. Na roko, če lahko tako rečem, nam je šel tudi časovni pas, kajti kar se je v Himalaji zgodilo čez dan, je Jugoslavija izvedela že takoj zvečer, s tiskom pa zjutraj. Bili smo proglašeni za najboljšo športno ekipo Jugoslavije 1979, kar se alpinistom ob močni konkurenci drugih športov ni zgodilo ne prej ne pozneje. Je bil to jugoslovanski ali slovenski uspeh? Kako ste to jemali takrat in kako danes? Logično, da smo bili jugoslovanska reprezentanca, a odpravo smo lahko izpeljali le Slovenci. Smo pa vzeli zraven še po dva alpinista iz Hrvaške ter iz Bosne in Hercegovine. Splitčan Stipe Božič je skupaj s Stanetom Be-lakom in šerpo Ang Phujem v drugi navezi dosegel vrh in to še posnel s filmsko kamero. Prva sta bila na vrhu Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, in sicer 13. maja. Kot prej imamo S Tonetom Škarjo smo se pogovarjali v okviru prireditve ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki jo je v Cankarjevem domu organizirala vrhniška Cankarjeva knjižnica. Foto: Andrej Gubič tudi zdaj to za slovenski dosežek, hkrati pa je zgodovinsko še vedno jugoslovanski, saj z odmrtjem države njena zgodovina ne izgine. Pišete, da je bila javnost včasih tudi krivična. Leta 1985 ste se vrnili iz Himalaje, tedaj se je zgodila smrt Borisa Berganta. Takrat vas javnost ni bila vesela? Problem alpinizma kjerkoli po svetu so ravno ti tragični dogodki, povezani s smrtjo. Takšna izguba je težka že za same udeležence odprave, za vodjo odprave pa še toliko bolj, kajti najprej izgubiš človeka, potem je treba to vest sporočiti domov, nato nosiš breme vse do Brnika in doma več dni obiskuješ še svojce ter jim pojasnjuješ. Skratka, pogreb pokojnika traja ne samo nekaj dni, kot je sicer v navadi, ampak mesec ali dva. Ni lahko, je zelo obremenjujoče. O krivičnosti je objektivno težko govoriti, a smrt v Himalaji je za medije večja senzacija od uspeha, zato je tudi ta zastrt s senco smrti. Kakšne pa so vaše izkušnje s smrtjo? Verjetno ste ji že zrli v oči. Kar nekajkrat. Najprej v rani mladosti (1955), ko smo trie v zelo slabi opremi prečili zasnežene Kamniške Alpe, vendar je takrat le smrt zrla na nas, mi je pa v mladostni prešerno-sti nismo opazili. Šele več desetletij pozneje sem spoznal, kako nespametno smo ravnali in kako po robu življenja smo hodili. V spominu mi je ostal tudi dogodek, ko sem leta 2006 sam plezal čez severno triglavsko steno, kjer sem po odkrušitvi kamna obvisel na eni roki nad 800-metrsko prepadno steno. Nekako se mi je uspelo rešiti, a sem imel potrgane mišice. Spominjam se tudi udara strele vame in tega, kako me je v Himalaji odnesel plaz. Skratka, kar nekaj dogodkov je bilo, ob katerih me je v trenutku obšlo: »Ali bom res kar tukaj umrl? A to je zdaj to? Kaj pa domači?« Čeprav so me taki trenutki nekako streznili in pripravili do razmišljanja, da bi morda nehal plezati, se plezanju, kot vidite, nisem nikoli mogel odreči. Danes je pohodništvo priljubljena rekreativna dejavnost, tudi v naših gorah je včasih že kar gneča. Kaj porečete na to? To je neizbežno, pa če nam je všeč ali ne. Tam, kjer so ljudje pred sto leti izgubljali življenja, zdaj dejansko plezajo turisti, če lahko tako rečem. Ni pa nikoli zagotovila, da boste živi prišli z gore. V gorah je še vedno potrebne veliko previdnosti, ne glede na to, da je oprema boljša kot nekoč. Tomaža Humarja, medijsko najbolj razvpitega slovenskega alpinista zadnjega časa, ste poznali osebno. Kot ste zapisali v svoji knjigi, ste o njem vendarle imeli neke pomisleke. Osebno sva se zelo dobro poznala. Pravzaprav sem bil tisti, ki sem mu odprl pot v Himalajo, kjer je s Stanetom Belakom preplezal svojo prvo smer. Eno leto po tem vzponu je šel z našo odpravo v Anapurno, kjer naj bi plezal skupaj s Jankom Oprešnikom, a je ta zbolel. Humar se ni dal in je kljub mojemu odsvetovanju odšel proti vrhu Anapurne ter ga tudi osvojil. In tako se je počasi začela njegova medijska kariera. Je pa res še nekaj. Imel je izjemen talent za iskanje sponzorjev. Verjetno je bil v tem uspešnejši kot celotna planinska zveza. A ker ima vsaka plat dve medalji, ga je ta medijska pozornost zanesla. Velikokrat je dejal, da te gora pokliče. Res je, samo ne veš, kaj ima za bregom. Torej je treba imeti do izziva vedno neko kritično distanco. Tako se je tudi Tomaž počasi prelevil v nekoga, ki je dolžan plezati zaradi drugih, ne le zaradi sebe. Vem, da ga Nanga Parbat ni zelo veselil, pa se je vseeno soočil z njim. Na žalost Tomaž Humar ni bil edini, ki je zašel v takšno tekmovalnost. Poznam jih še nekaj in pri nekaterih se je zgodba končala tragično. Plezati moraš namreč z 80 odstotki moči, ker je 20 odstotkov potrebuješ za nujne primere. Mnogi, ki željo dokazovanja, pa plezajo s 120 odstotki moči, kar pomeni, da nimajo ničesar več na zalogi. Vrniva se na bolj vesele teme. Katera gora vam je najbolj svetlo ostala v spominu? Brez dvoma Šiša Pangma, na katero smo opravili prvenstveno smer, eno ponovitev in osvojitev enega deviškega vrha. Vse to v pičlih trinajstih dneh. Torej prišli, videli in zmagali. Tako je. To je bila generalka za Kangčendzen-go, kjer naj bi bila baza skupna, sicer naj bi pa naveze plezala samostojno po različnih smereh in vrhovih. Sva pri sklepnem delu najinega pogovora, pa ga zato zaključiva nekoliko manj resno. V Himalaji ste bili več kot tridesetkrat, ste mogoče videli jetija? Če ste dobro pogledali, imam v knjigi celo posnetke njegovih odtisov. Domačini pravijo, da jeti obstaja, vendar jim ne verjamem, saj gre po mojem mnenju za medveda. Na sledi smo naleteli, ko smo na vzhodni strani Kangčend-zenga prečili ledenik. Sodeč po njihovi trasi bi se z bitjem srečali, a opazil nas je le on in zavil vstran, medtem ko smo mi zaradi nevarnega ledenika morali gledati pod noge. Fotografije odtisov stopal sem doma pokazal lovcu, ki se dobro spozna na medvede, in ta je pritrdil moji domnevi, da sledi niso nič drugega kot kosmatinčeva stopala. Tudi za tisti skalp, ki ga v nekem samostanu pod Himalajo obiskovalcem kažejo kot skalp jetija, se je izkazalo, da gre za kozjo kožo. Reinhold Messner je o jetiju napisal kar dve knjigi, pa je prav tako na koncu sklenil, da gre verjetno za medveda, vedel pa je najbrž že ves čas. Prepričan sem, da so sledi na mojih fotografijah pravzaprav sledi medveda, ki je taval po snežnih poljanah za morebitnimi trupli poginulih živali. Gašper Tominc 48 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OŠ Antona Martina Slomška Članska ekipa (foto: Anže Zadravec) Slika skupinska U-10 Košarkarji Vrhnike - od najmlajših do najstarejših V jeseni 2012 se je v OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki in na OŠ Log - Dragomer uspešno uveljavila šola košarke KK Vrhnika. Najmlajši dečki v omenjenih šolah se udeležujejo šole košarke enkrat do dvakrat na teden. Prek igre spoznavajo tehnike košarke in ekipni duh. Na OŠ Antona Martina Slomška dečke vodi trener KK Vrhnika Matic Habat, v OŠ Ivana Cankarja izkušen trener Andrej Smrekar, na OŠ Log - Dragomer pa je vodenje šole košarke prevzel učitelj športne vzgoje v omenjeni šoli Lado Pahor. Svoje znanje košarke bodo dečki pokazali tudi na prijateljskih turnirjih vseh treh omenjenih šol. Prvega izmed turnirjev je KK Vrhnika organiziral v soboto, 15.decembra. Z dobro košarko in veliko borbenostjo so slavili košarkarji OŠ Log - Dragomer pred košarkarji OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška. Dečki so pokazali, da že vedo, kaj je far play in da je košarka res ekipni šport, saj je žoga krožila po igrišču kot med pravimi košarkarji. Skupaj so se veselili zmag in delili dobro voljo med vsemi udeleženci. Bravo, fantje, le tako naprej! V začetku novembra 2012 je s tekmovanjem v okviru KZS začela najmlajša selekcija košarkarjev dečki U-10. To so košarkarji letnika 2002 in mlajši. Polovica ekipe je sestavljena iz dečkov, ki košarko igrajo že sezono ali več, polovica pa iz dečkov, ki so se s košarko začeli ukvarjati prek šole košarke šele v jeseni 2012. Vodi jih najmlajši trener v klubu Matic Habat. Matic je nekdanji obetavni košarkar, ki košarke ni postavil v stranski kot, vendar svoje znanje košarke z veseljem prenaša najmlajšim vrhniškim košarkar- jem. Ekipa trenira trikrat na teden v OŠ Antona Martina Slomška. V prvem delu tekmovanja so vrhniški košarkarji dobili najboljše ekipe v Slovenji prejšnje sezone in tako končali na četrtem mestu. Vendar je njihova želja po dobri košarki tako velika, da so že takoj v drugem delu tekmovanja začeli z zmagami. Ekipo dečkov U-10 sestavljajo igralci; kapetan Jan Špernjak, Urban Smrekar, Ian Zobec, Tristan Ribič, Vid Pivk, Nick Dormiš, Nik Rajh, Vid Koprivc, Rok Rigler, Sergej Arh, Bine Cvetkovič, Peter Križ, Aljaž Lov-rin, Matej Mivšek, Matej Pirkovič, Aleks Ribič, Svit Drašler, Matic Krašna, Tian Mihovec, Nejc Osredkar, Juri Novak, Mark Turšič, Mitja Ver-bič in Miha Žnidaršič. Ob koncu oktobra pa so tekmovanja začele tudi starejše ekipe vrhniških košarkarjev, kadeti, mladinci in člani. Po izredni sezoni 2011/2012 so se kadeti letnika 1997 in 1996 uvrstili v prvo slovensko košarkarsko ligo med štiriindvajset najboljših ekip v Slovenji. Dober razvoj mladih igralcev je dokazala mladinska selekcija KK Vrhnike. Fantje so se z le dvema porazoma uvrstili na prvo mesto v drugi slovenski košarkarski ligi po prvem delu sezone 2012/2013. Tudi članska ekipa, ki je začela malce slabše, je nadaljevala zmagovito in se uvrstila v sredino lestvice po prvem delu četrte slovenske košarkarske lige Zahod. Zelo ponosni smo na vse selekcije KK Vrhnika, ki po polovici nove sezone 2012/2013 kažejo dobre rezultate in lep razvoj vrhniške košarke. Vrhničanke - jedro letošnje slovenske cheerleading in cheer plesne reprezentance! ESPN Wide World of Sports, svetovno znani športni kompleks, ki je del Walt Disney World Resorta v Orlandu na Floridi v ZDA, bo 25. in 26. aprila 2013 prizorišče svetovnega prvenstva mednarodne zveze za cheerleading in cheer ples, International Cheer Union (ICU). Slovenja, ki je ena od 103 članic tega največjega svetovnega združenja in se na ICU svetovnih prvenstvih predstavlja od leta 2009, se bo letos predstavila v sedmih tekmovalnih kategorijah od skupno dvanajstih. V štirih kategorijah (partnerski dvigi, dekliški skupinski dvigi, cheer jazz plesni pari, cheer freestyle pom plesni pari) bodo reprezentanti izključno člani ŠŠD Log - Dragomer, cheerleading ekipo (kategorija Coed Premier) pa poleg enajstih članov ŠŠD Log - Dragomer sestavlja še dvanajst reprezentantov, ki prihajajo iz Jtreh slovenskih društev: ŠD Borci (Maribor), AŠD Diamond (Ljubljana) in ŠK Flip (Piran). Re-prezentantke, ki prihajajo iz športnih društev ŠD Oziris (Maribor) in ŠK Twist (Nova Gorica), bodo Slovenijo zastopale še v kategorijah cheer hip hop plesni pari in cheer freestyle pom skupine. 2013 ICU svetovno prvenstvo bo četrto svetovno prvenstvo, na katerem bodo barve Slovenje zastopali člani ŠŠD Log - Dragomer. V prejšnjih letih je večina le-teh prihajala iz Občine Log -Dragomer, letos pa jedro reprezentantov predstavljajo Vrhničanke Ingrid Sever, sestri Natalija in Anja Turk, Bojana Lončar, sestri Špela in Liza Urbančič ter Ida Grom. Jih poznate? Dovolite, da vam jih predstavimo še v luči njihovih športnih dosežkov: Ingrid, Natalija, Anja in Bojana sestavljajo ekipo dekliških skupinskih dvigov, ki jo na Vrhniki poznamo pod imenom Pegice (v tujini: Freckles). S cheerleadingom (takrat smo temu športu rekli še »navijačice«) so se seznanile v okviru interesne dejavnosti OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Po končani osnovni šoli je pet članic Pegic (poleg naštetih tudi Ines Macanovič) svoj novi dom našlo pod okriljem ŠŠD Log - Dragomer na OŠ Log - Dragomer in ob pomoči trenerjev Frogs Cheer Teama so izjemno napredovale. Še kot mladinke so državno prvenstvo sezone 2009/10 končale na tretjem mestu, leto kasneje pa kot državne podprvakinje Slovenijo zastopale na evropskem prvenstvu v Pragi in osvojile odlično drugo mesto. Prehod v kategorijo članic v sezoni 2011/12 je bil izjemen - zmagi na mednarodnih tekmovanjih RomPomPon 2012 in Millenium Cup 2012, naslov državnih podprvakinj (SLO Cheer Open 2012) in odlično tretje mesto na evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Sezona 2012/13 bo za Pegice zagotovo prelomna, saj bodo uresničile svoj dolgoletni cilj - zastopati Slovenijo na svetovnem prvenstvu in tako biti del največjega svetovnega cheerleading tekmovanja! Slovenja je v tej kategoriji v minulih letih osvojila dve osmi in eno deseto mesto, glede na potencial, vztrajnost in motivacijo treningom predanih Vrhničank pa si letos lahko obetamo še kaj več! Lahko bi rekli, da je bil Špeli in Lizi Urbančič, hčerkama športnih pedagogov z Lesnega Brda, šport položen v zibko. Iz palete športov sta najprej izbrali ritmično gimnastiko (GD Vrhnika), nato pa so njun svet postalijazz balet, showdance in cheer ples (PK Forma, ŠŠD Log - Dragomer), katerem namenita najmanj dvajset ur na teden. Špela se tekmovanj v cheer plesu udeležuje v kategoriji skupin (je članica članske plesne skupine Žabice) in v kategoriji plesnih parov. Kot članica skupine je najbolj ponosna na naslov državnih in evropskih prvakinj za sezono 10/11 ter deseto mesto na 2012 ICU svetovnem prvenstvu in dvaindvajseto mesto na 2012 IASF svetovnem klubskem prvenstvu. Svoja največja uspeha je dosegla v kategoriji cheer fresstyle plesnih parov - to je četrto mesto (v paru z Barbaro Petovar iz ŠD Oziris) na 2012 ICU svetovnem prvenstvu v Orlandu na Floridi aprila lani, ki je trenutno tudi najvišja uvrstitev slovenskih plesalk na ICU svetovnih prvenstvih, ter naslov evropske mladinske prvakinje, ki sta ga z Lizo osvojili na lanskem evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Tudi Liza tekmuje v obeh kategorijah - kot članica skupine Žabice in v plesnih parih. Kot mladinka se je s skupino lani veselila tretjega mesta na državnem prvenstvu in odličnega petega na evropskem prvenstvu. Tudi zanjo je največji uspeh kariere zmaga, ki si jo je s svojo starejšo sestro priplesala na lanskem evropskem prvenstvu na Nizozemskem. Za Lizo bo letošnje ICU svetovno prvenstvo prvo, zato že komaj čaka, da doživi vse tiste nepozabne trenutke, o katerih ji 71 i " 'JU' Ärri i P .J . M ■ c sestra tako doživeto pripoveduje. Zaradi njune odločnosti, da bosta v svojih dveh tekmovalnih nastopih 25. aprila letos odplesali tako dobro, kot še nikoli, in ob spremljanju njunih priprav smo prepričani, da bosta v prihodnosti zagotovo postavili nov rezultatski mejnik Slovenje na svetovni cheer plesni sceni! Športni geni so do izraza prišli tudi pri Idi Grom, ki je prvo športno znanje nabirala pod budnim očesom očeta, športnega pedagoga. Skupaj s sestro Leo sta od malih nog uživali na smučarskih strminah in atletskih progah, v družbi Vesoljskih povžkov na parketu kulturnega doma na Stari Vrhniki spoznavali prve plesne korake in čar odrskih luči, poleti 2009 pa na enem od uličnih nastopov v okviru prireditve Poletje na Vrhniki spoznali Žabice. Cheerleading je bila ljubezen na prvi pogled, njun talent in zagnanost na treningih pa sta ju že leta 2011 pripeljala na ICU svetovno prvenstvo, kjer sta kot članici slovenske cheerleading reprezentance osvojili doslej najvišjo uvrstitev skupine - šesto mesto. Julija 2012 sta s člansko ekipo Žabic na evropskem prvenstvu v Amsterdamu osvojili izjemno drugo mesto. Poleg treningov in tekmovanj v kategoriji skupin pa se Ida intenzivno posveča še dvema kategorijama - skupinskim dvigom in partnerskim dvigom. Največji uspeh ekipe skupinskih dvigov, ki so jo poleg Ide sestavljali še Lucija Jeršin, Luka Samotorčan, Jan Gomboc in Matevž Remškar, je naslov državnih in evropskih prvakov za sezono 2011/12. Kljub vsem izjemnim dosežkom pa je Idi najbolj pri srcu kategorija partnerskih dvigov. V njej se je Slovenja po zaslugi izjemnih tekmovalnih nastopov Sare Gruden in Mateja Kavčni-ka na treh zaporednih ICU svetovnih prvenstvih (2009, 2010, 2011) s tremi bronastimi medaljami vpisala na seznam dobitnic medalj na svetovnih prvenstvih. Ida in njen sotekmovalec Matevž Remškar sta na državnem prvenstvu sezone 2009/10 kot najmlajši par presenetila najboljše slovenske cheerleaderje in osvojila tretje mesto. V naslednji sezoni sta se že okitila s prvo zmago (Croatian Open 2011, Poreč), na državnem prvenstvu pa stretjim mestom za las zgrešila uvrstitev na evropsko prvenstvo v Prago. Z drugim mestom na državnem prvenstvu za sezono 2011/ 12 (SLO Cheer Open) sta se uvrstila na tekmovanje najboljših stare celine, kjer ste z brezhibno točko osvojila naslov evropskih podprvakov. Zastopanje Slovenje na letošnjem ICU svetovnem prvenstvu je sicer v skladu s tekmovalnimi pravili Športne Cheerleading zveze Slovenje pripadalo aktualnima državnima prvakoma, Sari in Mateju, ki pa sta se odločila za prekinitev skupne športne poti in za nadaljevanje študija in cheerleading kariere v Ameriki. Čeprav se Ida in Matevž zavedata izjemnosti Sarinih in Matejevih rezultatov, se bosta potrudila po svojih najboljših močeh, da bomo na njun nastop ponosni! Vrhnika je že od nekdaj slovela po izjemnih športnicah - Alenki Bikar, Mojci Suhadolc, Mojci Rode in drugih -, za katere smo Žabice v preteklosti redno nastopale na prireditvi Športnik Vrhnike in jih prosile za avtograme. Še ne dolgo tega so tudi Žabice kot skupina ter Sara Gruden kot posameznica prejemali pohvale in plakete Športne zveze Vrhnika za dosežene športne rezultate. Tudi to nam je pomagalo, da smo se razvijali in postali ena najbolj prepoznavnih evropskih cheerleading in cheer plesnih skupin. Nove občine, novi časi, novi športi, novi pravilniki in novi ljudje so cheerleading in cheer ples oddaljili od Vrhničanov, izjemne Vrhničanke, kot so Ingrid, Anja, Natalija, Bojana, Špela, Liza in Ida, pa od kakršnih koli vrhniških javnih sredstev, ki bi jim pomagala pri izvajanju njihovih športnih programov. Prav vse so zato izjemno hvaležne Občini Log - Dragomer, ki jim ne glede na to, da so Vrhničanke, vsa leta prek ŠŠD Log - Dragomer pomaga ustvarjati možnosti za izvajanje športnega programa cheerleading in cheer ples ter finančno podpira njihovo zastopanje Slovenije na največjih tekmovanjih. Dekleta upajo, da bo tudi Občina Vrhnika ponovno prepoznala pomen in vrednost njihovega športnega programa in jim pomagala na njihovi nadaljnji športni poti. Se vam ne zdi, da si to zaslužijo? (ka) 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 49 Tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju Občina Log - Dragomer in društvo Korenjak bosta letos že tretjič zapored gostila tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Balvansko plezanje kot disciplina športnega plezanja Tekmovanja za svetovni pokal v vseh treh disciplinah športnega plezanja - težavnostnem, hitrostnem in balvanskem - pod okriljem Mednarodne zveze za športno plezanje vsako leto potekajo na različnih prizoriščih po svetu. Evropska mesta, kot so München, Pariz, Barcelona, Milano in druga, redno gostjo izjemne plezalce z vsega sveta, pred tremi leti pa se je po zaslugi Športnoplezalnega društva Korenjak tem zvenečim imenom ob bok postavila tudi Občina Log - Dragomer. Tekmovanja potekajo na umetnih plezalnih stenah in ena takšnih stoji tudi v športnem parku omenjene občine. Balvansko plezanje je najmlajše med tekmovalnimi plezalnimi disciplinami, saj tekme za svetovni pokal potekajo šele od leta 1999. Najboljše rezultate v svetovnem merilu dosegajo plezalci iz Rusije, Avstrije, Francije in Japonske. Z odličnimi rezultati lanske zmagovalke Mine Markovič in njenega kolega Klemena Bečana, ki sta že velikokrat stala na zmagovalnem odru, pa se Slovenja lahko pohvali, da jim je tik za petami. Tekmovanji za svetovni pokal v balvanskem plezanju v letih 2011 in 2012 Karavana najboljših balvanskih plezalcev se je prvič ustavila v Slovenji leta 2011. Zasluge za to velja pripisati, kot rečeno, predvsem članom Športnoplezalnega društva Korenjak in županu Občine Log - Dragomer, ki je leta 2007 podprl zamisel o postavitvi umetne plezalne stene v športnem parku Log. Na plezalni steni, ki je zasnovana v obliki večnamenskega odra, sta pred tekmovanjem za svetovni pokal potekali že dve tekmovanji za državno prvenstvo in prav zaradi tistih izvrstno izpeljanih prireditev se je vodstvo društva Korenjak smelo odločilo kandidirati za organizacijo tovrstnega tekmovanja za svetovni pokal. Leta 2011 je nastopilo dvaindevetdeset tekmovalcev iz osemnajstih držav. Pri dekletih je zmagala Avstrjka Anna Stöhr, pri fantih pa Francoz Guillaume Glairon-Mondet. Na tekmovanju so nastopili tudi predstavniki Slovenje. Najvišje sta se zavihteli Katja Vidmar, ki je pristala tik pod zmagovalnimi stopničkami, in Natalja Gros, ki je zasedla šesto mesto. Najboljši Slovenec je bil Klemen Bečan z osmim mestom. Posebnost tukajšnjega tekmovanja v primerjavi s tujino je bil spektakularni finale, ki sta mu glasbeno ozadje v živo vdihnila baskitarist domače ekipe poskrbel za res spektakularne smeri. Tekmovanje je tudi tokrat obogatil pester spremljevalni program z enako zasnovanim finalom, s katerega se je v program Vala 202 na Radiu Slovenja v živo oglašal tudi komentator Franci Pavšer mlajši, med gledalci pa so bili celo nekateri člani slovenskega političnega vrha. Najslajšo piko na i celotnemu dogajanju pa je, kot je znano, postavila Slovenka Mina Markovič, lanska svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju in v kombinacji, ki je na Logu suvereno opravila z vsemi tekmicami, si priplezala zlato medaljo ter tako poskrbela za pravo evforjo množice na-vjačev, ki se je na prizorišču zbrala navkljub slabemu vremenu. Letošnje tekmovanje obogateno s pestrim spremljevalnim programom Na tako dobro postavljenih temeljih je treba graditi naprej, zato organizatorji v društvu Korenjak s predsednikom Lorinom Möscho na čelu menjo, da lahko raven tekmovanja povzdignejo še višje, ga vsebinsko nadgradjo in naredjo programsko zanimivejšega. Tako so se med drugim odločili, da programski del razširjo z glasbenim koncertom skupine Siddharta. Člani mednarodno najuspešnejše slovenske rock skupine bodo nastopili že na predvečer tekmovanja, in sicer v petek, 10. maja, ob 22. uri. Glasbeni koncert bo potekal pod velikim prireditvenim šoto- r m v Jani Hace iz skupine Siddharta in Sergej Randelovic z bobni, za duhovite komentarje pa je poskrbel Boštjan Gorenc - Pižama. Pohvale za izvrstno organizacjo so deževale z vseh strani. Leta 2012 je Log - Dragomer dosegel še en rekord. V vsej zgodovini tekmovanj za svetovni pokal se dotlej namreč še ni zgodilo, da bi se na posamezno tekmovanje prijavilo kar 125 tekmovalcev. To je bila velika čast in obenem odgovornost za organizatorje, ki pa so se vnovič izkazali. Med drugim je Log - Dragomer privabil - po ocenah strokovnjakov - najboljšega postavljavca smeri, Francoza Jackyja Godoffa, ki je s pomočjo In ne nazadnje: sam finalni nastop tekmovanja za svetovni pokal bo vnovič prav poseben spektakel, saj bosta za glasbeno spremljavo, kot vsako leto, poskrbela Jani Hace in Sergej Ra-ndelovic, dogajanje na odru pa bo z duhovitim komentiranjem tokrat začinil vsem dobro znani Sašo Hribar. Koncert skupine Siddharta in glasbeno-plesni večer z DJ Teyem Za resnično udarni uvod v športno dogajanje bo torej že na predvečer tekmovanja poskrbela glasba oziroma skupina Siddharta, ki je bržkone ni treba posebej predstavljati. Gre za mednarodno najbolj uveljavljeno slovensko rokovsko zasedbo, ki deluje že od leta 1995. Za ime si je nadela naslov romana nemškega pisatelja Hermanna Hesseja in izoblikovala svoj prepoznavni zvok. Njihova diskografija in seznami koncertov in nagrad so preobsežni, da bi jih tu naštevali. Skupina je veliko nastopala tudi zunaj meja Slovenje in sodelovala s številnimi znanimi imeni. Sploh pa je na svoj način povezana tudi s plezanjem; leta 2001 je pri snemanju albuma Nord, ki so ga pozneje prodali v 30 000 izvodih, med drugimi sodeloval tudi alpinist Tomaž Humar. Naslednji večer nas bo v plesne ritme zvabil DJ Tey, eden vodilnih slovenskih komercialnih didžejev, katerega kariera prav tako sega v zgodnja devetdeseta. Sodeloval je s številnimi znanimi imeni s svojega področja in kot gost po klubih in diskotekah prekrižaril vso Slovenjo, gostoval pa je tudi na Hrvaškem in v Italji. Proti koncu devetdesetih let je združil moči z drugimi didžeji in moderatorji v oddaji Warm Up Base, ki je kmalu zelo zaslovela. Spogleduje se tudi s produciranjem, v zadnjih letih pa ga poznamo predvsem z radia Salomon. Jacky Godoffe tudi tokrat vodja postavljavcev Lahko bi rekli, da je prvi uspeh letošnjega tekmovanja že tu: v Slovenjo namreč vnovič prihaja Jacky Godoffe, legenda svetovnega merila v balvanskem plezanju, ki med poznavalci velja za najboljšega postavljavca balvanskih smeri. Čeprav se je letos celo uradno upokojil, se je kljub temu odločil prevzeti mesto vodje postavljavcev smeri na tekmovanju na Logu, kar pomeni, da si vnovič lahko obetamo izjemno spektakularne smeri. 56-letni Jacky prihaja iz Francje. Živi v meki balvanskega plezanja, v kraju Fontainebleau, kjer vsak dan več ur preživi na balvanih in ima tovrstno plezanje v mezincu. Do nedavnega je bil zaposlen pri francoski planinski organizacji, pri kateri je postavljal smeri za izbrano vrsto francoskih plezalcev, obenem pa je vodil tudi tečaje za druge reprezentance, med drugim tudi za slovensko. Zasebno je velik ljubitelj glasbe - igra klavir in kitaro -, z ženo pa imata pet otrok. »Ni nam dolgčas,« je dejal v lanskem intervjuju. Lorin Möscha, predsednik društva Korenjak in predsednik organizacjskega odbora tekmovanja Siddharta (foto Jaka Babnik) rom v športnem parku Log, ki lahko sprejme do dva tisoč ljudi. Gre za edinstven koncert pod imenom Siddharta World Cup Concert, ki je sad sodelovanja članov organizacjskega odbora in baskitarista skupine Siddharta Janja Haceta. Naslednji dan, t. j. v soboto, 11. maja, pa bodo ob 22. uri na svoj račun prišli vsi ljubitelji tehnoglasbe. Za izjemno vzdušje in dobro glasbo bo namreč poskrbel mednarodno priznani DJ Tey. V okviru tekmovalnega dela se obeta vsebinska nadgradnja v pomenu prirejanja atraktivnih športnih vložkov vseh vrst. Na svoj račun bodo med drugim prišli ljubitelji adrenalinskega kolesarjenja, imenovanega trial bike. Na prizorišču bodo namreč postavljene montažne kulise v obliki več metrov visokih stolpov, nevoznih avtomobilov ter kovinskih in lesenih ovir, na katerih bodo profesionalni kolesarji uprizorili spektakel, ob katerem človeku zastane dih. Za tiste, ki se radi zabavajo z lovljenjem ravnotežja, bo na prizorišču velik bazen, prek katerega bo napet vrvni trak, tako imenovani slack line. Na njem se bodo lahko poleg virtuozov v tej disciplini v lovljenju ravnotežja pomerili tudi obiskovalci. Zabavni del, v katerem bodo lahko sodelovali ljubitelji vodnih radosti, pa bo na travnati površini. Tam bo namreč stal kar stometrski tobogan, po katerem se bodo lahko spuščali prav vsi obiskovalci, ki jih ni strah vode. Organizatorji seveda niso pozabili tudi na vse, ki bi se radi pomerili v športnem plezanju. Tistim bo namenjen velik plezalni stolp, na katerem bo potekalo tekmovanje v hitrostnem plezanju, ob določenih urah pa se bodo lahko nanj povzpeli tudi ljubitelji športnega plezanja vseh starosti. Pot do tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju leta 2013 Ko smo se leta 2007 prvič preizkusili v organizacji tekmovanja in nanj povabili le najboljših osem slovenskih športnih plezalcev v vsaki kategorji, nam je postalo jasno, da bo organiziranje tekmovanj postalo ena od vodilnih usmeritev Športnoplezalnega društva Korenjak. Leta 2008 je Natalja Gros v Parizu postala evropska prvakinja v balvanskem plezanju in le še vprašanje časa je bilo, kako bo njen uspeh vplival na razvoj balvanskega plezanja v Slovenji. Leta 2008 je našemu društvu ob podpori Občine Log - Dragomer uspelo postaviti največjo umetno balvansko steno v Slovenji in pozneje na njej organizirati dve tekmovanji za državo prvenstvo v balvanskem plezanju. Tekmovanji smo izpeljali na najvišji ravni, kar nas je spodbudilo, da kandidiramo za organizacjo tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki ga letos organiziramo že tretjič zapored. To je tekmovanje najvišjega razreda in udeležjo se ga najboljši plezalci z vsega sveta. V društvu menimo, da je dobiti priložnost za organizacjo enega izmed največjih športnih tekmovanj na svetu resnično velika čast, pridobljeno zaupanje Mednarodne zveze za športno plezanje, da tekmovanje postane tradicionalno, pa odgovornost, ki se je moramo zavedati, jo spoštovati in ceniti. Tega se v društvu Korenjak zavedamo, zato je naše tekmovanje v očeh svetovne javnosti - tekmovalcev, mednarodnih delegatov, trenerjev in sodnikov - eno najbolje organiziranih tekmovanj za svetovni pokal. 50 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vigi, vigi, vigi .. .. Vrhnika in Dren, boljši ni noben MNC Vrhnika Dren spet presegel samega sebe ... NK Vrhnika je v soboto, 22. 12. 2012, s pomočjo članov celotnega MNC VD pripravil prav poseben dan za vrhniške otroke. Prostore Cankarjevega Doma na Vrhniki so od 17. ure naprej zasedli nasmejani otroci. Veselih obrazov in polni pričakovanja so nestrpno čakali na začetek lutkovne igrice Rdeča Kapica. Se mnogo bolj nestrpni pa so bili po predstavi, saj je svoj prihod napovedal Dedek Mraz. In res se je zgodilo. Njegove sani, polne daril, so se zaustavile pred nabito polno dvorano. Dobri mož je uslišal njihove želje in kljub težkim časom globoko posegel v svoj koš daril. Obdaril je 272 otrok, članov mladinskega Nogometnega centra Vrhnika Dren, njihove bratce in sestrice ter 58 otrok iz socialno šibkih družin na Vrhniki. VALNICA TRIGLAV, SIMOBIL, TOBAČNA GROSIST, ORBICO, ATET, d.o.o., podjetje ZAVAS, d.o.o., RCG, d.o.o., COSTELLA, PEKRANA ADAMIČ, ZAVOD SENT VRHNIKA, OBČINA VRHNIKA IN ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA. Posebna zahvala vsem sponzorjem bo v naslednji številki. Res iskrena hvala za pomoč! Tudi pozimi smo v NK Vrhnika precej dejavni ... Edina selekcija, ki ima povsem prosto, je selekcija članov. Preostale selekcije pa pridno trenirajo v telovadnicah in tudi na zunanjih igriščih. Letošnja zima je bila še posebno prizanesljiva, saj smo imeli malodane pomladne temperature, ki so omogočale treniranje in igranje na prostem. Organizatorji so se še posebno potrudili. Po obdaritvi najmlajših so namreč na vrsto prišli tudi nekoliko starejši. Zanimiv klepet o športni higieni, ki so ga popestrili številni vrhunski slovenski športniki, je vodil znani novinar dr. Andrej Stare. Gostil je nekdanjo vrhunsko atletinjo Alenko Bikar, nogometnega sodnika lige prvakov Primoža Arharja, znanega nogometnega trenerja in nekoč izjemnega nogometaša Dušana Kosiča ter vrhunskega strelca, aktualnega člana državne reprezentance Željka Moiče-viča. Leto začeli s pokalom! Tudi fantje iz selekcije U-8 so imeli turnir v Kamniku, ki je zanje potekal v nedeljo, 6. 1. 2013, dopoldan. Iz svoje skupine so se fantje prebili kot drugouvrščeni in tako za nasprotnika v pol-finalu dobili favorizirano ekipo Triglava iz Kranja, ki jih je premagal z 1 : 0. Zaradi najugodnejšega rezultata v polfinalu smo na koncu osvojili 4. mesto. Čestitke vsem fantom za prikazano igro in osvojeni pokal! Nogometno popotovanje pa je našo osmico iz turnirja v Kamniku popeljalo za Bežigrad v Jamo, kjer so se pomerili še v tekmovanju Rad igram nogomet. Tam smo imeli prijavljeni dve ekipi, ki sta osvojili 2. in 3. mesto. Fantom se je že poznala utrujenost, a so se vseeno izkazali, tako da jim čestitamo za vse uspehe, obenem pa vabimo tudi druge zainteresirane fante in punce, naj se nam pridružijo na treningih in z nami osvajajo pokale ter se zabavajo. Nove štiri zmage v zimski ligi za U-9! Fantje so zaenkrat doživeli le en poraz in ob odigrani tekmi manj zasedajo odlično 3. mesto. Še lani so premagali ekipo Hrastnika z rezultatom 6 : 1 in Calcit iz Kamnika z rezultatom 4 : 1, letošnjo sezono pa so odprli - tako kot so lani zaključili -, z novima dvema zmagama proti ekipama Ljubljanske Ilirije in Grosupeljskega Brinja A. Fantje s svojo resnostjo in pravim pristopom kažejo velik nogometni in športni potencial, zato se že veselimo priprav, ki se jih bomo udeležili v marcu, kjer bomo naše nogometno znanje še izpopolnili. Vse selekcije so se udeležile tudi tradicionalnega turnirja v Kamniku, kjer so se starejši in mlajši dečki uvrstili v zaključne boje, kadeti pa so z eno izmed ekip v izjemno težki skupini končali s svojimi nastopi že v predtekmovanju, nekaj naših članov pa je v drugi ekipi osvojilo prvo mesto. Dekleta so se na državnem prvenstvu DU-14 zavihtela na odlično šesto mesto in tako odlično peto mesto. Udeležili smo se tudi turnirja na prostem, kjer so starejši dečki ob enem samem porazu klonili šele po izvajanju kazenskih strelov in tako na koncu pristali na petem mestu. V nadaljevanju zime bo še zelo pestro. S tekmovanjem začenjajo še naše mladinke DU-17, mlajši dečki in kadeti se odpravljajo v Ivančno Gorico, predvsem pa je pomemben veliki dogodek na Vrhniki, ko bo NK Vrhnika gostil zimsko državno prvenstvo v nogometu za članice in mladinke. Dogodek bo potekal v soboto in nedeljo, 26., in 27. 1. 2013 v športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška. Vabljeni. Brez (pre)potrebne sreče! Fantje iz selekcije U-7 (2. razred OŠ) in U-6 ( 1. razred) so nastopili na turnirju v Kamniku, ki je potekal v soboto, 5. 1. 2013, dopoldan. Zaradi velikega zanimanja otrok smo prijavili dve homogeni ekipi. Cilji na turnirju so bili nabiranje novih izkušenj, čim več zabave ter enakomerno porazdeljen igralni čas. Poleg vseh teh ciljev smo se tudi z obema ekipama uvrstili kot zmagovalci svojih skupin v izločilne boje. Ekipa B je v četrtfina-lu dobila za nasprotnika Komendo in jo premagala brez težav z rezultatom 2 : 0, ekipa A pa končnega zmagovalca Domžale. Po rednem delu se je tekma končala brez zmagovalca, zato so sledili streli iz 6 m, kjer pa smo na žalost potegnili krajši konec mi in tako je ekipa A končala s svojim tekmovanjem za tisti dan. Ekipa B pa je dobila možnost maščevati poraz svojih kolegov v polfinalu prav proti Domžalam. Tekma je bila izenačena in napeta, a se je končala brez zmagovalca, zato smo ponovno streljali »penale« ter zopet potegnili krajši konec. Sledili so še streli iz 6 Seveda so se tudi igralci U-9 udeležili turnirja v Kamniku, kjer so imeli dve homogeni ekipi. V močni konkurenci se jim je uspelo prebiti z obema ekipama iz skupine, kar je ogromen uspeh, saj vemo, da so preostale ekipe prijavile le po eno močno ekipo in z njo »štartale« na osvojitev pokala. Mi pa smo se odločili, da ponudimo priložnost za igro vsem fantom, saj je pomembno, da vsi otroci dobijo priložnost za igro in dokazovanje tudi na turnirjih. Obema ekipama je za finale malo zmanjkalo in sta tako obstali v polfinalu, kjer je ena ekipa osvojila 4. mesto. Fantom iskreno čestitamo! Športni pozdrav, MNC Vrhnika - Dren www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si Prireditev je svoj vrhunec dosegla po programu, ko so ob skromni pogostitvi in kozarčku penine ali soka vsi gostje kramljali še pozno v noč. V sklopu sklepnega dela je potekala tudi dražba plišastih igrač, ki so jih v ta namen poklonili otroci selekcij starejših dečkov in deklic. Izkupiček v višini dobrih 200 evrov bodo organizatorji porabili za športni sklad Vrhnike, katerega namen je pomagati otrokom iz socialno šibkih družin, ki so člani vrhniškega nogometnega centra, pri nakupu klubske opreme, priprav in drugega športnega udejstvovanja. Za osrečitev 272 otrok se organizatorji zahvaljujejo svojim zvestim sponzorjem in donatorjem, torej podjetjem in posameznikom, ki so letos tradicionalno že drugo leto imeli posluh za sočloveka in so Dedku Mrazu pomagali napolniti koš z darili. Zahvaljujemo se torej naslednjim: NAHRIN, ATLANTIC GRUP, MARS SLOVENIJA, NOGOMETNA ZVEZA SLOVENJE, POT, d.o.o., STAEDLER, ZAVARO- Vabilo v naše vrste V MNC VD vpisujemo in sprejemamo nove člane praktično vso sezono. Trenutno treniramo v telovadnicah. Vse zainteresirane toplo vabimo, da nas obiščejo v času posameznih treningov ali pokličejo po telefonu ali pišejo po elektronski pošti. Vse potrebne informacije o treningih in stiki so na voljo tudi na naši bogati spleti strani, kjer lahko najdete, poleg naštetega, še veliko drugih zanimivih in zabavnih vsebin o klubu. m za 3. mesto z ekipo Radomelj, a tudi v tretje nismo imeli sreče na naši strani in smo tako na koncu osvojili 4. mesto. Po rednem delu ni izgubila nobena ekipa, kar je zelo lepa popotnica za naprej. Fantje so pokazali že veliko znanja za svoja nogometna leta, a z malce več sreče bi lahko posegli še po višjih mestih. Čestitke vsem fantom! V decembru nam jo je zagodel tiskarski škrat Našega časopisa, zato so naše želje splavale po vodi. Ker pa kopriva nikoli ne pozebe, vztrajno poskušamo znova. Zato : leto 2012 se je sicer izteklo, a z njim so odšli tudi vsi slabi spomini. Z novim letom prihaja novo upanje, pred nami so novi cilji. Leto, ki nas je zapustilo, je imelo tudi veliko lepega. Te spomine smo zadržali in jih ohranili kot dober temelj za našo svetlo prihodnost. Prav tako je preteklo leto prineslo veliko novega, z novim pa smo si naložili tudi nove odgovornosti. Prepričani smo, da bomo na trdnih temeljih in z veliko mero odgovornosti dosegli zastavljene cilje. Srečno v 2013 vsem vam in vašim najbližjim želi NK Vrhnika (MNC VD). 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 5i Kako se s pomočjo Joge v vsakdanjem življenju spoprijeti z lastnimi strahovi? Strah je stanje, ki nas spremlja od začetka do konca življenja. Strah je glavna gonilna sila življenja in hkrati tudi najbolj razdiralna. Ima funkcijo zaščite, če pa je neosnovan, postane velika prepreka. Strah je vedno povezan z bolečino, izgubo, neugodjem ali spremembo. Strah povleče za seboj celo paleto neugodnih stanj (jezo, bes, pohlep, nesamozavest...). Strah je vampir, ki nenehno sesa življenjsko energijo. Od ranega otroštva nas programirajo, pogosto je vključen mehanizem strahu, katerega se ne da preprosto preobraziti. S pridobljenimi strahovi postajamo miselno utesnjeni in nezmožni svobodnega, kreativnega ter neobremenjenega razmišljanja. Beseda pazi je postala najpogostejša mantra in se uporablja v širokem razponu; na primer pazi, da ne stopiš v lužo in pazi, da te ne povozi avto. Pogosto, v tem primeru »negativno« vlogo staršev prevzamejo mediji, ki nadaljujejo nadaljno zastraševanje. Priporočljivo je, da ne beremo, poslušamo in gledamo negativnih vsebin, ker nas negativno programirajo - v nas ustvarjajo strah, dvom, negotovost. Česa nas je strah in ali je ta strah resnično utemeljen? Strah nas je, ker smo odvisni od določenih reči v življenju in se jih bojimo izgubiti. Nedvomno so mnoge reči v našem življenju vitalnega pomena, za mnoge pa mislimo da so, pa to lahko sploh ni res (EU, evro, politika)! Evropska unija je trenutna formacija, mnoge generacije so uspešno živele tudi brez nje. Zakaj se bojimo, da izgubimo evro, če smo pa tudi z drugimi valutami dobro živeli, mogoče z določenih vidikov še boljše? Zakaj dajemo toliko na politiko, zakaj se toliko zanašamo nanjo in v njej iščemo rešitve, če pa so le te v naši inteligentnosti, domiselnosti, prizadevnosti? Seveda politika pripravlja okolje v katerem delujemo, pa vendar. V svojem prepričanju smo ločeni od univerzalne sile in s tem od življenja samega ter mnogih reči, ki nam jih ponuja. Ta sila je vedno v stanju maksimalnega razdajanja, mi ljudje pa smo tisti, ki si to preprečujemo in uničujemo skozi strah, zavist, pohlep, nezaupanje, prepire, vojne. S svojim načinom razmišljanja in delovanja blokiramo ta tok. Z razumevanjem in spoštovanjem osnovnih principov življenja lahko predrugačimo svoje življenje. Kozmična inteligenca in mi smo del nje, želi, da smo zdravi, srečni, da imamo blagostanje. Predstavlja neskončno bogastvo in mi lahko s svojo naravnanostjo prejemamo iz te zakladnice - kolikor resnično potrebujemo. Strah lahko zmanjšamo in odpravimo z razumevanjem principov življenja, s praktičnimi telesnimi pristopi in spremembo psi-homentalnih vzorcev. Joga vsakdanjem življenju vsebuje paleto pristopov s katerimi se lahko učinkovito spoprimemo z lastnimi strahovi. Predvsem je potrebno s pomočjo telesnih tehnik aktivirati glavne energetske centre in postati notranje močan. Vsebuje položaje, ki odpravijo strahove. Tisti, ki je notranje močan, se ne boji. Joga v vsakdanjem življenju predstavlja sistem postopnih, sistematičnih pristopov do povrnitve ali ohranitve telesnega zdravja, notranjega miru in nas osvobaja različnih neugodnih stanj, med drugimi tudi strahu. Ohranja vitalnost, mladostnost, podarja dolgoživost. Deluje izjemno učinkovito kot preventiva na različnih nivojih človekovega življenja - telesnem, energetskem, psihomentalnem in duhovnem. Dr. Danilo Kosi - Dayalpuri, prof. Spinning - skupinska vadba na stacionarnih kolesiha Spinning® je skupinska vadba na stacionarnih kolesih. Gre za izum bivšega ultramaratonskega kolesarja, ki je v času priprav na najzahtevnejšo tekmo RAAM potreboval učinkovit pripomoček oziroma način treninga, ki bi mu omogočil zadostno količino treninga s psihofizičnega vidika. Spinning® je za razliko od ostalih skupinskih vadb in »indoor cyclinga« sistem treninga, ki omogoča individualno intenzivnost skozi pet energijskih območij, s katerimi lahko sistematiziramo trening in optimalno prilagodimo intenzivnost za posameznika in njegove želje oziroma zastavljene cilje. Energijska območja omogočajo, da vadeči trenirajo v pravem območju intenzivnosti. Ta ima ključen pomen pri kateri koli vadbi, saj trening pri določeni intenzivnosti v organizmu sproži procese , ki omogočajo različne rezultate. Cilji večine vadečih so izguba količine telesne maščobe, izboljšana tehnika pedaliranja, izboljšanje kolesarskih rezultatov, pridobivanje vzdržljivosti, pridobivanje vzdržljivosti v moči in izboljšanje kolesarske tehnike in sposobnosti. Spinning® trening izvajamo v petih energijskih območjih. Energijska območja so vezana na intenzivnost, ki jo v Spinning programu merimo z odstotki maksimalnega srčnega utripa. Energijska območja V današnjem času se vse prevečkrat dogaja, da vadeči trenirajo preveč intenzivno, zato ne dosegajo zastavljenih ciljev. Trenirati pametneje je eden od ciljev Spinning programa. REZ nam omogoča ravnovesje med intenzivnim treningom in aktivnim počitkom, ki omogoča obnavljanje zaloge energije in nudi varno vadbo. REZ je lahek trening, imenujemo ga tudi aktivni počitek. Vsi vemo, da telo potrebuje počitek, poleg statičnega pa tudi aktivnega. Dokazano je, da je aktivni počitek bolj učinkovit pri odstranjevanju mlečne kisline iz telesa. Naslednjič, ko boste utrujeni in bolečih mišic, se udeležite lahke REZ ure Spinning® vadbe, ki vam bo pomagala pri odpravljanju bolečine v mišicah. REZ vadba pospeši kroženje kisika v utrujenih mišicah, vezeh in v ostalih delih telesa po napornih treningih. Ura Recovery Spinninga® povečuje sposobnost ter omogoča boljši in daljši trenažni proces. Čeprav še danes marsikdo misli, da bolj utrudljiv trening prinaša boljše rezultate, raziskave že dolgo kažejo, da je počitek tisti, ki po napornem treningu omogoči prilagajanje telesa na stres in napredek. Brez zadostnega počitka je napredek težko dosegljiv. Visoko intenzivni trening vpliva na zaloge ogljikovih hidratov v telesu (glikogen) in utrujenosti centralnega živčnega sistema. Vsakodnevni intenzivni trening vodi do pretreniranosti, poslabšane trenažne sposobnosti, bolezni in celo poškodb. Recovery vadba pomaga k boljšemu kroženju krvi po telesu in transportu hranilnih snovi do vseh organov v telesu in tudi mišic. Zapomnite si. Trening je ravnovesje med trdim delom ter aktivnim in pasivnim počitkom. Brez visoko intenzivnega napora ne boste dosegli napredka in brez počitka boste telo izčrpali. V Recovery uri se telo sprosti tako fizično kot psihično, zato je nujen del vsakega trenažnega procesa, pa naj bo to rekreativni ali vrhunski športnik. Energijsko območje Endurance (EEZ) predstavlja srce in dušo Spinning® programa. Z EEZ gradimo aerobno vzdržljivost. Aerobna vzdržljivost je večkrat opisana kot baza ali osnovna vzdržljivost in predstavlja izhodišče za vse nadaljnje treninge. EEZ povečuje aerobno vzdržljivost in izboljšuje ekonomiko kolesarjenja, kar pomeni, da telo porabi manj energije za določen trening. V programu Spinninga® naj bi EEZ predstavljal največji del vadbenega časa, saj je osnova, iz katere lahko gradimo. Ne glede na to, ali ste vrhunski športnik ali le začetnik, je EEZ enako pomembna. Aerobna vadba je sproščujoča in daje energijo, zato po njej nismo izčrpani. Izboljšuje naš imunski sistem in pomaga pri zaščiti pred poškodbami. Energijsko območje Energy (IEZ) predstavlja kombinacijo različnih intenzivnosti v eni vadbeni enoti oz. treningu. S pomočjo obremenitve in frekvence vplivamo na višino srčnega utripa. IEZ je trening, s katerim povzdignemo našo fit-nes pripravljenost na višjo raven. IEZ izboljšuje tako aerobno kot anaerobno sposobnost telesa. Z izpostavljanjem aktivnih mišic visoki intenzivnosti izboljšujemo njihovo sposobnost in odpornost proti utrujenosti, vadeči bodo lahko tako lažje dlje časa premagovali intenzivne napore. Pri IEZ upo- rabljamo različne metode, s katerimi oblikujemo intervalni trening. Energijsko območje Strenght (SEZ) ali trening moči je izjemno pomemben del Spinning® programa, s katerim krepimo naše mišice, aerobno vzdržljivost in izboljšujemo srčno-žilni sistem. S SEZ izboljšujemo odpornost vezi in sklepov. Aerobna vzdržljivost izboljšuje presnovo maščob in krepi imunski sistem, z anaerobno (80 - 85 % max. srčnega utripa) pa izboljšujemo toleranco telesa na mlečno kislino. SEZ predstavlja tudi izjemen psihični trening, saj zahteva od posameznika nenehno mentalno pripravljenost. Psihološka pripravljenost in sposobnost sta enako pomembni kot fizična. Energijsko območje Race Day je izjemno naporen in zahteven trening, ki od posameznika zahteva vrhunsko psiho-fizično pripravljenost. Z Race Day EZ želimo v času trenažnega procesa izmeriti svoje sposobnosti in oceniti napredek. Gre za obliko tekme, kar pomeni za vsakega posameznika največji možen napor. Race Day izziva naš organizem za delo v izjemno visokih naporih (intenzivnosti), blizu ali celo čez anaerobno mejo. Anaerobna meja je meja, kjer se v našem telesu začne kopičiti mlečna kislina hitreje, kot jo je telo sposobno razgrajevati. Namen takšnega treninga je adaptacija telesa na večjo količino mlečne kisline. Race Day izboljšuje živčno-mišično koordinacijo - izboljšuje poti med možgani in mišicami. Je izjemno naporen trening, ki sili telo, da dela hitreje, močneje, zato je nujno, da smo ob takšnem treningu spočiti, zdravi in dobro psiho-fizično pripravljeni. Polona Gosar Rankovic, Spinning® Master Instructor • STUDIO V FORTE FITNES Z OSEBNIM TRENERJEM • STUDIO V FORTE 52 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija .......28 januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski 21. 12. 2012 - Lintverni ob zaključku leta - nočni pohod na Planino Ob zaključku leta se Lintverni tradicionalno podamo v Zavetišče na Planini, kjer pregledamo letne dogodke ter se pogovorimo tudi, kaj bomo začeli prihodnje leto. Tudi letos smo se zbrali pri Štirni in se odpravili v smeri Stare Vrhnike ter se po dobro znani poti pod Kurenom ter nad Koriti povzpeli do Zavetišča na Planini. Med prijetnim druženjem in ob okusni hrani, ki jo je pripravil novi oskrbnik Mitja, smo se pogovorili o opravljenih pohodih ter nakazali nove ideje in predloge, ki naj bi jih uresničili v letu 2013. V letu 2012 smo Lintverni zabeležili petindvajset let obstoja in pohodov in temu je bilo namenjenih tudi večina aktivnosti. Odšli smo na tradicionalne pohode v Dražgoše, na Goropeke ter Cveletov pohod na Bloško planoto. Po večletnem odlaganju (predvsem zaradi slabih vremenskih razmer) nam je letos uspel zahteven vzpon na Škrlatico. Glavni letni pohod je bil namenjen 25-letnici pohodov in našega obstoja, zato smo obnovili tradicionalno vrhniško planinsko smer z Vrhnike na Triglav. Ob tem je treba poudariti, da se je pohoda, poleg aktivnih članov, udeležilo tudi nekaj ustanovnih, ki sicer kot pohodniki ne delujejo več. Posebno smo bili veseli ponovne udeležbe Pastirja, ki se je po dvanajstih letih ponovno in uspešno podal v visokogorje. Zanimiv je bil pohod v okolici Vojskega, žal pa si okolice Haloz zaradi slabega vremena nismo uspeli ogledati. Žal se je letos od nas za vedno poslovil naš zvesti in dolgoletni član, Gasilc. Spomin nanj naj večno živi v naših srcih. Tudi v letu 2013 bodo na vrsti vsi tradicionalni pohodi (Dražgoše, Goropeke in Cveletov pohod na Bloke). Za glavni letni pohod načrtujemo obisk črnogorskih gora, predvidoma v juniju. Idej in predlogov je še več. Celoten načrt bo znan 26. 12. 2012 - Tudi v letu 2013 nižja članarina .... Upravni odbor Planinskega društva je na svoji novembrski redni seji 8. 11. 2012 sprejel višino članarine za leto 2012, usklajeno s predlogom Planinske zveze Slovenije. Kot po navadi vam ponujamo popust do 31. marca 2013, člani kategorij A+ in A pa naj svojo obveznost poravnajo do 31. januarja 2013, da jim bo še naprej zagotovljeno prejemanje Planinskega vestnika. Drugim članom z istim datumom poteče zavarovanje, zato pohitite s plačilom članarine, ki jo bomo začeli sprejemati prvo delovno sredo v januarju 2013. 28. 12. 2012 - Eksplozija pohodnikov na nočno Planino ... 70, ... 106, ..., 154, ... u, madonca, 200 in končalo se je pri 262, kolikor nas je startalo od Štirne, a na Planino smo udarili z vseh vetrov: s Stare Vrhnike, Zaplane, od Starega malna, čez Blatni Dol, z Jerinovega griča in na vrhu se nas je v dobrem razpoloženju srečalo več kot tristo pohod-nikov tradicionalnega nočnega pohoda. Število nas je neverjetno presenetilo, še najbolj oskrbnika Mitjo z njegovo domačo ekipo ob »nadzoru« našega Berta in vsi smo se dobro izkazali. Mitja še posebno, saj se je prav odločil in že 21. decembra postavil razsvetljen in ogrevan šotor, ki bo na Planini vztrajal do 2. januarja 2013. Polna luna, jasna noč in kopne razmere so naredile svoje in na Planino privabile množico pohodnikov, cele družine z veselo razigranimi otroki, ki so poskrbeli za hitrejši tempo pri vzponu in veselo rajali okoli zavetišča in šotora. Večina se je odločila še za vzpon na stolp in ni jim bilo žal, kajti razgledi, ki so se ponujali, so vzbudili marsikateri: »Oh in ah; take nočne panorame pa že dolgo ne. » Nudil se je pogled od kričeče načičkanih naselij do svetlobne kače av- Lintverni pred zavetiščem na Planini na enem izmed naslednjih sestankov v začetku leta 2013. Druženje se je končalo z izmenjavo čestitk in dobrih želja za čim več uspešnih pohodov v prihajajočem letu 2013. Fotografije: Šolnik in Vezist Besedilo: Vezist S* PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA ČLANARINA 2013 IN PRAVICE ČLANSTVA PZS KATEGORIJE ČLANSTVA A+ člani člani B člani B1 člani S+Š člani P+O člani EUR EUR EUR EUR EUR EUR ČLANARINA 2013 65,00 55,00 22,00 16,50 14,00 6,00 ČLANARINA 2013 DO 31.3.2013 63,00 53,00 20,00 15,00 13,00 5,00* A+ člani .A. člani člani S+Š / D P+O / D DRUŽINSKI POPUSTI 2013 60,60 50,60 17,60 11,20 4,80 PRAVICE ČLANSTVA PZS A+ člani člani B člani B1 člani S+Š člani P+O člani 1. Nezgodno zavarovanje in reševanje v tujini * * * * * * 2. Zavarovanje odgovornosti * * * * * * 3. Članska znamkica + potrdilo za reševanje * * * * * * 4. Naročnina na revijo Planinski vestnik * * 5. Planinski koledarček * * A+ člani polnoletna oseba; aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti, A člani polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti, B člani polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti, B1 člani polnoletna oseba: oseba starejša od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti, S+S člani srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti, P+O člani predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik, *Za otroke, ki se bodo udeleževali šolskih izletov je članarina celo leto 3,00 EUR. Dnevnik Ringa raja i, Mladi planinec dobijo po naročilu vsi člani P+O brezplačno in se krije iz stroškov PZS. Članarina te kategorije se namenja programom mladih in pridobivanju novih članov. Planinski koledarček prejmejo vsi A člani in UO PD brezplačno ob predložitvi seznamov PZS. Članarina 2013 je bila potrjena na 12. seji UO PZS, 8. 11. 2012, popust za člane PD Vrhnika, ki bodo vplačali članarino do 31. marca 2013 pa na seji Upravnega odbora PD Vrhnika dne 4. 12 2012. ocvirkovko, toplo in hladno pijačo pomagala premagati še zadnji klanec. Kar nismo in nismo se mogli raziti v dolini in marsikatera družba si je našla dolinsko »zatočišče« v krajih, kjer »bog roko ven moli«. Srečno in nasvidenje na nočnem pohodu v letu 2013! Besede nanizal: Milan Jerman Trenutke pohoda ujela v objektiv: Miran Klavora in Miro Malneršič 1. 1. 2013 - Izšle so Zimzelene drobtinice - 2 »Zakoračili smo v deveto leto druženja in pohajanja po naši lepi deželi. Moje bojazni, da bo osip velik, da se bo skupina naveličala pohodov, se ni udejanjil. ... Čestitke vsem za prehojenih osem let! ... Vzdržimo, saj bo kmalu desetletnica, ko bo bolj svečano! Vaša Elica« iz uvoda k Zimzelenim drobtinicam - 2, ki si jih lahko ogledate na povezavi: http://issuu.com/ yeti1949/docs/zimzelene_drobtinice-2 http://issuu.com/yeti1949/docs/zimzelene_ drobtinice-2 ZIMZELENE DROBTINICE-2 toceste proti beli Ljubljani, do umirjenih tonov, pogledov na bližnje hribovje in gore v ozadju, vse skupaj razsvetljeno z luno in mežikajočimi zvezdami. Vseh lepot mora biti za nekaj časa konec in poslovili smo se od Planine, nekateri pod vodstvom vodnikov Vodniškega odseka, drugi v večjih skupinah pa tudi sami. Na poti navzdol do Štirne nas je ponovno prijetno presenetila peterica Storžkov, ki nam je, »omaganim«, z Posledica zadnjega in prejšnjih vlomov in brez druge povzročene škode se je odločil, da bo obiskal zavetišče, ko bo uradno odprto. Avtor fotografije: Mitja Kovačič. Besedilo: Milan Jerman 12. 1. 2013 - Mladi planinci na izlet v Škocjanske jame z vlakom V soboto, 12. 1. 2013, se je 58 mladih planincev iz Planinskega društva Vrhnika z vlakom odpravilo na izlet v Škocjanske jame. Kar smo videli, upraviči to, da jame spadajo na Unescov seznam svetovne dediščine. Izlet je imel dve posebnosti. Prva je, da smo se Skupinska slika pod Unescovim obeležjem peljali z vlakom. To je za otroke posebna dogodivščina. Ne vemo, v čem je glavni razlog, vendar sta veselje in vznesenost otrok govorila sama zase. Druga posebnost izleta pa je bila, da nismo šli v višino, ampak v globino. Tako smo si širili obzorje tudi na drugih področjih in ne Naslovnica Zimzelenih drobtinic -2 Kaj smo zapisali v prvi izdaji drobtinic pa si lahko ogledate na povezavi http://issuu.com/yetil949/docs/zimzelene_ drobtinice-tekst Prijetno branje vam želimo. Zimzelenčki 2.1. 2013 - Vlom v zavetišče na Planini Z novičko smo malce počakali, kajti prepričani smo bili, da je imel nekdo solo nočni pohod dva dni za nami (30. 12. 2012 po 22.00) ali pa je želel silvestrovati en daj prej. Najprej je poskušal vstopiti skozi okno, a je dejanje opustil, kajti spodobi se vstopiti skozi vrata, pa čeprav z vlamljanjem. Ko mu je silvestrski menu želela ponuditi alarmna naprava, mu le-to ni bilo všeč Nad veliko udornico in okolico Škocjana) samo na planinskem. Spodnje besedilo so vtisi z izleta treh udeleženk: Zjutraj smo se zbudili in odšli na železniško postajo Verd. Z vlakom smo se odpeljali v Divačo. Od tam smo se peš odpravili proti Škocjanskim jamam. Kaj kmalu smo opazili udorno dolino reke Reke. Nato smo se z vodnikom spustili v kraško podzemlje. Sledili smo toku reke vse od ponika. Nato smo se z gondolo odpeljali na začetek. Sprehodili smo se po učni poti. Ogledali smo si še vas Škocjan in se od tam vrnili na železniško postajo v Divači. Vlak nas je skozi temno noč odpeljal domov. Hana Gombač (6. razred) Lintverni pred spomenikom na Prtovču Danes smo si ogledali drugi del Škocjanskih jam. Ko smo prispeli z vlakom v Divačo, smo imeli malico. Do Škocjanskih jam smo hodili veliko časa. Videli smo veliko kapnikov in se peljali z gondolo. Z vlakom smo se peljali eno uro. Današnji dan je potekal zelo, zelo ZABAVNO! Miranda Nrecaj in Neja Dulmin (4. razred) Fotografija: Miro Malneršič Iz februarskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 16. 2. VIPAVSKA DOLINA - KJECL 8.00 5 ROMAN NOVAK 22. 2. OBČNI ZBOR V OŠ IVANA CANKARJA 19.00 PLANINSKO DRUŠTVO elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski VIZIJA2 MIKLAVŽIČ B&T, d.n.o. Sončna pot 8, Horjul RAČUNOVODSKI SERVIS, DAVČNO, FINANČNO IN POSLOVNO SVETOVANJE www.vizija2.si info@vizija2.si 041 529 620 Odlikuje nas hiter odziv, oseben pristop, strokovnost, ugodne cene in sodoben način poslovanja. Za prevzem poslovne dokumentacije poskrbimo mi. Za vas brezplačno ustanovimo s. p. Novoustanovljenim podjetjem nudimo eno leto 20 % popusta. Našim strankam brezplačno uredimo različne subvencije. Pokličite za neobvezujoč sestanek in oglasili se bomo pri vas. 13. 1. 2013 - Dražgoše 2013 Lintverni vsako leto počastimo spomin na legendarno Dražgoško bitko. Tako je bilo tudi letos, ko je od junaških bojev in požiga Dražgoš minilo že 71 let. Čeprav je še nekaj dni nazaj kazalo lepo, se je vreme muhasto obrnilo in nas nič kaj prijazno sprejelo na Prtovču. Rahle meglice so se že ovijale okrog vrhov, posamezne snežinke pa so sramežljivo poplesavale v mrzlem jutru in vendar je bilo v nas trdno upanje, da osvojimo Ratitovec. Odločno in brez pomislekov smo se povzpeli prek Razorja. Pot je bila deloma poledenela, snega pa le za vzorec. Narava je bila videti kot snežna koprena, pripravljena, da si v naslednjih nekaj urah nadene debel snežen plašč. V prijetnem klepetu smo se kar hitro povzpeli do Krekove koče, kjer smo si privoščili nekaj počitka. Pot smo nadaljevali ob nekdanjem rudniku proti Kosmatemu vrhu. Snežni val se je počasi in vztrajno bližal. Tudi zato je nekdo hudomušno pripomnil, da na Kosmatem vrhu nihče ne deli medalj, zato smo odhiteli kar ob vznožju ter v velikem ovinku zopet zavzeli pravo smer proti gozdovom Jelovice. Snežna nevihta nas je vse bolj dohajala in končno se je vsulo, kot se za pravo zimo spodobi. Naš korak je bil samo še odločnejši. Le ledene plošče pod novozapadlim snegom so se »potuhnile« in kar nekaj »piruet« se nam je pripetilo, preden smo prispeli na Raztovko, kjer nas je potrpežljivo počakala naša logistika. Pohod je bil zahteven, pravi zimski, vožnja nazaj v dolino po novozapadlem snegu pa je bila prava umetnost. Duno in B'čar sta prevzela odgovorno nalogo voznikov in nas varno pripeljala h Kvedru, kjer smo dodali še piko na i. Na tradicionalnem kosilu smo čestitali našemu Staremu za častitljivih 80 let, ki jih bo dopolnil v teh dneh. Spomin na Dražgoše smo počastili, pohod na Ratitovec pa doživeli kot že dolgo ne. Druženje pri Kvedru je bilo prav prijetno, saj smo ponovno obudili marsikateri »lintvernski« dogodek iz preteklosti. V letošnjem pohodu v spomin na Dražgoško bitko smo sodelovali: Bankir, Betajnovc, B'čar, Cvele, Duno, Grintovec, Marč, Padalc, Povžar, Stari, Špik ter Vezist. Fotografija: Grintovec Besedilo: Vezist Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 Podarite darilce svoji ljubezeni ki ga dobite v trgovini TUŠ Notranje Gorice, darilo lahko kupite tudi v naši spletni trgovini: WWW.saTljarije.si več informacij na info@sanjarije.si in 040/702-225 TUDI STARO ZA NOVO - TUDI STARO ZA NOVO 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novi cee'd in cee'd Sportswagon V zmagovalni Australian Open ponudbi je novi 2013 cee'd sedaj na vo|jo po nepremagljivih pogojih financiranja: ü /M Sportage V zmagovalni Australian Open ponudbi je novi 2013 Sportage sedaj na vo|jo po nepremagljivih pogojih financiranja: + 1.000 EUR Joker popusta za vozila iz zaloge in ^^ ^^ ^^ ^ 1+ 1.000 EUR Joker popusta ob nakupu staro za novo M ^J ^J L Enostavno in pregledno: 17.990 EUR* / 60 mesecev L + 400 EUR Joker popusta a| ■ I n za vozila iz zaloge in + 500 EUR Joker popusta I ^ ^ ^ V^ 1% za družine Enostavno in pregledno: 11.950 EUR* / 60 mesecev /mesečno BREZ POLOGA! 60 E0M 0% BREZ STROŠKOM Illllilli—^^^— MESECEV BREZ OBRESTI 299 EUR /mesečnoj Kia " naJveč avta za Vaš denar! 7LET m kia V GARANCIJA HB The Power to Surprise Kiina vozila imajo 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u. AVTOTRADE, D.O.O. Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99 Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 8,2 l/100km, emisije CO2: 97 - 195 g/km CO MPC cene vseb. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Cena 11.950€ ali 199€/mes.: cee'd 1.4 CVVT LX Fun, z Joker popusti 900€ (Iz zaloge 400€+Družina 500€+Joker 0% financ.). Cena 17.990€ ali 299€/mes.: Sportage 1.6 GDI FUN, z Joker popusti 2.000€ (Iz zaloge 1.000€+Staro za novo 1.000€+Joker 0% financ.). Joker 0% financ. ne velja za 2.0L dizelske mot. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o.. Financ. zajema: obdobje do 60 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0€. Primer: znesek kredita 10.000€, odplač. doba 60 mes. po 166,66€/mes. in 0% pologa: fiksna OM 0%, stroški financ. 0€, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 10.000€, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Akcija EOM 0% velja od 7.1. do 15.2.2013 ter samo za vozila modelnega leta 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici oz. pri Kiinih zastopnikih. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana. 2- Sončni center zdravja in lepote IfeCi/ui z,(foaiiiCnl/t In t&ia,pet!t&ki/i tižlifoti akcije a V FEBRUARJU IN MARCU: * mali terapevtski paket: 5x terapevtska masaža hrbta 30 min + 10 min polaganje toplih vulkanskih kamnov: IQOEUR 80 EUR * masaža z vročimi vulkanskimi kamni: 35EUR 29 EUR * depilacija cele noge + bikini: 25EUR 20 EUR * klasična nega obraza MIRACLE (60 min): 5QEUR 45 EUR DELOVNI CAS ponedeljek, četrtek: 9.00-17.00 ure torek, sreda in petek: 12.00-20.00 ure 1.in3. sobota: 8.00-13.00 ure nedelje in prazniki zaprto RAZVAJALI *■ fi VAS BOMO Z: NEGO OBRAZA, MANIKURO, VEC VRST MASAŽAMI, DEPILACIJO, IPL LASERJEM, KAVITACIJO ... NOVOSTI V PONUDBI: LIFTING PRSI Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrhnika T: 01/54743 95, M: 041/52 12 07, F: 01/547 43 96 I: www.soncnicenter.net, E: soncnicenter@siol.net NUPO PREHRANA IN BREZPLAČNO svetovanje za izgubo odvečnih kilogramov z UjMprehrano in merjenje indeksa telesne mase 13. 2.1013 ESTETSKA PEDTKURA SAMO 10 EUR 30 MIN MASAŽAHRBTA _SAMO 10 EUR BREZPLAČNE MINI NEGE ZA OBRAZ IN OSTALASVETOVANJA: ra Naturele D'Argan: 27.2., 26.3. VSAKO SREDO ** OBIŠČITE NAS TUDI NAIHIKJER VAS BOMO RAZVESELJE-I VALI Z TEDENSKO ZNIŽANIMI STORITVAMI TUDI DO 50%. 60 MI N»S'OP.HYTO1N E'GW OBRAZA SAMO 25 EUR Obiščite tudi našo specializirano trgovino vTC Spar na Vrhniki, Ljubljanska cesta 29,1360 Vrhnika DOBRA specializirana trgovina z zdravili in medicinskimi pripomočki Tel: 01 750 59 48, fax: 01 750 59 49, www.dobramisel.net;dobra.misel@siol.net L Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sli^a Gorica 11, Vrhnika W tel.: 041/601-707 < V R H N I K A www.avtotrada.si 4.2. ob 17.00 v podjetju Avtotrade □ Izpit za traktor □ Tečaji prve pomoči □ Vožnja v Postojni in Ljubljani PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO Novega kandidata mora obstojeCi kandidat pripeljati preden sam opravi izpitno vožnjo in nov kandidat mora pri podjetju Avtotrade poravnati vsaj 1 uro vožnje. Nato pa je izdan dokument za brezplačno uro vožnje kandidatu, ki že vozi pri avtošoli Avtotrade. Brezplačno uro ni mogoče unovčiti za denar. PRVIH 10 UR PO 15€ Akcija je namenjena kandidatom, ki pričnejo s praktičnim usposabljanjem v šoli vožnje Avtotrade in kandidatom, ki so se predhodno že usposabljali v drugi avtošoli, z usposabljanjem pa končajo v šoli vožnje Avtotrade, v nasprotnem primeru je potrebno doplačilo do vrednosti ure po rednem ceniku. POSEBNE CENE 2 Cene ur z Ura vožnji Dakat 9H i ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE za študente in dijake: vožnje za B kategorijo: 21,5 € Paket 20 ur vožnje za B kategorijo: 420 € Paket 30 ur vožnje za B kategorijo: 600 € Akcije in ceniki veljajo do preklica. Akcije prvih 10 ur po 15€ se izključuje z akcijami preko splenih postalov Bigdeal in Kolektiva ter z akcijo popusti za študente in dijake._ PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si bizi.si poslovni imenik Preizkusite 7-dnevni brezplačni dostop na www.bizi.si PRALNI STROJ OB NAKUPU 4-iK PALET AH VEC BEtEZPUČhU DOSTAVA NA DOM IN ftA^.CLA^ANJ F 5 HIABÜM. ■ 10* IIJ :■ I [»UM ib J n,HDl» v:Fi +J| - Ktal d? mOHU ■is ■ -.Iii. pe-pan MW-'J ' J fwi/m fiOfiMU Im BOVSA? fWD ^ 1 ^ BE KO EV 6800 JJktJU V«J*4« it 01 201 •>■!■) ittpn41» fnlcjg Vi* Cfo* tf EIJÜ I PPV «lih* ke K^h-.l^.i, ,■ paleta I \yg3uj HČVNIK PLEVNIK proizvodnja in trženje, d.o.o. Podsmreka 56, SI-1356 Dobrova, Slovenija Tel. + 386 (0) 1/200-60-80, Fax: + 386 (0) 1/257-44-22 Email: info@plevnik.si, www.plevnik.si Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Smo uveljavljeno podjetje na področju procesne opreme v prehrambeni industriji z večletnimi izkušnjami pri načrtovanju, projektiranju in postavitvi naprav ter sistemov s področja procesnega vodenja termične obdelave mleka, sokov, piva... K sodelovanju vabimo kandidate, ki so željni novih izzivov. Če so vam blizu vrednote, kot so odgovornost, vztrajnost, delavnost ter želja po izboljšavah in uspehu, potem vas vabimo, da se nam pridružite (www.plevnik.si). 1. KONSTRUKTOR (m/ž) OPIS DELOVNEGA MESTA: Konstruktor je odgovoren za idejne zasnove, razvoj in konstruiranje naprav, vodenje projekta, izdelava konstrukcijske dokumentacije, ostala dela po dogovoru. KAJ PRIČAKUJEMO: - VI. oz. VII. stopnja izobrazbe strojne smeri, - najmanj 3 leta del. izkušenj s konstruiranjem in razvojem naprav, - poznavanje 3D aplikacij za projektiranje (prednost imajo kandidati s poznavanjem SolidWorks-a), Excel-a in Word-a, - znanje angleškega in/ali nemškega jezika, - sposobnost samostojnega in skupinskega opravljanja dela. 2. TEHNOLOG (m/ž) OPIS DELOVNEGA MESTA: Tehnolog je odgovoren za organizacijo delovnih procesov, izdelavo in posodabljanje tehnološke dokumentacije varjenja, sestavljanja, spremljanje in vodenje projektov v proizvodnji, nadzor pri izvedbi. KAJ PRIČAKUJEMO: - VI. oz. VII. stopnja izobrazbe strojne smeri, - najmanj 3 leta del. izkušenj v kovinarski industriji na preoblikovanju, spajanju pločevine, - priprava tehnoloških postopkov in tehnične dokumentacije - nadzor pri izvedbi, vodenje zalog, - poznavanje 3D aplikacij za projektiranje (Solid Works), Excel-a in Word-a, - znanje angleškega in/ali nemškega jezika, - organizacijske sposobnosti, sposobnost samostojnega in skupinskega opravljanja dela. KAJ NUDIMO: - razgibano delo v urejenem okolju, - stimulativno plačilo za opravljeno delo, - možnost osebnega in strokovnega razvoja. Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 V4 strani 225,34 Vi strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine, na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremičnino. Najugodnejša ponudba primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266. Vedežujem in rešujem vse vaše probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. Tel: 051 251 489 Če ste pozitivno in ciljno usmerjeni, se nam predstavite s ponudbo in življenjepisom. Z veseljem vas bomo povabili na razgovor, da vas osebno spoznamo. k Pisne ponudbe sprejemamo na e-mail: mateja.plevnik@plevnik.si ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, OSTALENIZKE GRADNJE O s.p. www.tlakovanje-jesenko.si Drenovgrič 88, 1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 155 1191, GSM 041/166-581 e-mail; tlakovanje.jesenko @siol net Nudim čiščenje stanovanjskih prostorov, pisarn in radiatorjev z ekološkimi probiotičnimi čistili. Ekološka čistila omogočajo čisto in varno okolje,zaprašeni radiatorji pa lahko zmanjšajo moč ogrevanja tudi do 20 %. Pokličite 031 739-740, Mojca POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC FWtil 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si IIIKON Salkon d.o.o. Smrečje 38a 1360 VRHNIKA Tel.: 01 750 22 67, fax: 01 750 22 68 www.salkon.si 9 Srečno in zdrovo novo leto 2013! Kurte LOS. Rm rv lekarni IKK «S+12 - 7*1 L- r: vivv.iiirji^p.ii Vim vodene poslovnih k^jlg via me preveč Ciui S« pri vodenju poihnnih fcnjdR srefvieleiteiwami? Siv nezadovoljni s trcnulnlrti računovodstvom ? ■: r II l.l 11 ti I hI 11 - £i4n?nlji\ riM - ilritki^ndM i vn letnimi ixLulnjoii i kllClLlin ll/llll . L INI ■ imfnaH prvrnnri mcnlptnic FP ^ L- 5 |i md i Imfi dekiktkka J-js-i 1.2. 2D 13 odpiramo pisarna v Logaltu: Towarnl&a 3 \i>vlm HHnkUTi nudim pn i tiWMic 100*. t, HJ-rlrJl V I L II E >1 C ' I' L L"\ |I.L ]ll ' j |HP|1IJ m! Glasbena šola Vrhnika bo v začetku februarja objavila razpis za delovno mesto ravnatelja. Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Občine Vrhnika in Glasbene šole Vrhnika. 20 LET TRADICIJE, IZKUŠENJ IN ZNANJA Kupim oz. vzamem v zakup njivo ali travnik v Polhograjski ali Horjulski dolini. Ponudbe na: 041 372 452 Sssii OOSTBVj™™ KuriavR www.hurjava.net FTrffočjf1111 {i - i'i - wrrfi PELETI ZE OD smreka, bukev, mešai BUKOVA DRVA 051 888 225 © 040 620 BREZPLAČNO VAM ODPELJEM: dotrajane gospodinjske aparate, kopalniško opremo, kadi, pipe, cevi, el. Kable, antene, akumulatorje, gume, žlebove, snegobrane, peč za centralno kurjavo (plačam), balkonsko ograjo, orodje, radiatorje, kolesa in vse ostalo. Če želite, vam tudi pospravim. Neregistrirane osebne avte celo plačam! Pokličite na: 031 513 680, Ivana SERVIS CHEVROLET 10 let garancije KIA MOTORS Mam» - SEUSKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia /fc a s e r V«—i ji} a Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER • katalizatorji NOVAK • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI!!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! 1 schwarzmann GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi * Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišeks.p. Vas 18,1360 Vrhnika, T: 017553 418 T: 041742 018 VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESK0V, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d Lesno Brdo 4la, 1360 Vrhnika Te I/fax: Ol 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si www.koprivec-druzbenik.si 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - I3ALKONSKE 03R03B - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O..Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje CAKCIJp Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjanS005@yahoo.com 1360 Vrhnika Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA MILAN OGRIN (1965-2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani in mu nudili podporo pri njegovem težkem boju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika, november 2012 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MILKE - MARIJE RODE (1924-2012) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu Blažu Gregorcu, pogrebcem, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Žaluje i njeni Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.: 01/7552-714 Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob slovesu naše drage žene, mame in babice FRANČIŠKE KRALJ roj . Oblak (20. 5. 1943 - 7. 12. 2012) iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, spodbudne besede v težkih trenutkih, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem, ki ste jo obiskovali v dneh v bolnišnici in doma in ste ji tako polepšali zadnje tedne življenja. Zahvala velja tudi g. župniku Bogdanu Oražmu, pevcem TD Briše, Društvu upokojencev Polhov Gradec pa tudi Pogrebni službi Vrhovec in Milanu Velkavrhu za organizacjo pogreba. Hvala vsem, ki ste nas spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Andrej, hčerka Andreja, sinova Matjaž in Aleš z družinami Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Vrzdenec, Rakek, december 2012 ZAHVALA ROZALIJA RUS Srednji Vrh 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče. Posebna zahvala Sabini in Danici Malovrh ter patronažni sestri Cilki Škof za nego in skrb v času njene težke bolezni. Zahvala tudi gospodu kaplanu Petru Nastranu in Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: brata Tone in Lojze ter sestri Štefaa in Cilka Težke reči mi pravi veter nocoj, grenke in bridke pozdrave mi nosi, v vejah ob vodi tam joče in prosi, kot da na tihem žaluje z menoj. ZAHVALA Prehitro nas je zapustil naš DUŠAN FICKO (1960-2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Blažu Gregorcu, trobentaču, pevcem in pogrebcem za opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika, december 2012 inwjTY DOSTAVA IN CATERING Kuhanje rta Vašem domu, PIKNIKI, ZABAVE, VESELICE... Poskrbimo tudi za POGOSTITVE NA SEDMINAH... ... že od 74 na osebo MALICE. WWW.HRUSTY.SI Priprava in dostava hrane Igor Dolinar s.p, Bevke 161, Log pri Brezovici Poslovna enota: Hrusty, Dostava & Catering, Drenov Grič 28, Vrhnika 040' 366'691 ' • ' 03l"'843' 830 t ZAHVALA Tiho je zaspal naš stric JOŽEF KENK - po domače Ježenčenov Jože s Stare Vrhnike (1918-2013) Iz srca se zahvaljujemo Domu upokojencev Vrhnika za dolgoletno oskrbo, pogrebni službi Vrhovec, g. kaplanu Luki Demšarju za lep pogrebni obred z mašo, kvartetu Raskovec in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Vrhnika, januar 2013 Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) Poslovil se je JANEZ GRDADOLNIK iz Dragomerja, rojen v Samotorici (1936-2012) Hvala vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in vsem drugim, ki ste se poslovili od našega ata. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Vsi njegovi Dragomer, december 2012 Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč, daleč je... ZAHVALA JOŽEFA NOVAK mama Pepca, rojena Perme (18.3.1932-17.12. 2012) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prjateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče. Hvala tudi g. župniku, pevcem in pogrebni službi ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni otroci, vnuki in pravnuki Vrhnika, Stara Vrhnika, Spodnja Polskava, december 2012 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in babice MARJETE TURK 1935-2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala Pogrebni službi Vrhovec ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni! Vrhnika, december 2012 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, a nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata JOŽE HOSTA iz Velike Ligojne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. kaplanu in patru Franciju za lepo opravljen pogrebni obred, Marinki za izbrane poslovilne besede, pogrebcem, Društvu upokojencev in Planinskemu društvu Vrhnika. Prav tako se zahvaljujemo dr. Heleni Rožmanc Drašler in vsem, ki ste našemu atu nudili prvo pomoč. Še enkrat hvala prav vsem, ki ste kakorkoli pomagali in nas tolažili v najtežjih trenutkih, našega ata pa v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: hči Jožica in sin Uroš z družinama Hvala vsem, ki ste našo drago mamo in babico VIDO SEGA 1929-2012 pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govornikoma sosedi Jožici Sevšek in Mladenu Sumini, županu Občine Log - Dragomer, za ganljive besede slovesa. Hvala praporščakoma Društva upokojencev Log - Dragomer in Zveze borcev za izkazano spoštovanje, pevcem in trobentaču, Pogrebni službi Pieta, Komunalnemu podjetju Postojna in sosedom, ki ste nam pomagali pri pripravi pogrebne svečanosti. Zahvaljujemo se delavcem Centra starejših občanov Notranje Gorice za požrtvovalno skrb in nego. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste naši družini izrekli ustna in pisna sožalja in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Dragomer, december 2012 Bila si dobra mama, naša srca so polna tvojega spomina, a zraven je ostala tiha bolečina. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica IVANKA JERAJ roj. Gutnik (1925-2012) Iskrena hvala vsem sorodnikom (še posebej sestri Anici in Betki), našim prijateljem in sovaščanom, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pogrebni službi in pevcem. Hvala za darovano cvetje, sveče in maše ter izrečena soža-lja. Posebna zahvala pa je namenjena osebju doma upokojencev za nego in skrb ob njeni onemoglosti, zdravnici in gospe Anici. Sin in hči z družinama Iz naše sredine je tiho odšla JOŽEFA ŽELEZNIK 29. 4. 1925 - 10. 12. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika, kjer je preživela zadnjih nekaj let. Zahvala velja tudi pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hčeri Breda in Zdenka s Petrom, vnuki Sašo, Barbara in Borut s partnerji ter pravnukinja Ela Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi. ZAHVALA Za vedno je v 92. letu starosti zaspala naša draga mama, stara mama, prababica in tašča JUSTINA JEREB roj. Malavašič (14. 4. 1921-23. 12. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi osebju doma upokojencev na Vrhniki za dolgoletno nego in skrb. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Hvala pevcem in pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Tone in Jože ter vnuki z družinami Lesno Brdo, Sinja Gorica, december 2012 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama FRANCKA MAROLT s Petkovca 42 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Janeza Pečkaja in iskrena hvala gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA BARBARA ŽELEZNIK Minčnkova mama 1928 - 2012 Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in vso pomoč. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravniškemu osebju, pogrebni službi Vrhovec in pevcem, gospodu kaplanu Petru Nastranu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Miri, sinovi Franci, Stane in Vinko z družinami ter snaha Tanja z družino ITS ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila žena, mama, babica in tašča MARINKA KOROŠEC 1931-2012 Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Mož Ivan ter sinova Janez in Marjan z družinama Borovnica, januar 2013 J Zaspala si, nas zapustila, a spomin bo ostal; hvala ti za vse. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila ANA KRAŠOVEC, rojena Markelj, z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Pogrebni službi Vrhovec za organizacijo pogreba, pevcem ter gospodu kaplanu za obred. Zahvaljujemo se tudi celotnemu osebju Doma upokojencev na Vrhniki za skrb in nego. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Vrhnika, december 2012 Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rosne poljane, kjer najdem vse zbrane, od včeraj in od kdo ve kdaj. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE LEŠNJAK se želimo iz srca zahvaliti vsem dobrim sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste spremljali njeno bolezen in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala za besede tolažbe in stiske rok. Hvala g. župniku Janezu Smrekarju za sočutno opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje in Pogrebni službi Vrhovec. Lepa hvala ga. Boženi za nego na domu v zadnjih dneh njene bolezni, dr. Pirčevi za vsa leta zdravljenja in patronažni sestri ga. Barbari. Mama, tvoja ljubezen in dobrota nas bosta spremljali še naprej v življenju. Hči Marija in vsi njeni ZAHVALA JOSIP NOVAK z Dola pri Borovnici (1935-2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika, gospodu župniku Janezu Šilarju, Pogrebni službi Pieta, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Viktorja, sinova Marjan in Janez z družinama elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 OGLAŠUJTE NA o, >vljt novC-ien in ovei&n iJtan. 2-Q te^ Hahici t MATEJA Bizjak s.P. Kopališka ulica 4, Vrhnika NOVO za občane občine Horjul: storitve opravljamo tudi v Domu starejših občanov Horjul. Kvaliteta zagotovljena s tradicijo. Sodobne naprave in storitve. Zagotovljen parkirni prostor obiskovalcem. Salon v pritličju - enostaven dostop starejšim in invalidom . PEDIKURA KOZMETIKA MASAŽA Mateja Bizjak s.p. PEDIKURA / MANIKURA KOZMETIKA I DEPILACIJA MASAŽA T: 01 755 25 30 Pon - pet: 08.00 - 20.00 (individualno naročamo tudi ob sobotah) križan - ka naš časopis k-1 -13 NEGO- VALEC NOG r VMESNI, DELNI PRIZOR KRATICA ZA NEMŠKI STANDARD GRŠKI PRVI letalec PUSTNE ŠEME S PTUJA ZNAK ZA IRIDIJ ZNAK ZA POLMER POGOJNI PODRED-Nl VEZNIK NEGOVANA (noga) GRŠKI FILOZOF (341 -271 pr.n.š.l VELIKA KUHINJA TOPOVI DENAR V SFRJ KATERI TEŽITI, UBIJATI LJUDI IVAN ZIDAR OSIVEL VEČJI POTOKI POGOJNI ODVISNI VEZNIK, AKOTUDI DEL CELOTE 1000 N KRAJ PRI ZADRU rimska s SRBSKI JEZIKOS. KARABIČ ODLOK, URADNI RAZGLAS ZNAK ZA OGLJIK RIS, ZVERINA RAVAN , PLANJAVA SEGA, OBIČAJ AVTOR SUSMAN JAKOB SALON MATEJE BIZJAK DELA NA GNETENJU TELESA PEDIKURA PRESNOVA STARO -GRŠKI GLAVNI TRG MERILEC ODBOJA, GLOBINE EDO VECKO PRASKE. RAZPOKE MED SKALAMI NATURN NEGA ROK, NOHTOV GNETEZ, GNETNJA TELESA PRIRODA SKRBNO OBDELANA KOŽA KOPNO V MORJU VOLT UNITED NATIONS GLAVNO MESTO ŠPANIJE KOLIDZ PRI LONDONU ZAPAHI, VENTILI »MARO -STAR» LETNI DOHODKI PAPEŽA MILIAM -PER SMO. STE, .. PARKIRANI POD STREHO SIRSKI PREDS. LUKA NA HONŠUju GOSTA MESNA ŽUPA 1 .in 25. ČRKA A. RIM. BOG LJUBEZNI SPANSKI KLUB, ZLATNIK POZITIV. ELEKTR. KRAT. ZA SLIKA VILKO OVSENIK ZNAK ZA SR-BELO LAHKO KOVINO (AT=26.9> DEŽELA NA JUGU NEMČIJE ZNAK ZA RADIJ BOR DUŠIK NEKDANJI OKROŽNI URAD DRŽAVA NA JUGU ZDA IZBRANEC PREDSTAVA VELETOK V AFRIKI INICIALKI IGRALCA 0'NEALA ZNAK ZA NATRIJ ZNAK ZA TITAN DOKTOR REKA V S.NEMčl. KALIJ LUKA NA HOKAIDU NA JAP. JAN ZLOBKO ZNAK ZA POL PREMERA GLAVNO MESTO NORVEŠKE NIŽJA GIMNAZIJA kisik EAST MALN , MALIN NAMOK, NAMO-čITEV SODOBNIK KELTOV ^ENi SPODAJ JE ZGORAJ OZ. ELEKTR. IZBRIS -UIV ROM AV. ZNAK VZH.SLO. KARENINA DOBE, VEKI VTISNI-TEV AVTOM . OZNAKA DOLENJSKE OKUSEN, SLADEK MAJHEN ZNAK ZA KILOLITR ZNAK ZA TITAN ZNAK ZA KISIK ZAGO-ZDA ZNAK ZA AR MOLIL- NIČA, SKLADBA ANGLEŠKA VOTLA MERA NEGA NOG ^N^MojaObčinasi / Vrhnika Zagotovite si celoletno promocijo vašega podjetja po ugodni ceni. Mogoča je tudi kombinacija oglaševanja na spletu in v Našem časopisu. Pokličite na 031 392 153 ali pišite na nascasopis@zavod-cankar.si OGLAŠUJTE V NAŠEM ČASOPISU 1 cm2 oglasa samo 1,04 evra z DDV NAŠ ČASOPIS Križanka Našega časopisa Prejeli smo več kot dvesto izpolnjenih križank prejšnje številke (»Boter«), med katere bomo podelili šest nagrad. V Gostilni Boter si bodo prste oblizovali: Elizabeta Modrijan z Raskovca, Vrhnika - pečena hobotnica s krompirjem Marija Perko iz Bevk - nadevani lignji z blitvo in krompirjem Jani Hrovatin z Dola pri Borovnici - pica hawai Majice Našega časopis bodo po pošti prejeli: Janez Zalaznik z Dobrove, Rok Perko iz Bevk in Danica Kogovšek iz Horjula. Nagrajenci Botrovih dobrot bodo po pošti prejeli nagradni bon, ki ga bodo lahko unovčili v Gostilni Boter. Vsem nagrajencem čestitamo. Sponzor tokratne križanke je Pedikura, kozmetika, solarij - Mateja Bizjak, s. p., z Vrhnike. Izžrebali bomo tri srečneže, med katere bomo podelili nagrade: klasično masažo (60 min), pedikuro in depi-lacijo nog. Trije dodatni izžrebani posamezniki pa bodo prejeli majice Našega časopisa. Rešitve prejšnje križanke: vitel, etili, sa, ig, el, tn, ležaj, hobotnica, i, udav, ad, d, barve, obad, ac, bo, bide, abraham, boter, e, ose, rz, tk, votel, botru. Rešitve simetrične križanke prejšnje številke: šam-pon, Kornat, trnorep, Annaba, ogon, tetra, tek, regal, ora, Hart, sorodnik, okli, cela, stotnik, gredelj, esej, rele, jadralec, etik, Ike, rinež, bič, enota, Rona, Ajanta, eliksir, čarter, epatka. Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: IŠČEMO Najamemo hišno pomočnico za občasna dela na domu, kot je čiščenje, likanje in manjša gospodinjska dela. Delo je na območju Babne Gore pri Polhovem Gradcu. Informacije na telefon: 031-370-951. Ste se danes že nasmejali? Janezek razmišlja: Pri urah se učimo: 2 + 2 = 4 Za domačo nalogo imamo: 734 + 555 - 432 : 69 = 77 V testu pišemo: letita dve ovci, ena rumena, druga gre desno. Koliko stane kilogram asfalta, če ima krava 6 let? Darilo Se pogovarjata dve dami: »Včeraj sem imela rojstni dan.« »Čestitam. Kaj ti je mož kupil?« »Vidiš audija na spodnjem parkirišču?« »Jaaaa ...« »No, takšne barve predpasnik.« Mudi se »Pridite takoj k nam! Tašča hoče skočiti skozi okno.« »Napačno številko ste zavrteli, gospod. Mi smo mizarji in ne reševalci.« »Je že prava številka. Problem je v tem, da ne more odpreti okna.« Brkata Pravi tip ženski: »Kje si riba?« Ona: »Jaz še nisem riba.« On : »Oh, kako da ne?« Ona: »Pa lepo te prosim! Ne diham na škrge, ne živim v vodi, nimam repa. Jasno?« On: »Vem, ampak imaš brke kot som.« NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. januar 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOVO VCEW«»« Povečana odpornost na praske po zaslonu, vl a g o in prah! 'Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec meg(a)phone TC Cerknica, Cesta 4. maja 4a, 1380 Cerknica | m 031 441 441, tel/fax 0599 688 09 | mega.phone2@siol.net m JeK.si RAČUNALNIŠTVO B SERVIS Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molek.si www.molek.si T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48 M: 070 21 08 14 " HP Deskjet Ink Advantage nova serija tiskalnikov Tiskajte več f plačajte manj. Zelo preposto. Šifra: HP-2515 HP PSC 2515 Advantage Multifunkcijski barvni tiskalnik A4 ločljivost tiskanja 4800x1200dpi LCD ekran, Brezrobo tiskanje, nizka poraba energije Šifra: CZ275C HP PSC 3525 Advantage Multifunkcijski barvni tiskalnik A4 Avtomatsko dvostransko tiskanje 4 ločena barvna črnila Šifra: HP-4625 HP PSC 4625 Advantage Multifunkcijski barvni tiskalnik A4, FAX Avtomatsko dvostransko tiskanje Podajalnik papirja 4 ločena barvna črnila Wi-Fi, PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV! SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV Redna cena: 599 EUR Akcijska ^^ CYTV-. cena Asus X54HR-SX202V Intel Core i3 2350M 2,3Ghz pomnilnik 4 GB DDR3 trdi disk 750 GB DVD Super Multi ekran 15.6" 1366x768 16:9 grafika Radeon HD 7470M 1 GB WLAN, Bluetooth 4.0 1X USB2.0, 1X USB3.0 ,1X VGA, HDMI spletna kamera, Touchpad,čitalec kartic barva: črna Microsoft Windows 7 Home Premium garancija 24 mesecev darilo: torba, antivirusni program AVG Redna cena: 549 EUR Akcijska cena