Gospodarske stvari. liako bi se naj klale svinje? J. Coaifort priporoča posebai aačin aviaje klati, kterega aašiai bravcem aazBanjaaio. Mnogokrat sem že botel pisati, aa kakov aaeia se aaj Iože, aaj bitreje ia aaj bolj uIjudno sviaja zakolje: Jaz Babijim kakovogoder prosto puško saaio za tretji del aavadaega aabijaaja, vložinn edea palec dolgo pribitko (zatik) iz trclega lesa, tako debelo, kakor je aavadai aabijavflik, (Ladstock). S to pribitko vstreljim sviajo aa srediai v čelo, ki jo aa bip uaiori. Glaviaega aiesa tako vstrelaj celo aio ne pokvari. Ni se bati da bi sviaja pri takem klaaju koga vgrizla. Ni potrebao sviaje loviti, vrči, držati, kar je vse zlo aevamo delo ia svinja ae cvili tako grdo, kakor pri aavadaem klaaju. Iz vstreljeae sviaje tudi lože vsa kri izteče, kakor iz oae, ktero z, nožem zakolješ. O scjatvi semena« Poglavituo pravilo je: Ne sejaj semeaa pregosto, rajši poprej skušaj seme, če dvomiš, ali bo kalilo ali ae; ker bila bi ne le sarao potrata semeaa, temuč tudi dvojno delo, če se setev iz početka že pregosto seje. — Zatogadelj se za rastline, ki bi iaiele na j>rostoru ostati, zlo priporočuje oaa sejate/ ra rajde, ki se zmiraj bolj v rabo jemlje. Semeaa z debelim zrnora se globokeje vložijo in bolj pokrijejo kakor drobiia, ktera se dostikrat le za eno črt pol- >-iti smejo. Koliko semeaa po meri ali vagi (tebtaici) kaki kos ajive potrebuje, to se še le po lastai skušnji zve. Kdor ai sejanju vajea, Baj primeša k semeau za polovico peska, drobne prsti, pepela itd., kar je pri nekterib ralivah a. pr. pri pesi zmiraj poirebno. Raztrošeao seme se leliko z leseaimi grabljaaii vtolče, kar je boljše kakor samo pregrabljanje. Stisaeao seme rajši kali ia aektera plemeaa b. pr. čebul se morajo celo teptati ali valjati, da dobro razklijejo. Pri sejaaju aa rajde se z majbao rovflico ali z brazdotvorom (grablje z bolj redkioii kliai, a kterimi se več rajd aa eakrat v eaaki saksebaosti aapravi) več ali raaaj globokih žlebov ali brazd aapravi, v ktere se poteai seme z roko trosi. Nato ae aeme, če zemlja ni mokra, previdao zalije ia s poravnaajem brazd pokrije. Zlo koristao je, vsako seme z gaojajico, kteri se dovolj druge vode prilije, zaliti, po takem se kaljeaje pospeši ia mlada rastlina ima bitro dosti hraae. Za maogotera semeaa je dobro, če se preden namočijo dokler začaejo kliti. To je celo potrebao, če se sejatev zakasai. Tako n. pr. klije zelao seme prstjo zaiešaao ia v gaojeno gredo vložeao po 10—12 daeb, iaače pa tedae ia tedae preležuje. če se grahova setev redka prikažuje, se dosadi razklilega graha, kteri prvega kmalu dojde. Krastavci ia pese se tudi -spešao — aamakajo. — Poglavitea pogoj je, da se klilo seme o mrzlem vreaieau ne seje, ia da se malo zaiaoči, da kaljeaje ae prestaae. (Fr. Bl.) Braluili društev nam je živo potreba. Kakor vaakdaajega kruha, tako je potreba sedajae dai za vsakega človeka, bodi si kdor koli, zdrave dušae hrane, ki jo dobre podučae kajige ia časaiki podajajo. Novo leto se približuje; treba bo tudi Sloveacem za to dušao braao poskrbeti. Pred vseai bodi pnporočeaa družbasv. Mo bora, ktera za 1 for, toliko lepih kajig avojim družaikom daja. Živa potreba za Slovence sopatadi dobri časopiai, kteri se ozirajo na potrebe vbogega kmeta, od kterega 8e sedajae dai toliko terja. Kdor naše dai aičesar ae bere, lebko sebi ia drugim veliko škodi, ker ne ve, kako se iaia v domačih občinskih zadevah ravaati; kedarjekaka volitev, ne ve, koga voliti; kedar se mu podaja kaj za podpisati, Be ve, če saie podpisati ali ne. Ker pa je res težavaa reč, da bi si vsaki posamezai potrebaib Kajig iB časaikov omislil, ai zares druge poaioči, kakor da se posetaiki eae ali več občia združijo, ia tako za male deaarje ai tečae dušae braae oskrbijo, to je: da se ,,bralao društvo" osBaje. Takšao bralao draštvo je blagi rodoljub g. B. B. že pred tremi leti v R u š a h vstanovil. Ne vemo, ali to bralao draštvo še obstoji ali ne; pa naraeB tega društva je gotovo posaeaianja vredea, zato podaaio tukaj ,,vabilo ia postave" tega društva, ki saio jih iz prijazae roke dobili. Vabilo. Svet se jc zasakal, ia tudi nam Sloveacem se je začelo smehljati romeno solBČice veselejše prihodaosti; ziaia narodnega spaaja zgiaja iB vesela spoailad novega življeaja se aam približuje. Dolgo je birala sloveaska lipa; sovražniki so jo klestili in ji podsekavali koreflje; ali opomogla si je in jela brst pogaajati. Duh slovenski povsod prešinja sloveaski Barod. Sloveaec se zaveda, da je Sloveaec; se potegaje za svojo aarodaost, si braai svoje pravice, ki mu grejo po božjib in človeškib postavah. Previdaost vseaiogočaega, ki vlada veavoljai svet, je vzrok tega gibatija; po aji je vsakemu aarodu vstvarjen nagon, ki ga žeae vzdržati se ia ohraaiti. V božjem sklepu je, da več narodov aa zemlji živi, in gotovo je tadi volja aaj pravičBejšega, da narod naroda ae zatira, temoč da vsi svoje pravice vživajo ia v ljubezai aied seboj živijo. Če se tedaj aii Sloveaci za svojo aarodnost potegujemo, ia si pravice svojega jezika brauiaio, spolnujemo lesvojo od zgoraj aaložeao dolžaost. Ne dajaio si tedaj svojega uarodBega življeaja zatreti; ae pustiaio v saieti poteptati svojega aiilega materaega jezika. ,,Naš niaterai jezik je varb prave vere", so že rajai Slomšek izrekli; naš materai jezik je srce Barodaega živIjeaja, na podlagi aiateraega jezika se bomo povzdigBoli aa višjo stopajo omike ia blagostaaja. RavBO iz tega vzroka, ker je vsakterega dolžaost svoj jezik ia Barodaost spoštovati ia Ijubiti ia am aiora blagor doaioviae aa srcu biti, so osaovali Bekteri Ruški doaiorodci ,,bralao društvo", ktero iaia aamea: sloveaske časaike si aaročevati ia jib čitati. Ruše so bile a svojo akaderaijo že v starodavaih časib zibelj oaiike ia Biirao zavetje višib učeBosti; tadi v Bovejšib časih kažejo, da še stari duli v njih živi! Postave bralnega drustva v Rušali. 1. NameB društva je sloveaske dobre časaike ia po raeri premožeaja tndi druge sloveBske bukve si naročevati in čitati. 2. Proti koBcu vsakega leta je skupščiaa družbeaikov, t kteri se izvolita predsedaik ia deaamičar, ah se pa prejšna potrdita. 3. Predsedaik ravna društvo; deaaraičar denarje pobira, hranuje ia dogovorjeae časaike Baročaje. Na koacu leta iaia račua položiti. 4. Pri skapščiai, ktero predsedaik skliče ia ravaa, odločijo društveniki: kteri časaiki se bojo za pribodaje leto naročili, ia po ti meri se tudi letaa plača za vsakega odloči. 5. Kdor letaino odrajta, je druatveaik ia ima pravico vse časaike brati. 6. Soba za akupšoino ia časaike je za zdaj pri — — v Rušah. 7. Čaaaiki imajo naj maaje tedea dai v omeBJeai sobi ostati, le po tem se smejo aa dora vzeti in po odločeaem redu brati. Predaedaik iaia posebao za vse to skrbeti. Iz teb postav se vidi, da takšao bralao društvo 4 ali 5 rodoljubov lebko osauje, ki se bo gotovo drugim v kratkem prikupilo. Sliši se, da tudi v Lembahu Bameravajo eaako bralno draštvo vstaaoviti. Le uaprej! — Poskusite pa tudi 'rugod! združena moč velja. L.