TELEPHONE: CHelsea a— VJ42 No. I 39. — Stev. 1 39. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki ★ CITATELJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. Entered Scrood tla*« Matter September J 1st, 1H3 at Um Post Office al New Vork. X. under Art of Concrete of March 3rd. 18W. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 16, 1938- ČETRTEK, !6. JUNIJA, 1938 ADDRESS; 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XLVI. — Letnik XLV1. JOHN L LEWIS JE POGORE S SVOJIM PREDLOGOM NOVE DEBATE V KONGRESU SO VČERAJ ZOPET ZAVLEKLE ODGODENJE ZA NEGOTOV ČAS Predloga, naj bi vsaka tvrdka, ki sprejme vladno naročilo, vpoštevala odredbe National Labor Relation* Boarda in plačevala določene plače, ni bila dana na glasovanje. — Predsednik Ameriške delavske federacije pravi, da je celo zadevo za vozil Lewis. WASHINGTON, D. C., 15. junija. — Danes je bil zopet v Kapitolu John L. Lewis, predsednik Odbora zfii industrijalno organizacijo. Zahteval je, naj bi bila dana na glasovanje predloga, katero on že dalj časa vneto zagovarja, toda opravil ni ničesar. V tem slučaju gre za predlogo, ki se glasi: — — Vsaka tvrdka, ki sprejme od vlade za več ko Milijon vojakov stalne francoske armade ANGLEŽI BODO PLAČALI __VOJNI DOLG Poslanik Kennedy se pogaja z angleško vlado. Za plačilo dolga bo Anglija za Ameriko zgradita 500 parnikov. MEHIŠKI GENERAL REPUBLIKANCI SO SE USTAVILI USTRELJEN PRI CASTELLONU Brigadni general Chavar-ria je bil ujet in ustreljen. — Policija je obkolila hišo, v kateri je iskal zavetja. Zakopali so se ob reki pet milj južno od padlega mesta. — Fašistični letalci bombardirajo bežeče prebivalce. IjOXDOX, Anglija, 14 juniju. — Kot pravi Ioni Beavei-ijrook v li>tii "Daily Expre-s' . dT ?aročn- bi morala "pozvati vse j p * ^nnedv odredbe National Labor Relations Boarda in svo-:koi poslanik odstopil, ko se bo jim delavcem plačevati določene plače. Tvrdke, ki z angleško vlado pogodil glede bi tega ne hotele storiti, bi prišle na * črno listo" Združenim dr bi ne dobile nobenega vladnega naročila. I "Uniiv i»r*vi ..................- - , , ............ i • . i -, v v v • i • J u- 1 1' u«'|Unpilo, ko je izvedela, da je v m vojaški poveljnik v Lewis je bil ze včeraj v Kapitolu ter je pozval Kennedy izdeluje načrt za pla o blizu vasi i -j. . . . . .... lil prišel v Washington, da poro- lli sionti vse, kar je v njihovi moči, toda oblju- G ovojem hsik1.ii predsed ojein usjhmi u pr be niso držali. Odsek je pozneje zahtevo zavrnil. niku Roosevelt u^ V zvezi s levi Danes st,a spremljala Lewisa Philip Murray, je razgovarjal z ministrskim 1. •• i ti • i i • predsednikom Neville Chamb predsednik: organizacijskega odbora leklariev, in . • - - * , j,.,. s i i -i i*. er|ainom< vnanjim ministrom Sidney Hiilman, predsednik organizacijskega od- | lordom Halifaxom in finančnim | chavarria in njegov brat sta bora tekstilnih delavcev. Sprejel jih je senator »»'»isti oni sirom J(«.u,' n Si- nato zbežala iz hiše in sta hote fiankhead. uiouom. |]a skočiti na svoja konja; pri Bankhead Je rekel pozneje časnišldm poroU^Z^^l^, talcem, da se je iz poštenih in zadostnih razlogov da bo Anglija v velikem obse-j Nato pa je ostalih 10 poliei-odločil preprečiti glasovanje. Kakšni so ti razlagi, l"^h*žeiia pri zgradbi aim - $tov namerilo na nju strojnice pa ni hotel povedati trgovske in vojne mor- iin ju ubilo Med streljanjem pa \Y/:ll: mr J j i a m j i i ,nan<'c'- Po tem poročilu bo(i;>'se je trem upornikom posreči io William Ureen, predsednik Ameriške delavske'angleške ladjedelnice dobile v !})0t>e-niti i:< l.iše. federacije, je izjavil, da bi bila tozadevna predlo- ladij v vrednosti —j Chavarria je bil »prej dode- ga že zdavnaj dana na glasovanje in brez dvoma -^^MMMMMHL tjjen jrarnizijj v Torreonu, okoii HENDAYK, Francija, 15. junija. — Vladna osrednja ar tnada, ki skuša f asi-te vstaviti v njihovem prodiranju proti Valcnciji, je zasedla nove vit i jene postojanke ob reki Mija res, 5 milj južno od Ca.-tellon de la Plana. General J ose Miaja, civilni sega vla-azun Katalo na, ki je bil pristaš upornega I ni je, je večino svoje armade, k! in pobeglega generela *Satur-jse je umaknila iz Uastellon *i«- ia Plana, p redno je mesto pad i o TOZADEVNI NAČRT JE KABINET SK0R0 SOGLASNO POTRDIL PARIZ, Francija, 15. junija. — V odgovor na veliko napetost v Evropi je francoska vlada sklenila, da bo postavila armado miljon vojakov. Kabinet je naznanil, da je sprejel odredbo, po kateri bo zvišano število častnikov in vojaštva. To je že tretje povečanje francoske armade v treh mesecih. CHAMBERLAIN SPREJET ŽVIŽGANJEM niua Cedilla. Ko je 'policija pozvala, da -e vsi v hiši podajo, sd iz hiše padli streli in policist Atilano | preči fašistom, da reke ne fkel. v fašistične roke, razvrstil ju-j." žno o« 1 reke Mija res, da pre- ',* , , . j ( liamberlain je rt Avar,, <(. n>it..v 7,r,.mi;i I,- , .... '(vlada, mesto, da bi deželo •UiUO J4 mrte\ /.gmoti na I mogli prekoračiti. , , , , *]., i i, - - * • - i * i • - • Ipletla v kaki« voino, rajs« Tla- i rasistični letalci poročajo,1* J t...... 1 \* zvezi > tem povečanjem j<-1 kasbinet sklenil, da pokliče v jaktivno vojaško službo 4000 r i Izervnih stotnikov in poročnikov. Poveljevali bodo novim ^ -divizijam, ki bodo postavljene <: LONDON, Anglija, juni- ; letošnjimi novinci, ja. — Ministrski pred-edni.:! Francija ima normalno -50 'Neville Chamberlain je bil v jti^oč novincev v-ako leto. zad poslanski zbornici sprejet zžv: j|,ja .itiri leta pa jih je bilo sa žganjem, ko je naznanil, da nje-jmo po 140,IMhj, ker so rojstv i gov a vlada, boječ se vojne, ne j tekom svetovne vojne zelo pa more ničesar storiti proti taši-jdla. stičnem bombardiranju angle- j Prihodnje b to bo zopet nor škli ladij v španskih pristani- [malno število novincev in fran cos k a armada, ki hna »edaj tisoč vojakom ho imela prihoti- Kašistični letalci «lii mi ceste severno od Valcu < ije i» Saguuta polne voja- nje leto okoli 900,(K»0 mož sta i ne armade, leta 1!>40 pa bo ar la j- po- Isvarila angleške ladje, da pri-j tnada štela en miljon vojakov, stajajo v španskih pristaniščih I \rsa francoska armada b«» stva, ki zavzema nove ob amb- !m >VOJ°. 'Hlgovornost in da m- kar najbolj mehanizirana in ne morejo zanašati na varstvo motorizirana. V zračno arma-angfčške vojne mornarice. jdo bodo poklicani rezervni i'. S sedežev opozicijskih p--.ve-j • Sramota!" ;ameriškimi aeroplani, katere ie i..........i.....' I Podrobna preiskava je do- francoska vlada naročila 1H. ne postojanke. Fašistični letalci ><» zop» t bombardirali Ban-elono, \'a-lencijo tudi sprejeta, pa je John L. Lewis stvar zavozil s tvojo vsiljivostjo. Murray in Hiilman nista dala časnikarjem nobene izjave, dočim se je Lewis jezil nad kongres-niki, češ, da so strahopetci in da niso držali dane besede. Znašal se je tudi nad zborničnim odsekom za pravila. Po njegovem zatrdilu je skušal ta odsek tekom celega zasedanja ustrezati le delodajalcem ter je omalovaževal zahteve delavcev. Voditelji zbornice so pa strahopetci, ker se skrivajo za tem odsekom. — Ako bi zbornica glasovala o predlogi, bi bila dana delavcem prilika pri prihodnjih volitvah obračunati s svojimi nasprotniki. Clan odseka za pravila je tudi Cox iz Georgije, ki je nasprotoval vsem socijalnim predlogom predsednika Roo8eveka. — Lewis je jezen, — je rekel, — no, pa saj je lahko. Mislil je, da bo zapovedoval kongresu, kaj naj stori in kaj ne, pa se je opekel. Ce pride Lewis Kennedy je pregovoril an :j00 milj od San Luis Potos?, gleško vlado, da odplača svoj kjer je 20. maja general Cedi! vojni dolg Združenim državam lo pričel svojo ponesrečeno S te:n, da za nje gradi ladje, ker,vstajo. 10. maja pa je bil Cedi -jih Washington ne more dobiti lo odpuščen iz armade, od ameriških ladjedelnic. i Pod obdolžbo vstaje so bii: Dane- (lo. junija) zapade rok za plačilo vojnega dolga. Anglija, Francija in druge evropske države, z izjemo Finske, bodo poslale običajno obvestilo v Washington, da zapadlega roka ne morejo plačati. I Do sedaj je Anglija plača ia !od svojega dolga $4,000.000,000 i samo $2,080,000,000. m baguto. ua odprejo, ' , , , '••Sramota! Sramota! 'opoluo osvojitev vzh)- ,, . . . . dnega obrežja. "Podrobna preiska Bombe so'vžgale v Valencii^!mUu ,la ^'"^ovntega-vai-stva nmja ,n z aeroplani, ki bodo po štiri parnike. Pri zračnem na-zajainč.ti trgovskim ameriških vzorcih zgrajeni ^ francoskih tovarnah. SMRTNI SLUČAJI VSLED NESREČ tiwli aretirani brigadni general province Barnabe vila Rev Wells, ofcer» preiap.n-|v so Lh,h Tnjt.,.... AitSy iujtna j zaklenjeni v neki prazni hi**i m —I Begunci so pripovedovali POBOJ MED RAKETIRJ1 TAMA^l A. Pa., 15. junija. Pod slični okolščiuami, kot pri masakru da dan sv. Valentina v Chicagu, so bili trije mos'ci WASHINGTON, D. C., 14. junija. — Angleška vlada jc uradno sporočila državnemu department n. da ne bo plača.a svojega 15. junija zajpadlega dolga v znesku $85,670,765.05 CHICAGO, Lil., 14. junija.— National Safety Council naznanja, da so razne nezgode ie-ta 1937 zahtevale 106,000 člo veških življenj, kar je dvOjno' )ep na para}^ V Brooklyn u se je 42 letni policist James F. Canberrv za strupil s plinom. Zapustil je pi-smo, v katerem pravi, da se je "naveličal bolezni iu vsega*'. V soboto popoldne je šel k brivcu in mu rekel: "Lepo me o-striži in obrij, da bom izgledal so tbili postreljeni s strojnica-. [strahotah, ki so jih doživeli na mL P° mnen*n PhiladeMiske to poškodovanih 9,900,000 oseb. Škoda na izgubi plač, za zdravila, zavarovalni otroški in ško-- da na lastnini je znašala okoli $3,600,000,000. se enkrat v moj urad, ga bom vrgel skozi vrata. .število ameriških vojakov, ki so WASHINGTON, D. C., 15. junija. — Vsa pri- !bil\ Vbiti v ^;etovni v°j,li- • ij-i j -. ii- i » ' * sled nesreč je bilo lansko le zadevanja vladnih voditeljev, da bi se kongres ze in ,^^^«».11190000000^1, nocoj odgodil, so se izjalovila. Pojavile so se nam reč nove debate, ki so odgodenje znatno zavlekle Proti večeru je poslanska zbornica z 244 proti 87 glasovom preglasovala predsednikov veto gle-j Pri avtomobilskih nesreča 11 de farmske predloge. ije bilo ubitih 39,500 ljudi, pri Senat je aprejel predlogo glede delavskega za-Keh bil° |K,ško „ . - 1 .v . , . n 1 1 -v do vam h 1,360,000 Mudi in'vslet l varovanja zelezmcarjev ter jo poslal v Belo hišo. |tega ^ospodarske Železniške uprave naj bi plačevale tri odstotke škode $1,700,000,000. davka od vseh plač, ki. ne znašajo več kot $300 mesečno. S tem davkom naj bi se zavarovanje financiralo, Smrtni slučaji vsled prometnih nezgod so poskočili za 4 odstotke. Pri nesrečah na delu je izgubilo življenje 19,500 oseb. Brivec, misleč, da se poli cist norčuje, je storil po njegovem naroČilu. V ponedeljek zjutraj so našli policista mrtvo-ga. NEMŠKI GENERAL V BO-DMPESTI BUDIMPEŠTA, Madžarska, 14. junija. — Sem je dospel nemški general Wilhelm Keite1, vrhovni poveljnik nemške armade in član Hitlerjevega tajnega kabinetnega sveta. Tukaj bo ostal štiri dni ter bo gost vojnega ministra Ratza in madžarskega regenta Horthyja, svojem begu. Mnogi so na svo-.JK>,idje se ie Prit'ela vojna med jem ibegu postali, da so izkopa posameznum skupinami rake- Ji plitev grob za kakega svoje I . -i - . , - . ga sorodnika, ki >o ga fašistic-' ^ 'ta takoj. ni letalci ubili s strojnicami Xa )m ________________ C9IQI Muli ■ .. In ! 1 i suDse ripe loo Yearly $«_ "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAS NARODA", III WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHdae* 3—lUSt PREDSEDNIKOVI NAČRTI 3C Pod vaško lipo. piie kakor misli F&ANK KER2E Kaj nas res napredek ubija? Naprednost — je kje kak Predsednik Roosevelt je sklenil poleti prepotovati deželo in govoriti v raznih večjih mestih. To smatrajo njegovi nasprotniki za izziv in za uresničenje nafpovedi — da se je šele začel boriti. Drugi predsedniki se tekom svojega drugega termina ni »o dosti brigali za politična nasprotja v svoji lastni stranki, predsednik Roosevelt je r.,,,. A^r.>iiinununin;^A^:iinu m ntiniti i M tutt m 1111 i 111 n 1111 pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Ca $ 2.58........• ••• Din $ 5-00 $ 730 $11-95 $23.00 •4800 100 IMn. 200 ............Din- »00 ............Dltt &*» ............Din. 100Q •••••••••••• Din. 2000 V ITALIJO Za t 6 35 ............Lir 100 $ 12.25............Ur 200 $ 29.50 ............Lir 500 t 57.00 ............Lir 1000 $112.60............Lir 2000 $167.00 ............Lir 8000 ERR SR ORNE P UD A J HITRO IIKN J A JO BO NAVEDENE GRMR PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI M iim) *» i« boljpto p«pK T flRKjUl Izplačila v ameriških dolarjih «4 MNHIrMnhM------ 4 Mi Prejemal* M* tr »Ur« kraja i splavilo T'lWttrWb 1 NUJNA NARAULA imftUJBMO PO CIKJ LRTTRR IA SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY -gim Km*? umim*** konjiček, vprašam vas, ki bi bil večkrat na vrfeti, če že ne pa širokem svetu, pa vsaj med nami v Ameriki. Imamo vendar napredne liste, napredne stranke, in kar je menda še več: na/predne ljudi. Je to ena tako vsestranska šarža, ki nikdar ne odneha, četudi nismo do danes še slišali -zadovoljnega pojasnila, kaj je to, kdaj je to in zakaj je to. Res je pa eno: o ljudeh, kateri žive z duhom časa, govorimo, da so napredni. In z duhom razmer. Če bi me kdaj kdo vpra<šal, naj povem, kaj s tem mislim, bi rekel tako: napredek je vse, kar nam poveča hitrost, skrajša čas in pojasni zadovoljivo vprašanja, na katera si včeraj še nismo vedeli odgcivora. Napredek je na svetu večen, če zaznamujemo namreč s tem to, kar vidimo v naravi. Toda nas zanima ,pred visem tista Kiran te besede, ki nanaša na človeka in produkte, njegova dela, njegovega ustarjanja. Kaj je postavim storil napredek ali proigres s kmetijo in deželo, tki je bila od nekdaj dem člotveski ? Vsi se spominjamo še naših kmetij v stari domovini. Bilo je malo takih, da bi se reklo: celi grunti. Polovičarjev je bilo več, še več .početrtinkar-jev. Ni bilo torej razmeroma dosti dela, kakor ga razumemo danes, a vendar je v tistih časih in tistih razmerah delala cela dmnžma od rane pomladi do pozne jeseni. In bilo je dostikrat, ko je morala recimo dmžina še na ti polovici grunta najemat. Prišli pa so stroji na deželo — ne toliko v naši stari domovini. kakor v Ameriki. In prekrižali so vse račune. Zakaj koder je delalo poprej, recimo ducait ali več ljudi, jih je odpadlo pri strojih vsaj deset. Spominjam se farmerja v clevelandbki okolici, — da povem samo eno primero. Kupoval sem nekaj od njega, pa mi je začel praviti, da ima osemdeset akrov zemlje. "Koliko vas pa dela na tem svetu?" ga vprašam. 4'Hm, koliko nais dela — jaz pa mašina." Videl je menda v mojih očeh nekaj neverjetnega, ko sem zrl pred saibo drdbno, od soluca ožgano osehico in dodal je: "Pa ne samio to. Imam zraven tega v najemu še stošest-eteset -akrov." "In vise obdelaš sam?'' "Sam — imam sina sicer, ki je nekaj milj od tukaj. On dela pa na svojem, .ima pa kakih tristo akrov." (Medal sem velikanske planote obdelanega ^veta in vpraševal sem samega sebe, koliko bi bi'lo pravzaprav obdelanega, če hi imeli mesto traktorjev iponižne starokrajske kravice in mesto kultivatorfev recimo, ženske gre povsod za človekom, ne da. mu pomaga, ampak da ga potlači, zaduši, Moderni roboti vladajo, delajo in nadomestujego človeka-In človek je savno še — njihov nadzornik? Ej ppijateflj, če ti sediš v ffvtomohilu in čakaš ponižnp kdaj robot premeni iuč ua pesti — tei ostane dolžan, četudi bi ga lahko dal, če bi malo jjog'ledal okoli sebe. Zakaj bi ne mogel dati odgovora človek, ki je recimo v Ameriki ali Ahgiliji? Ali nitste to dve najfbolj demokratični in progresivni državi na svetu ? Če padaio otroci, žene in matere v Španiji in na Kitajskem in drugod, je vzrok vendar ta, ker jih mi in Anglija zalagamo s — petrol jem in orožjem. Zalagamo jih pa zato. ker nam dajo dober profit. Ali je to prav a>H napak, človeško ali živinsko tega se ne vpraša. Kadar Jud Juda pošteno upili, se široko nasemje in pravi, ko ga potraplja po ranili: "Ja. to je pa biznis!** ROPARSKI NAPAD Oni dan je Osredkar Franc, doma iz P uho v ca »napadel domov vračajočega -se svojega soseda Olik i j ali ja Franca in mu i. maja v Manville, N. J. na piknik k društvu Slovenske Narodne Podporne Jednote št. 687. Kadar se snidejo stare slovenske korenine, je zmiraj ve selo in luštno. Zaibavali smo se prav podomače, petja in plesa ni ibilo ne konca ne kraja. Oko postave nas je čuvalo. Mr. Ko rošec, slovenski policeman v Manville je gledal za red, da se nam ni nobena krivica zgodila. Nekaj veselega je tudi in čast Slovencem, da vzgojujejo otro ke v slovenščini kakor v angleščini; samo zategnejo eni po dolenjsko, drugi pa po gorenjsko, No, saj tpravim, da smo lahko ponosni tukaj am vsega m- ve in tudi ne Kupiti lahko, če imaš denar, toda al »delovati ali ]>n prodati je pa težko. •Da so lopi kraji tukaj, >v pozna ]>o tem, ker v poletnem času imamo vedno dosti obiskovalcev. Tudi Tebi, Peter Zgaga, bi ne bilo žal, ko bi na.s prišel obiskat. <^e že prej ne mores, pa pridi takrat, ko bo zgrajen nov most rv Niagara Falls. Prepričal se boš, da tudi tukaj rastejo »kranjske klobase in dolenjski cviček. H koncu pozdravljam vse. Slovence in Slovenke sirom Kanade in /Združenih držav. F. M. Pecek, BeainsviHe, Ont.. £?an. Naročniki! Pssito na ŠTEVILKE pole« naslova, Id pomenijo; prva mesec, drug* dan in ftretla pa leto, kdaj vam naročnina potete. Naprimer; — 6.10.1938 TO POMENI, da vam Je naročnin« potekla I 0. junija I 938 fflMllTl^pcavožamo, da nam prihranite nepotrebno delo pofiljanja GLAS NARODA. 216 W. 18 St., New York O _ . " ' -^'Vli-.*.- v SMKT ROJAKA V KANADI. Dne 1. junija se je v tovarni v mestu AmQiestburg, On t. Can. smrtno ponesrečil Joe Hočevar, istar šele 33 let. Do-nta je bil iz vasi Komjjolje, fara Videm-Dobropolje. V t^j tovami je delal 10 let odkar je prišel iz starega kraja. Na kraju nesreče je bil tudi u jogo v tovariš Joe Jakopič, s katerim s11 a vedno skupaj delala. Jaikopič poroča, da se je porrdsiI veflik kup "sode" in je pokojnega potegnilo v žrelo, kjer je fv par minutah našel smrt. Takoj mm je prihitel na ]>o-moč njegov tovairiš Jakopič, a ni se mu posrečilo rešiti ga. Spodrsnilo se je še njemu, da je bil že do pasa aasut s *sodo* in tako komaj sam sebr rešil življenje (Pokojni zapušča v Kanadi žalujočo ženo in tri male otro-čicke, v gtari domovini pa mater in eno sestro, v Clevelandu pa 2 sestri, Angelo Grill in Petpo Mišmaš, ter več drugih sorodnikov. Bodi ranjkenm lah'ka trn ja zemlja! Naše i^tre ^o sozalje preostalim sorodnikom. John Hočevar, bratranec. "6 L* g N A BO D A" —New York Thursday, June 16, 193« THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Popis iz domovine PIŠE JOŽE REM S (Moste - LJubljana). Ljubljana nestrpno pričakuje povratek svojega župana dr. J. Adlelšiča iz Amerike, ki je 15. maja otvoril v Clevelandu, O., Jugoslovanski kulturni -vrt in ki bo. gotovo vedel mnogo zanimivega poročati o svojih vtisih in opazovanjih v Ameriki. Kalfor 'i>oročajo časopisi, so ga Slovenci v Clevelandu sprejeli 8 tinto prisrčnostjo in gosto-ljubno-tjo, s katero se že od nekdaj oulikujejo in Slovenci v drugih naselbinah, katere je di. Adltčič — mehka belokranjska duša — še obiskal, nikakor niso zaostajali. Kot dober opazovalec- je gotovo videl, da so naši rojaki tudi hudo prizadeti od sedanje krize, da tisti, ki de lajo, težko delajo in da Ameri ka ui več tisti raj, v katerem se cedita med in mleko. Ljubljanski župan pa ni šei v Ameriko praznili rok, nesel je s^boj različna darila, ki jih je oddajal na pristojnih mestih in tako pokazal, da zna ceniti gostoljubje in .-»postov an je, katc ro so mu rojaki izkazovali. .Seboj je nosil župan gospod dr. Juro Ata Ljublja t,. . . , . , jOiplenacu m en teden na Bledu. - i • • . »L. i . Povsod se ji je jako dopadlo in 2 šopka iz izdelkov slovensKo , . ? . , ... , . .. , , .obžaluje, da mora tako hitro narodne umetnosti, delo učen- i . J, . , . . .. . .. , . nazaj. Vkrcala se bo 1. junua cev mescanskih sol: r, .. . . , ._:, • . .. v Havre na parnik Cliamplaai, 1 skatljo drobnih izdelkov ~ , m T* . T.- • , ^ Cie. Generale Transatlantiqu<;, enakega dela in provenience kot . . ... „ , .... . 1 ,ni pa izključeno, da pride z plosctce za autograme. l\ormandie Vsi našteti predmeti so izde- lani v Jugoslaviji in vsi so ofi-cialna darila oficialnim repre zentantoin, oblastim in zavodom USA. Ljubljanski kirurg, priinarij dr, Božidar Lavrič je odpotoval 22. maja fv Ameriko. Obiskal bo neki Medical Institution -v PUi lade I phi j i, Pa., a če narsli, da se bo tam kaj novega naučil, se po mojem mnenju moti, pač pa bodo imeli tam priliko »e od odličnega kirurga tiinooro naučiti. Mr.' Jakob Tekauc, Chicago, 111., Kloster 52, p. Gradac; Mr. John Sivec, Cleveland, O.; Rakitna 75 p. Borovnica; Mr. John Turk, Cleveland, O. Log 20, p. Loški Potok Mrs;. Jennie Stokel, Cleveland, O., Št. Rupert na Dolenjskem; Mrs. Frances Dotin&r, Cleveland, O., Lom 18, pt. Rovte nad Logatcem; Mrs. Angela Bohinc, Cleveland, O., Retnje 29, pri Tržiču p. Križe; Mrs. Josephine Terček, Cleveland, O., Rovte nad Logat ceni 35; Mrs. Theresa in Miss Marga ret Russ, Cleveland, O., Pod tobor p. Podbrezje; Mr.-. Josephine Levstik, Cleveland, O., Smihel 22, pri Novem Mestu; Mr in Mrs. T. Krasovec in Miss Krasovec, Cleveland, O., Petkovškova 5, p. Vrhnika; Mr. in Mrs. Manz, Cleveland, O., Filipovo, Bačka; Mrs. Mary Kuhar, Cleveland, O., St. Jernej na Dolenjskem; Mr. Valentine F. Candon, Cleveland, O., Sodražica. Bili so na kolodvoru prisrčno pozdravljeni. Izseljeniški komisar g. Fink jim je izrekel dobrodošlico z željo, naj se v domovini dobro zabavajo in. o krepčani z lepimi spomini vrnejo v svojo novo domovino, nikdar pa naj ne pozabijo svojo staro domovino. Svoje cle-velandske prijatelje pozdravila je s kratkem nagovorom go bpa Avgusta Danilova. Bilo je se več drugih govornikov, a do-padel se mi je še najbolj govor Mr. Rogelja iz Clevelanda, ki je navzoče opominjal, naj se le malo bofj pdbrigajo za svoje izseljence, ker slovenski živelj v Ameriki že izumira in da tudi Sokol v Clevelandu -že omahuje. Radi velikega navala občin stva nisem imel priložnosti priti v stik z Mr. Rogeljem, ker pa imam njegov tukajšnji naslov in ga bom že enkrat "ujagal". Gospa Russ-ova upraviteljica French Line je povabila potem vse došlece na zakusko v Kolodvorsko restavracijo; godba 4'Zarja" pa je svirala vesele koračnice. pravo nemškutarsko gnezdo, so nemškutarčki marsikaterikrat čutili trdo pest sina F. Šrko-ška in se ga 'bali, kakor vrag 'križa. Naj dočaka Šikoškova mama še 100 letnico, kar je ji vsi prijatelji in znani iz srca želji in se tej želji pridružim tudi jaz. Končam. Glodam še zmiraj na spominih mojega trimesečnega bivanja v New Yorku pri svojih otrokih, svoji sestri Mrs Alojziji Plut v Steelton, Pa., njenemu možu in otrokom in nečaku Rudolfu in nečakinji M. Rems in družini Semenič. Vsem še enkrat za njih gostoljubnost najlepša hvala, hvala pa tudi rojakom in "bivšim društvenim in pevskim tovarišem, za nadvse prijazen in lep spre jem. Pozdrav! Jože. Živega volka so ujdi. V (bosanski vasi Dubočani so ujeli velikega živega volka, ki se je bil priklatil na dvorišče posestnika Radovana Indjeli-ča. Indjeličev nečak «e je pri-prarvljal na maturo, ko je na-enikrat -zaičul srdito pasje lajanje. V naslednjem hipu se je pognal skozi vrata v izibo volk. Radovanova žena se je silno prestrašila, vendar je pa zaprla vrata m potegnila iz peči goreče poleno, da bi ««e ubranila volka. Ta so pa prihiteli sosedje, zvezali volka z vrvmi in ga odvlekTT na vas, kjer «o ga z lovskimi puškami ustrelili. Pošljite nam Naj Vam poročam o nekateri^ smrtnih slučajih. V Novo-mestu je umrla po dveletni bolezni goHpn Pavlina Knoll, rojema Vretušak, soproga sodnij-skega nadoficala Rude Knolla. Ravnotam je umrl gospod Josip Bergman, magister phar maciae, Id si je stekel mnogo zaslug za novomeško požarno bittiribo. V Gorici vasi pri Rib-nici je umrl na sladkorni bolezni *v najlepših letih, saj je bil 9tar komaj 27 let, Anton Lov šia, brat strojnika pri Gladit Naroda, Mr. Frank Lovžina. Bil je vnet clan Sokolskega društva v Rftuaiei. Zapustil je ljubljene starše, sestre in bra-te. Prijatelju Franka Lovšinu moje sožalje. S pamikom Queen- Mary sla se vozila rojaka L. SopcLe iu Ptier Tomec. Z&farvaljujeta oddelka SIO^BU Co. v Mew Yorku za fKMtreifaf glede poto V prijaznem Semiču, so ven |dar enkrat podrli že 400 let jf>tar farovž. Sezidali bodo n« istem mestu novega. -Seveda Ibodo morali dobri fara ni z de-nat jem, kulukom in lesom prispevati. Pa saj še dolg na šob, £i gre v miljone, še ni plačan. Bodo morali pač Ameriški Be-okraujci poseči malo v žep in nekoliko prispevati. Vsakemu je gotovo še pri srcu domači traj, kjer bi-va dobro, pošteno in neipo k varjeno ljudstvo, ki je skrajno marljivo, a nitna ra-zun trte, ki je letos tudi malt? pozefola, nobenih dohodkov. V Hlev?Sah pod sv. Trem Kraljem je umrl Franc Otrin, bratranec naših prijateljev Mr. Jožeta Zelenca, Vrhinka, in Mr Martina Zelenca, New York. 25, maja so prispeli v domovino sledeči rojaki s parnikom Normandi«, French Line: Miss Anna Sodetz, Chicago, III., Kloster, p. Gradac v Belo-krajini; Mra. Rose Sodetz, Chicagt, 111., Kloster, p. Gradac v Belo krajini; Mrs. Josephine Joornej, De troit, Michigan, Dolenjk p. Cerknica; Mr. in Mrs. Janko Rogelj in Theresa, Cleveland, 0, Prim-skovo 42, p. Kranj; 'Mrs. in Misses Mary in Antoinette Naglic, Cleveland, O., Otaviee 10, p. Blbni<» Miss Paula K6nig, (Maraser^, Cleveland, O., Paglarji 2, p. Stari Leg.pri Kočevju: 8. maja je priredilo Godbeno društvo v Domžalah v svoji dvorani koncert, pri katerem so sodelovala tri pevska društva in sicer: Pevsko društvo "Lipa" iz Jarš, Pevski krožek Količevo in Pevsko društvo Moste. Ta društva so pela posamezno in nazadnje dve pesmi skupaj. Pevcev je bilo vse skupaj 60 iu lepo je bilo slišati pesem "Morje Adrijansko" in "Oj Dofrr-da^b.,, Dvorana je bila nabito polna, postrežba iaborna in Domžalčani so lahko ponosni na svojo izborno godbo, ki v strogo narodnem duha. ▼ Brežicah, ki so bile svoječasno ADVERTISE m •GLAS NARODA" Pijanca uHh človeka. V ndkem bofetu na Sušaku sta Milan Monjac in Vladimir Brnjelič ustrelila delavca Toru-ljenoviča. BHa sta pijana in kar na lepem sta jela e;trel.iati po gostih. Ena krogla je zadela v kaipo tudi sreskega pri-stasva Turka. Policija je piia-na ramgrajača komaj ukrotila. t s I s J "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. ! in mi vam bomo pošiljali 2 Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spiaal Fred. POSLSDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................*L25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest j® pisana v obliki dnevnika. Cena......................$150 OGENJ. Bpinal Henry Barimsae. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbnsse je mogel napisati kaj takega kot je 4'*)genj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj, (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$150 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivam Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Bpisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. -Veliki Broga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih ■*•'RokovnjaČev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POB SVOBODNIM SOLNOEM. Spiaal Frane S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje livljenje starih STovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je aaman prizadeval« ujeti ga v svoje mreže. , •, ~ - - Osim^ i * A • * .*.* • * • $4.00 sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe 3 anifi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljube-zeu. Strašna usoda. Cena...................... $1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na *taro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$150 SAMOSILNtK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1^0 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "farzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko Sita in se človek polagoma tudi v neverjetnost viivi. Oens ...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- Mnslri (151 strani.) Nas najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebna Egodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam j<* povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, k pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Xe bo mu žal. Cena ................•......$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" iu "Visoška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samp^a sebe. Obe sejanji se vršita v fckofj i Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ...................... $2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedc.ua iz česčine. Ob čitauju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan oeški pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena ...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) I}elo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 StoventefnMIihing Company ,§<* r A 8 NARODA" — New York Thursday, June 16, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. I SOMERSET MArOHAM: CARJEVA OVCA Nekaj dni je tega, ko sem lostojrn pck*lie, <*e streže člo-rceal Geoi^a Rmiifsaya. Obe- vek v baru ali šofira talklsi. Če •Inval je siiin v re-tavraeiji. bi mu pa dal George nekaj sto Še svoj živ dan nisetn videl funtov tnkn za tc4co east, človeka, ki bi bil navidez tako ' i l»il pa brž pripravljen opu-petrt. Zasmilil mi je. Moj »titi te pHklice. In George j«* 6um je takoj pade>l na nje^o plu/»al. Tom malone George j*1 bil vr^n nt* r« rnt iia brata, ki je Neko*' bi bil • I • v l»il zopet nekaj zagrenil. i prijel v jim'o. No, kako kaj z vami? —!vn- iz s»ibe. Moral je urediti to r« m na v|wn*ii>!. ' sramotno zadevo. Zares, Tom Vadili n i I je: — Že zopt j j<- pretiraval. Mož. ki ga jo bil Toni! T« n« (vdrpaiil in ki se j«« pisal — Z; kaj ga na ne pustiteKVon-'haw. s<» j»> na hotel osve-ffiavwti ? Storili -"te zanj vse.ltiti. Ril j«* mlhrVn predloži kar sphth da -tor i 11. Kone iti t«> zadevo -po-«Vt'ka živel d/ikn i redno /i v I icti.ii'. postal j«' trjrovee. o /onil si> je in /ona mu je rodi- la dva i trokn. . (Ii'orge je imel s tem mnogo j itm sti in moral mu je z;*.ma-jflti ii-la - pefiini stotaki. Nikoli ga ni-em videl tako b<—n»-ga, kakor ti-«ti hip, ko j«* ■sved« I, da -ta n -iliivv -a| dve -roi'ni leti |><» velikih mestih F/vvope. Nje»ri'va ditižina ji' drdiivala tu n« fam v»-ti o t«'m. a-kj p<» een.ia in bila je silno ogoree na. nad njegovim jHnVtjem. Imol jo mnogo -ebnili earr.v in nobenih ezirov. Še svoj živ dan ni'snni ^reeal ebneka, ki bi mu 'bilo tako težko odreci posojilo. Imel je redne dohodke od ' vojih z m- nee v in 7. vsa-kini so jo tako uprijateljil. „ Ve o i 11 o denarja za svojo razkošno življenje jo pa dobival rti George«. Pri njem so ni potrudil. d;> bi vplival nanj z r<( bnimi eari. Gecrge je >»i 1 spoštovan mož. Ko se ie dednjie liroprieal, da njegovega brata nikoli ne bo ^roeala pamet, jo napravil križ roženi. Toda j jo pa jel Toni 7, nnjminiejšo vestjo ia-iljevati «d njega denar. r* :>t« vam iimi advokatu je bilo na mor neprijetno videti la-tnoga brata, k1 ko meša pi-iaee za pultom restavracije, kamor j«- -:«»ni navadno hodil, pli p« isreoH'ti ua 7a volanom tfksija, -d« .ieeega prod vhodom njegnveoM la^tneira kluba. Tom jo trdil, da je po vsemi — Xe morete tajiti, da s mi bil v-e življenje marljiv, pošten, vesten in soliden. — To je ie:s. — Prav tt^ko ne morete tajiti, ,da je bil Tom len, nedo- ni fair! gtojen, vihrav in zapravljiv falot. Če 'bi bila na svetu pre-vidnost, bi moral že davno sedeti v sirotišnici. — Tudi to je res. Geongu je zalila kri obraz. — Nekaj tednov je tega, ko se je Tom zaročil s tako staro žensko, da bi .mu lahko bila mati. Danes je uimrla in mu zapustila Vso svoje premoženje pol milijona funtov, jahto, hišo v Lortdomi in hi;o na kmetih. George Ramsay je udaril s pestjo po niizi. — To pa ni fair, pravim vam to ni fair. Gron^ka strela, to Dva. set let ie stavljal Toni Čez 30 let izkazana poštenost I v, estonskega mesta Narva ivojo fikiivro.-t, ki ga je pekla peroeajo tale dogodek, ki naj vsa ta leta. Povedal mu je hibi ga prebral walk do: di, da je \isako leto pošrljal ne Pred .'!<> leti je tamkajšnji kaj »denarja Plotnikevu. N'a čevljarski nioj-ter A'lo Tui -'runi nje priisreno profil Juliana, beitg kup«.val umi je o l peti >'naj on poskii»bi, da bo Plot in grajskega usnjarja Plotnikova. k« v prišel do denarja, kloikor Nekega dno je zopet naroell ga mora še dobiti za tisto nekaj k« ž za teimp-l ni Slu usnje. .Tnh in je svojemu umi-eajno pa se je v tovarni nekd:i rajoroiinu gospodarju in prija zmotil, zaradi ee.sar je t n varna to! ju sveto obljubil, -b« bo iz poslala Tuibergu namesto 10 kar humi kosov. Tuiberg jni se ni menil za pomoto in jo t>laeal Plot nt kovu -amo nirorenih 10 kosov usnja. Ker je pisarna Plotnikova tudi naredila pomo- vi*šil njegovo zadnjo naročilo Ko je bil rez dolga leta skile- zino, ki je z očetom vred stradala, ker je prodaja časopisov premalo nesla za ves lačne želodce. Tkaj je FMotniikova slučajno npo-znal tudi Ju/han, ki pa ni hotel Plotnikovu povedati, kako in kaj ti iu je naročil rajni čevljar Tuilberg. Pač pa je, kakor poprej Tuiberg tudi -am vsa*ko leto Plotnilkovu pošiljal večji denarni znesek, ne da bi Plotniikov vedel, kdo p»-ilja. S pomočjo tega denarja, ki mu ga je riHišiljal Julian vsako leto, si je Plotni'kov kmalu toliko cvpotiLoprei, da je v Taiinu ku|»il trgovino in da je bil naj-lmijše b^-le rešen. V Taiinu jo Julliaii vso svoje -poretain" knpoval pri Plotnikm-u. V-e usnje je jemal le od nekdanjega dobavitelja svojega rajnega gospodarja. In gospodarjev dolg je plačeval s svojim zaslužkom. Plotnikov jo sieer na vso moč poizvedoval, ke brezhilum »*l»!"č'l. ni kov pri sodišču ni mog<*l U'-jH'ti ter je tožbo izgubil. Bi*li pa so seve^la to veliki denarji. Zato pil je mojster Tuiberg delal toliko lepše kupčijo in dobičke. Y<:--t pa mu ni d-In mini. Zavedal -o jo, da jo storil no kaj nrpn::tonega. Ker pa se je bal javno-to priznati, jo skuhal skrivaj počasi poravnavati. Wako leto je brez svojega imena ppsiljsJ petrograjsknnu trgovcu večje vsote denarja Svojega imena pa nikdar ni imenoval, ker ga je bilo sram. S tem bi bil priznal, da jp oo-prej tovarnarja ogoljufal. Coz nekaj M jo začela Tuibergov? oevljaitnka obrt padati. Svojo veliko delavnico je moral opustiti. Sedaj je imel samo še majhno dela-vnico, v kateri jc delail sami s še enim pomočnikom. Vendar jo kljub temu petrograjsikemu tovarnsrju pošiljali \ bil na videz docela nnnan. Medtem .pa se je 10-toivska Ta pa se je dal spoznat i kot »>ri;itolj rajnega gosp'Mlarja vl*o. Medtem-pa se je odcepila «*d Rusije in po-tala saim^tojna država. Zato Ju-ITuiberga ter v imenu rajnega lian ni mogel dobili nobeneU^-P'-darja iprosil elpu-čama '.voze z Plotnikovom. V Ru-t'^' krivico, ki jo je bil ore 1 let,-'*• je bila revolucija in vse1 Plot">kov utnnc.l. ■PP" Važno za potovanje J« nmijn pMmtl v atari kraj »II Miti k*ca H Um, J« pitrtfcn«, Am J« paužeo » vidi »tvareb. VM nlc M|»-Ivin« itiatnjc Vm unomu« dali najbolj*« pojannila la t odi »m patrehno preskrbeti, da je poteranje adeboe la Utre. h ta-apae ekralte ua aaa sa vaa pojasnila. Ml preekrbiaia vee, bodlul protnj« ra povratn* davnljenja. petni liste, riicje In npfoli vse. bar Je ni potovanj«' trrbn« • aajbitrejAem fuo. la kar |e clarne, ta najmanjše »lrttt> Nedriavljanl naj no ndlaJtoJo de lartnjria tronulkm. hrr piMn* ie debl Is Washlmctsna povratno dnroljonje. KK 8MKV 1'KKMIT. trpi naJauMiJ ea mwr. I'IMte terej taks) r» hroipln^tis nsvo•>-naj priča. kak<» zvesti i ti pošten I •'• ■••nila. baje je hotela k >e-t. :. jo bil ta bla^ri nu»ž. ki zasluži, \ I )r«.in» jutro -o io našli mrtvo. «la so njegova zvestoba in po-1 vso ntzme-arjoiio na pio*.ri. štenost še po smrti oznanja za i Vlak je nrsr'-eniiti (»drezal iiia z^lo I in posnemanje vsakomur, j vo in levico, vsa m -ija je bila »bdeč naokrog okivavljena. Sodijo. da ji hotela no-srečna ž'*n ska «*ez •pr«ntM, v zamišlji-in -ti in razburjenosti pa "i la priliajaječt-na vlaka, ki jo jo za- p< vov.il. N'i pa izključeno, d t v obupu sama šla pod vlak. ZARADI OBREKOVANJA V SMRT let sta živela in Ana Mapret iz Ji I »tl ie zelo zabavo udrnžab-ui:k. Tqnli če ste vi-de|i, da jo t'> iiKi/. ki se nrezivija na ču l' ii način, -to v '.ies^ovi dni •Im debro zabavali. Tom Ram a v j«* poznal vsakogar in vsa kdo ie .poznal Toma Ramfsava. Moarli sto se ž njim no strin jati, •li^lo pa mogli sovražiti ga I ho'ii (leorge, samo loto dni tarojši o | svojega ničvrednega brata, jo bii| kakor da mu j«- že šestdeset lot. Njegovo živi jen/o jo bilo p;i vzorno. l'o-lM'žil -e je, da -e bil mlad in lop. Tfwla Toni jo samo eno leto mlajši od mene. ( V' štirj lr »a l i i«-set. Potom Nf mu pa življenje 'i; nje ne bo zdelo več tako faltko. Jaz pa. ko bo meni pot--drsof. ibom iimol prihranjenih trisoč fnnt« v. Z<» r>°tin Ivaiset let govorim, da bo Te,m končal sladio. Bomo v»deli. ka- imoenik sta 'bila oba noklicana ko mu bo to ugaialo. Bomo vi j v vojsko. Oba sta kot ruska vojaka prišla skupaj na fronto, kjer je bil Tuiberg nevarno ranjen. Predan jo izdihnil, je bil njegov nomočnik Julian pri njem. Juhami, s katerim .-ta ibila tudi poprej zaupna pri-i jaite.lja, je pro'd smrtjo zaupal siji staro jo bilo razdejano. Juhan ni mosjel pri najboljši volji nič •ikreniti in nič. zvedeti. Nekega dno pa je priibežal -kozi Na — vro celi trop ruskih beguncev, 'd so pribežali po večini iz Po-*iograda. Med n'imi je bil tu • Vi tovarnar Plotnikov, ki je bil medtem docela obubožal ter ie v Nai-vi oreživljal le s prodajo časapitsov. S «eboj je da iimi ni bilo dano. Polnih 17 kf iica Ivan Hrastnika v lepem miru in dinžiiin-ki slogi. To dni je bila Obžaloval jnjuna zakonska idila untče-li lo r«-na: 28. maja zjutraj je Ma-. 1»ret(ivo vlak ulo smrti prrvozil: V N*1 vi Plisčici sr« z (*oieš in tako uyiabil dobro mat«'rjn:ea ji* razjarjena množica lin štirim nepreskrbljenim otro-[čala bivšega krranjenca Ivana kont. ilvanoviča, ker je imel ljnbav Linčanje bivšega kaznjenca. .ie bil mogel ve- dolg poravn iti. Ker t»a umira, um naroča, n i j si vzatiu' njegovo delavmico z \>e.in, kar je v nje i. ter si iz iz kiipička poplava dolžno v-oto.. Qnj ,).,„ v go-|no ra/mi'i ie z ženo Miške S I To je Plotnikov tudi obljubil; stilni z več jo druž-bo. Pili sojčim- iz bližnjo v.r-i. Razjarje-storiti. da je pomiri* nmirajo-- malo čez mero, beseda je dab>!ni kmetje -o Ivanoviča zvezali če«ra. jbessrtlo in nekdo je men1 bi b-di in odvedli na občino. Me I po Plotnikov nato -pri iatolja j za šalo kakor za res Ma.io-etu i t jo so i^si pa tako nnmni 1 it-n-svojega deli, kaj jo boljo, delati ali lenuha rit i. Tn veste, kaj -se i« zgodil^ i ? je vprašal fS-eorgo. Ril sem pripravljen na na i hujše. George je govoril s t«-žavo. neikdanjera dolžnilc--* j dojaj, je pretepali, o<"ilo srce, bi vendar bil zelo žalosten, ako >voje ljubljenke ne bi nvogi ! pridobiti za s»e4>e. Nato pa se Rozana oi'tglo zl>erc in pravi: "Po tfmrti svojih starLšev sem nekaj let živela v hiši svoje omožene aentre in sem vodila goapcdln^stv.i. Prišlo pa je, da v njeni hiši nusem megla \u" citati — in — bila sem pri-moiana si 'kje drugje nripiavlti življenj«'. SjHxVt'ca ni't m imela nikake sleče, če win ee še toliko trudila, mogoče ni.* in pr»v zadela. rA&to -em sklenila, da poskusim na drugi strani morja najti primemo službo. Cetoidi sem imela dobro vzgojo, se pri Msem U*m nisem mogla izučiti! za kak po%4>en pgleda. "Areste, kaj sem mislila, zakaj ste zapustili svojo tlo-movino?" "Kaj pa?" "Mislila sem. da v a* je pognala nesrečna ljubezen." Ko nato Rozanino lice zažari, -si misHi Gwen: "Ubogi Regi — kot hitro mogoče moram poskusiti ti to veliko Ijnfttezen izruvati iz tsrca — izdi »se mi — da pri Rozani ne bcto »imel «reče.*' In Rozaua pravi tiho: "Prosi-m. ne vip:»šajte več dalje, Mi^s Oweiidolin — o tem ne morem govoriti." "Potem pa mi saj povejte nekaj: ali bi te mi to povedali,,f pravi Gwen proti *voji1 navadi zelo re-no. Nekaj ča«a he nizgovor ra7jplete in -Gwen ima čas. da se J: zopet vrne) veselo raapoloženje. Rozana nekoliko skuti, zalkaj jo je Gwen to vprašala. Kajti opazila je. la se je Reginald zelo trudil, ;la bi ji bil vsee.' Sicer je mislila, da bi fo rad zapletel v majhno ljubimkovanje, toda Gwenine besede »so ji odkrile, da gre za nekaj resnega, tn tedaj se je takoj poloti bojazen, da zaradi Reginaldove na-klonjenctfti ne bo mogla več ostati v hiši. Presrečna pa je bila, da je našla tako mirno -zavetje — ali naj bi potovala dalje in bi bila vržena v uove boje? Kaj naj pomeni Rozanina nenadna potrtost? Gwen jo vpraša, ako je to, kar ji je povedala, temu vzrok. Vedela je, da «o ženske ravno v takih stvareh zelo občutljive. Ubogi Regi! Ako je bilo temu tako, tedaj je bilo izključeno, da bi mogel imeti le najmanjše upanje, kajti Rozana je odlečno povedala, da se ne bo »poročila. Ako ne dobi njega, ki ga je ljubila, si pravi Gwen. In tako pride prav blizu tega, ikar je "Kilo povod za Rozanino žalost. Obe zelo resno razinLšljujete in brezpomembno odgovarjale na štev»ilna Winniena vprašanja. Ko greste zopet proti hiši, jima (pride naproti Reginald. Rozana od strahu in nemira zelo za rdi in pravi, da mora z Winnie takoj v hišo. Owen ji pride na pomoč in potrdi, da je že skrajni rua. da Winnie dobi svoje mleko. Zato se Reginald ne upa Rozane zadrževati, toda tolaži se s tem. da mu Winnie velikodušno obljubi: "Kmalu zopet pridemo."* "Malo me moret še spremiti :*kozi park, Regi,*' pravi Gwen ter svojo roko potisne skozi njegovo paz luho. Nekaj časa gresta molče eden poleg drugega. Regi se mora šele 'potolažiti, da je Rozana odšla in Gwen premišlja, kako bi mogla bratu prizanesljivo dopovedati, da ne sine imeti nikakega upanja gb*le Rozane. Z nobeno besedo mu Še ni izdala, da je vedela za njegovo nao4teno ž njim govoriti. Po kratkem omahovanju pritisne njegovo roko k sebi in mu pravi: "R-iri — dobro je, da je Rozana odišla z Winnie — nekaj imam s teboj govoriti." Regi se zbudi iz svoje zamišljen osti. "Kaj imaš z menoj govoriti, Gwen?" Zopet stisne njegovo roko. "Nekaj, Rejgi — kar te bo aelo vžalostilo." Rejgi jo nemirno gleda. "Ne morem reči da sii želim, da *bi slišal nekaj, kar bi me moglo žalostiti." "Tega nikdar ne želim, Regi. Toda včasih moraš vendarle slišati kaj žalostnega." "Torej povej! Ce (potrdimješ tako dolg uvod, potem že mora biti 'kaj slabqga »—" { "Da, Regi. Vem namreč, da imate Miss Rozano zelo rad." Njegovo čelo ee pod svetlim šopom las, s katerimi se je igral veter, naguba ne i. Skoro preteče pogleda sestro. "No, naj bo — tega ne tajim. Toda ne sme^ misliti, da bi ti dovolil, da ibi mi v tem kaj prigovarjala." "Tega prav gotovo nočem, R^gi. Poglej — ko sem to opazila, tedaj sem se •v resnici veselila, da sem videla, daf moreš toiti do kake žendke dober. Toda, prej-le &em Rozano nekoliko >icapraševala, da bi ti etvar kaj olajšala — in — tedaj — da, Regi, tedaj sem izvedela, da se ne bo niikdaar omočila, ker nosi v svojem srna nesrečno ljubezen." Regi nekaj časa molči. Nato pa pravi s hripaviiu glasom. "Sadaj pa mi ipovej vse, Gwen." "Oh, Regi — ali te zelo boli?" ''PnaiMTiA t« f»» nraiti i_ OBČINSKE VOLITVE NA CEHOSLOVASKEM VSE P AR NIKE in LINIJE ki so važne za Slovence za si c. pa: SLOVENIC PUBL CO. Vi:i;OSI.AV TUAVEI, I »KIT. 216 \V. 18tb St„ New Verk. N. V, KKETAJNJE FAKN1KOV SHIPPING NEWS' »J, Slika predstavlja predsedni«ta čehoslovaške republike dr. Edvarda BeneŠa, ko oddaja glasovnico tekom občinskih volitev na ("'elioslovaškem. I rtoma tako kakor druge deklici-. kajti ponašati tne rente. ZALJUBLJENI POMORŠČAK ; RENT1RKA S SEDMIMI LETI Pred pomorskim sodiščem v Luebecku se je moral zagovarjati kapitan Lange poveljnik nekega parnika. ki obratuje VOJAŠKA VZGOJA OD 6. DO 60. LETA. , Za ženske, ko zitpnstijo šole do 21. let bo zmi'alo št vilo j :7ol n žev;ilnih ur letno I JU, od i 21. do 30. leta pa letno :>U ur i iu imeli do .40. leta letno | po 4U ur vežihanja-; O«! tridesetega let-.i dalje so xoJ') osebe obojega spola obvezane ; do svojega f)0. leta posvetiti i ]»r» 30 ur letno izobrazbi v pod-roč-ju letalske obrambe. Do konca 1045, 1 »odo tako izbora-ževali tudi « sebe < d ."»U. do HU. leta. V-e te vežbe se morajo vršili tako. da ne bodo nikogar o- * k f » 18. junija : Coote lain v Havre Rei v (ienoa 6. julija : Quti-n Mary v Cbrrl^ourc Ilausi v Huaili'jrg 7. julija : lie rte France v Havre 8. julija : En ropa v Bremen 0. julija: Satnniia v Trst VoIenrobivatetva. (ilav-nt» vbigu ho imela pri tem vojaška uprava oziroma vojno j ministrstvo s t»odrejemaui in-jštaneami po vseh okrožjih. So- \i , -p.. , delovala pa bodo pri vojaški Mati traneoske Ti mske zve- ;: " i * j- • , im i vzgoji narcMla tudi »lniga mi- zlmee (iinette Marbensove ie •• • - . . . . - . ..... ,J ni>ti«tva. :n >:rer ministrstvo za -vojo hčerko v velikih >kr i - t„,i- , , - - # , . o , , , , j>oie. poljedelsko nunistr- beli. Pred dvema letoma >e «e Lt..(1 * .. , . ;>i\(», ki oo Sie!ii Utroei s pravljičnimi doho<: ki v svetu filma niso popolna redkost. Xjih kariera se konča običajno tedaj, ko prične med L n el »rekom iu Oslom. Ka njih -lava bieueti. Nihče običa j-pitana >o obtožili, da je lansko no ne zve da li se njih življenje leto v Oslu ladjo zapustil in j srečno nadaljuje in kako tipo-se nanjo ni vrnil, čeprav mu ji jrabijajo ogromne vsote, ki pivi častnik ponovno -sporoči«,'jih zaslužili-v svoji mladosti, da je pripravljena za odhod, iu ga je tudi zastopstvo brodarsk- j družibe, pri kateri je bil ushi žben, pozvalo, naj prevzamt službo. Da bi pa mik lahko i- f"™- 1 leiuma se mel predpisano i>osadko, so mo- j ,r , l.f1 Jf tlMia-i »,ot za izobrazbo pn biva 1stva, kar udeleail nekega lepotnega nate ^ rivillJt. h a1>r;l]l,_ eaja. Med tn tisoč vtroki je hr Tll(jl m\mVim v z^ohniJl ma.a Omette lH>lrejeiia vojaški grado m pozneje an-ažmaje v,^ hj tilko hr„lu nMrnj{ (>b. New \ orku in Hollywootlu. Skovati tehjvadne kjer je nastopala v filmu iu it;> bod(» skrbeli za t« odrih. Potem je skoraj dve leti p« tovala po Zediiijenih državah. Angliji in Franciji. Pred kratkim je dobila mati lepega o trika zanj izrecno vabljivo ponn dfbo -za eelo vrsto let, ki jo j'.« pa odklonila, (la. Marben-ova meni, da je njena hčerka ž» , . , . 1 -- 'l I J »f.ltx hhliul v il.lllil'Ur^ vir-le v izvrševanju izklicnih Ai,uItiinia v t-herbourg dolžnosti in »»1» praznikih je, Xormandie v Havre iinostevati tuli zahteve ni h ver. rali iz Nemčije z letalom posla ti drugega kapitana. Laugeju pa so meti tem druge rojile po glavi. Zagledal se je bil namreč v neko l«po Nor-vežanko in je zavoljo nje zapustil ladjo. Ker v nemških po J-morskih zakonih takšni prime ri niso bili predvideni, kapitana -prva ni>o Obtožili. Ker pn bi bilo preveč nedosledno, da l»i smel kakšen poveljnik na takšen način kršiti svoje dolžnosti, ko kaznujejo vendar kot de-zerterja vsakega mornarja, ki zapusti na nepravilen način dovolj zaslužila in da odslej lah-svojo ladjo, so Langeja na zad- poživi od obresti imetja, ki -si nje -postavili pred sodnike. — > zaslužila. Tako se bo Gi Stvar je zbudila v javnosti ve- jnette vrnila v ztisebno življe liko zanimanje. Razprava še ni nJe in bo živela kakor druge zaključena. 'majhne d( klice. Xe sieer popol- poedi- [ 13. julija: Statcialani v Boujo.jue 10. julija : Conte Ui Savuia v Genua 1!». julija: Itri-nifii v Bri-uifu 20. julija : (juit-ii Alary v Cherbourg DENAR V PKC1 Iz CliesteiTndda so po>lali ..... i. ■ i i ! vuwu J Angleški banki v London z«*' -julij«: nje ostanke ."»'K) eiiofuntnih bau- j koveev. s katerimi je bila za kurila neka žena v peč v pral Xieuw Aiu^terUaui v Boulogne | U*-.\ v tieuoa i. .CUauiplaiu v Havre . . „ . .. i ..-i. julija: I1K-I. K me -t Dunlop, prometnic , Eurt,pa v ureiueu v Chesterfieldu, si je bil pri-'27. julija: * pravil :J0U funtov, s katerimi je' New 1'urk v Uaiuburi! hotel plačati očetu odkupnim, juiiju: hišico. Za v*ak slučaj jj za Pustimo to!" pravi skoro jezno. ;o besedo, ki jo je izgovori7 Pov- 1 mi vse j(Pal£« prijio^njič.) VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do kdaj iuiate plačano naročnino. I*r\a Čievilka |H»uieiii meaee. dru^a dan iu trt tja pa lt«kov, Vas pri«iu»o, ljitr naročnino uaravuost nam ali jo l»a plačajte našeuai zastopniku v Vašem kraju ali lri kateremu izme-1 castdpnikov, kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni oliiskati tu«i; ilrujr«- nasHbine. kjer je kaj naših rojakov uas-»-Ijenih. Zastopnik l»o Vam izročil ftotrdilo /.a plačano naročnino. CALIFORNIA : San Francisco, «facob LausL!r COLOBAlMt: Pueblo. Peter Cul i p. A. Saftič Walsenburg. M. J. Bay ok INDIANA: Indianapolis. Fr. Zupan«« ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlc Cicero. J. Fabian »ndeago, Cicero tn Illinois! Joliet, Jennie Bamblch La 8alie. J. Spelicb Mascoutab, Frank August in North Chicago in Waukegan. Mmh. MARYLAND: KJtxmiUer, Fr. \odo|»ivee VIICBIOAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Cbisbolm, Frank Oouie, J. I.rkanich Ely, Job. J. Pesbei Eveleth, Ixrais Goule ..Gilbert, Louis Vessel HIbbing. John Porfie Virginia, Frank Hrratlch MONTANA: Roundup, M. M. Pan i an Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlok NEW YORK: Gowanda, Karl StraMs WW* Falls, M M OHIO: Barberton, Frank Troim Cleveland. Anton Bobek, Chas. liar-linger, Jacoh Itesuik. John SlapniK Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumfie Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer. John Jevnikar B rough ton, Anton Ipavec I Conemaugh. J. Brmiec Coverdale in okoUca. Mrs. Ivans ; esno us]»«>-jsohitev pre-biva'stva za naloge narolne L^hransbe. Poleir telovadnih ur'hndo uvetlli tudi j»o-cehne ure za moralno vzgojo niir line v iste namene s prisebnimi urami. Le iz posebnih razlosrov berdo poedini otroei oorci-čeni (Obiskovanja teh prssi Hnili tečajev. Vojaške obl.^^ti be l" nadzirale delovanie Cul v t« h ozirih in po potrebi bodo ustanavljale za dijaštvo posebna verbalna taborišča. Že v s|M»dnji stot|>inji IkmIo mladino učili streljanja, a v viš ji xt epi nji pride na vrsto vežbanje v rabi di*ui?ejara o-roziii* \ /iroja se bo nadaljevala tudi izven šol. Mladi možje do 17. leta 'bodo morali vojaški izoHa.vl»i povečati TU ur na leto. o I toury 1 »o ."»U ur namenjenih moralni, stvarni in telesni pripravi. 2D ur oa ve/banju za 'Miniožno in zaščitno -lužbo. CM 17. leta do nartu ra .bodo vojaški vzgoji posvečali UO ur. letno. spravil denar v pečico poti kot lom v pralnici, misleč, tla l»o tam dobro skrit. Pralnice niso tečaje, ki rabili, ker žena že nad šest let ni prala doma. Nesreča je \ki hotela. «la je hotela baš drugi lan na hitro roko oprati doma nekaj perila in zato je zakurila pod kotlom. Ni pa opazi in, .la je v pečici nekaj skrito. .Mož je prišel v pralnico, ko je v pečici že gorelo. Hitro jt seijel po denar, ne da bi se zmenil za plamene, ki so mu roko do komolca pošteno opekli. Po teiriii 1 je iz "pečice bankovce, ki m) tako obžiraiii. da se poznajo številke samo še na nekaterih. Policija je vzela obzgane ostanke s seboj, jih fotografirala in poslala v strokovni laboratorij, da -e ugotovi, katere bankov<\» mora Narodna banka sprejeti. Važno je, da se ugotovi številka bankovca, ker ga sicer lm::-ka ne sprejme. |lll!lt|||. I;tlltlll||l|ii||llllll||,|ji|||lllll||||ii||!d llHifM,!l|l!IIHII>"''HlhilUi''•|t'Mmtf,M>»«»s» ADVERTISE IN GLAS NARODA*' Havre Ik* de Frauee .IU- julija : Vu't ania v Trst •"!.avgusta : iian^a v Hauihurg Aquitaida v Cherbourg r^urmandie v IJavre o. avgusta : Siiilcndaiu v Boulogue . Bri*iu«'U v Bremen G. avgusta : Conte (Ji .Savoiu v fienoa IU. uv£u.ai>;ta : ^aluruia v Trat 16. avgnsla : Xieuw Amsterdam v Bciilugue 17. avgusta: Norinaudie v Havre A«|Uitania v Cherbourg Hamburg \ Hamburg jo. avgusta: KfX v (ieuoa lic de France v Ha» re Veelidnm v I'>oub»gie> ^i. avgusta : Biruvfu v Bremi-u *J4. avgusta : Paris v Havre Oueen Mary v Churl»rtirg New York v Hamburg "JT. avKiifta : U"iua v (>eu«>a avgusta: Cnro|M v Bremen Statemlam v BuuIivdp lic tinsee v Havre Si. avgusta: A<|iilt:inta v Oierbourc N«»nnandie v Havre Export, Lanis Farrell, Jerry Okom Forest City. Mmtfa Fr. Blodaikar Qreen*burg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenobsk Johnstown, Joka PoUatz Krayn, Ant. Tanielj Luzierue. Frank Ballocb Midway. Jonu Ž ust Pittsburgh in okolica, Philip Prof ar Steel t on. A. Hren Turtle Creek, Vir. Schlfrcr West Newton, Joseph Jovan...... WISCON8IN. Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan, J otrpli Kakei WYOMING: Rock Springs. Lanls Tmochar Diamondville. Joe Bolivti lads patrdito zm m> WMSA "OLA® N4HQPA" SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLO VENSKI DOM Nalvecja zaloga slovenskih kn|lg v Ameriki! V knjigarni "Glatk Naroda'^ lahko dobit« vsakovrstna slovanska knjiga naših priznanih pisateljevi Cankarji, Tavčarja, Jnrči6a, Jreglja, Kmetov«? Milanskega, itd. !f T salogi imam? prevode del avttoTnoxnanih mojstrov« Gospodarska, gospodinjska in poučne knjig« . . . Igr«, pasmi, aemlje^ide. Ljubitelji lep« knjig« naj pišejo p# eenik knjig, ki jili imamo v salogu