Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/245 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-2216 Naslov projekta Dialog med krščanstvom in islamom v evropski postsekularni družbi Vodja projekta 13881 Drago Karl Ocvirk Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5973 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 170 Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.11 Teologija Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.03 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.03 Filozofija, religija in etika B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Projekt Dialog med krščanstvom in islamom v evropski postsekularni družbi je umestil dialog med dvema monoteističnima verstvoma v sodobno evropsko družbo, ki je v prehajanju iz sekularne v postsekularno družbo, se pravi takšno, ki religijskih razsežnosti in dinamik ne tlači in ne ignorira, marveč zavestno integrira v lastno sooblikovanje. Zato preučuje, kaj postsekularna družba je, kako se v njej krščanstvo in islam reformirata in reformulirata, in to tako doktrinarno kot tudi ob vprašanju človekovih pravic, še zlasti kar zadeva pomen, vlogo in položaj tako žensk kot spolnih manjšin. V zvezi s postsekularno družbo obravnava projekt temeljne pojme, kot so: dialog, nasilje, evropska zavest, sekularnost, post-sekularnost, religije. »Evropsko zavest« preučuje s filozofsko kulturnega vidika, t.j. kako Evropejec razume svoje bivanje v svetu, zgodovini in v odnosu do narave, do drugega, do sebe, do transcendentnega. Pri tem je poudarek na genezi in formaciji evropske zavesti. Ta je ekscetrična, odprta za vključevanje drugega. Znotraj nje se razvije razsvetljenstvo in njegovo prizadevanje za sekularne vrednote (univerzalizem, demokracija), znotraj razsvetljenstva pa se razvije tudi razsvetljenski fundamentalizem. Krščanstvo je imelo odločilno vlogo pri razvoju sekularnosti (razčaranje sveta), ko je odprlo vrata pojmom, kakor so odgovornost, avtonomija, opravičenje, zgodovina, spomin, možnost novega začenjanja, emancipacija, ponotranjanje, utelešenje, individualnost, občestvenost, dostojanstvo človekove osebe. Temu končno sledi raziskovanje postsekularne družbe, vračanja religij in njihovega prizadevanja za dialog proti nasilju. Projekt gradi na predpostavki, da se krščanstvo in islam v takšnem post-sekularnem spreminjata, in sicer v tako navznoter kot navzven. Notranje spremembe se kažejo v nastajanju in »spopadanju različnih interpretacij« verovanjskih vsebin, v emancipaciji vernikov v razmerju do verskih funkcionarjev in v novih oblikah njihovega organiziranja. Zunanje spremembe se kažejo v vse večjem razponu verskih skupnosti med dialoško in fundamentalistično usmeritvijo. Prva sprejema postsekularno družbo in želi v njej in z njo tvorno sodelovati v miroljubnem sožitju v legitimni pluralnosti, druga pa nasprotno takšno družbo zavrača in se zapira v namišljeni imaginarni geto pravovernosti, ki lahko deluje ali kot odmik v samozadostnost ali pa kot ognjevito poslanstvo popravljanja, če ne kar uničenja, pokvarjenega sveta. Preizkusni kamen dialoškosti teh verstev njihovo uveljavljanje verske svobode in človekovih pravic žensk. V ospredju je vprašanje razumevanja žensk v islamu, ki ga je sekularnost bistveno manj zaznamovala kakor zahodno krščanstvo. Kljub temu je ugotovljeno, da obe verstvi močno zaznamuje metafizika, ki »druge« in »drugačne« pozablja ali zanika. Vendar pa je v luči postmodernih spoznanj to možno preseči, saj sta v tem procesu izginevanja tudi določili subjekta in objekta, ki sta sestavljali okvir, v katerem se je utrdil pojem resnice in znotraj katerega se je razvilo in ukoreninilo tudi razumevanje ženskega in moškega spola. ANG The Dialogue between Christianity and Islam in the European Post-Secular Society Project has placed a dialogue between the two monotheistic religions into contemporary European society, which is in transition from the secular into post-secular society, i.e., one, which does not supress or ignore religions dimensions and dynamic, but consciously integrates into their own co-creation. It is therefore examining what post-secular society is, how Christianity and Islam are reformed and reformulated in it, both doctrinal as well as on the issue of human rights, particularly with regards to the meaning, role and position of both women and sexual minorities. As regards the post-secular society the Project deals with basic concepts, such as: dialogue, violence, European awareness, secularity, post-secularity, religions. It examines the »European awareness« in the cultural perspective, i.e., how a European understands his or her living in the world, history and in relation to nature, to others, to him- or herself, to the transcendent. The emphasis is put on the genesis and formation of the European awareness. It is eccentric, open for integrating the other. Within this awareness, Enlightenment is developed and its endeavour for secular values (universalism, democracy), and within the aforementioned Enlightenment develops enlightening fundamentalism. Christianity has had a decisive role in the development of secularity (demystification) when it welcomed concepts such as responsibility, autonomy, justification, history, memory, possibility of new beginnings, emancipation, internalisation, personification, individuality, community, dignity of a human being. This is finally followed by studying the post-secular society, return of religions and their efforts for dialogue against violence. The project builds on the assumption that Christianity and Islam in such a post-secular environment change, in both internally and externally. Internal changes are reflected in the emergence and »tackling different interpretations« of religious contents, in emancipation of believers in relation to religious functionaries and in new forms of organizing. External changes are reflected in a growing range of religious communities between the dialogic and fundamentalist orientation. The first accepts the post-secular society and wishes to constructively participate with and in it in a peaceful harmony in legitimate pluralism, while the other, on the contrary, rejects such society and is shutting off into imaginary ghetto orthodoxy, which can act as either as a deviation into self-sufficiency or as a fiery mission of improvement, if not destruction of the corrupt world. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Raziskovalna hipoteza projekta Dialog med krščanstvom in islamom v evropski postsekularni družbi se glasi: ob spoznanju korenin in geneze evropske kulturne zavesti bolje spoznati potenciale, ki jih ta zavest nosi v sebi in z njimi omogoča in spodbuja bolj kvalitetno življenje v evropskem prostoru in sodobnem globalnem svetu. V teh procesih nekoč in danes so odločilno udeležene monoteistične religije: krščanstvo, rabinstvo in islam, ki izvirajo iz biblično-tempeljskega judovstva in so zaznamovani s helensko-rimsko kulturo in civilizacijo (R. W. Bulliet). Takšno vlogo imajo te religije, posebej krščanstvo in islam tudi danes, kar projekt pokaže na posameznih primerih. Mnogi najvidnejši avtorji (H. Arendt, V. Jankelevitch, J. Derrida, R. Girard, R. Brague idr.) opozarjajo na revolucionarno vlogo, ki jo v zgodovini človeštva ima krščanstvo, osnovano na evangelijih. Eno temeljnih sporočil evangelija je spodbuda k odpuščanju. R. Girard v svojih obširnih in globokih analizah dokazuje, da je predkrščanski svet temeljil na maščevanju in na ustanovi »grešnega kozla« - z manjšim zlom je odpravljal večje zlo, a na račun nedolžnih žrtev, tj. grešnih kozlov. V ta svet je evangelij prinesel zahtevo po odpuščanju, tj. po tem, da se radikalno prekine samoumevni, nezavedni krog nalezljivega maščevanja, ki v družbo prinaša vedno večje konflikte. Prodor odpuščanja v človeško družbo je postavil temelje naslutenemu razvoju, ki je v 2000 letih povsem spremenil modernega človeka (moderni človek je star 50.000 let), človeško družbo in podobo zemlje. Omenjeni avtorji vidijo temeljni pogoj za ta revolucionarni obrat v odpovedi maščevanju, ki ga je krščanstvo prineslo in oznanjalo. Pojem odpuščanja je edinstven, lasten abrahamskemu izročilu - poleg krščanstva še rabinstvu in islamu - in so ga danes od krščanstva sprejele družbe in kulture, ki ga prej niso poznale. V luči omenjenih teorij smo raziskovali razvoj teh vprašanj v evropski tradiciji (npr. vloga drugega in transcendence v novoplatonizmu, vprašanje dobrega, odpuščanja), nato pa tudi duhovno situacijo v sodobni družbi. Ugotavljamo, da sodobna miselnost na izrazni ravni ohranja jezik, ki ga je ustvarilo krščanstvo (pojmi, kakor so oseba, dostojanstvo, drugi, ljubezen, spoštovanje, emancipacija, izključeni ipd.), pod to pluralistično jezikovno podobo pa se mnogokrat skrivajo drže, kakor so relativizem, skepticizem, nihilizem, cinizem. Te drže so izrazito izključevalne in narcisistične. Človek ni več temeljna, nedotakljiva vrednota, ampak je postal funkcija in porabna vrednota. O sebi in drugih človek odloča z utilitaristično, pragmatičnega vidika. Tudi duhovnost ni več tista, ki se je razvila v okviru monoteizmov in človeka izziva k nenehnemu spreobračanju in preseganju samega sebe, ampak je hedonistična, v službi človekovega zadovoljstva in potešitve ne le bioloških potreb, marveč tudi želje po D/drugem tako, da ga ukinja. S tem se sodobna evropska zavest oddaljuje od svojih temeljev in korenin. V družbenem življenju prevladuje vedno večje rivalstvo in konfliktnost; ustvarjajo se novi žrtvovanjski mehanizmi in »grešni kozli«; raste apokaliptična zavest, tj. strah pred vseobsegajočimi katastrofami; občutek nemoči itd. V odgovor na ta vprašanja se vračamo k raziskovanju kreposti, naravnih in teoloških. Nauk o krepostih promovira resnico v nasprotju s skepticizmom in relativizmom, pravičnost v nasprotju z narcisistično slepoto za drugega, vrednote, kakor so pogum ali srčnost, nasproti cinistični nivelizaciji stvarnosti in zmernost v nasprotju s permisivistično dominacijo stvarnosti in drugega. K temu je raziskoval tudi krščanske teološke kreposti: upanje, vero in ljubezen. Te kreposti so v evropskem izročilu odprle prostor za prihodnost (upanje), za možnost nenehnih renesans, tj. preroditev (vera) in ne le za karitativne dejavnosti (ljubezen), marveč tudi sistemsko solidarnost in socialnost (družbena pravičnost). Te teme povezujemo v sintezo krščanske antropologije, ki lahko sodobnemu svetu ponudi alternativo v času, ko ga zajemata nihilizem in pesimizem. Te filozofske in antropološke razsežnosti preučevanja kličejo po podrobnejši analizi pomena, vloge in mesta krščanstva in islama, dveh najštevilčnejših in vplivnih verstev v svetu in Evropi, v sodobni evropski post-sekularni družbi in kulturi. Tu se najprej izkaže, da je zahodno krščanstvo v katoliški, anglikanski in protestantski izvedbi nekoč in danes od verstev najodločilnejši sooblikovalec evropske družbe in kulture. Islam, ki je bi v zgodovini v glavnem »zunanji drugi«, postaja danes »notranji drugi«, kar ne spreminja le razmerij med tema verstvoma marveč tudi njune odnose s post-sekularno družbo. Ker gre za splet medsebojnih vplivanj in delovanj se spreminjajo vsi akterji: družba v celoti kot verski sistemi v njej. Prvenstveno se posvečamo spremembam teh verstev pa najsi bo to na ravni verovanjskih sistemov in doktrin kot tudi njihovih družbeno-institucionalnih organizacij in ureditev ter vrednostnih in pravnih sistemov, ki jih operacionalizirajo. Vse to se kaže v nastajanju in »spopadanju različnih interpretacij« verovanjskih vsebin, v emancipaciji vernikov v razmerju do verskih funkcionarjev in v novih oblikah njihovega organiziranja. Poleg omenjenih notranjih sprememb v zahodnem krščanstvu in islamu se ta dva neizogibno spreminjata tudi v razmerju do celotne družbe, v kateri živita in delujeta. To razmerje se kaže v vse večjem razponu verskih skupnosti med dialoško in fundamentalistično usmeritvijo. V tem razponu nastajajo vedno nove skupnosti, ki odrekajo avtoriteto tradicionalnim nosilcem verske oblasti in se vzpostavljajo kot samostojne »prave« nosilke »resničnega« krščanstva oz. islama. Dialoške skupnosti sprejemajo post-sekularno družbo in želijo v njej in z njo tvorno sodelovati v miroljubnem sožitju v legitimni pluralnosti, fundamentalistične pa nasprotno takšno družbo zavračajo in se zapirajo v namišljeni imaginarni geto pravovernosti, ki lahko deluje ali kot odmik v samozadostnost ali pa kot ognjevito poslanstvo popravljanja, če ne kar uničenja, pokvarjenega sveta. , tj. zahodne civilizacije. Ker sta za vse te skupnosti lakmusov test njihovega lastnega vključevanja v evropsko družbo ali izključevanja iz nje spoštovanje verske svobode in človekovih pravic žensk in spolnih manjšin, smo preučevali tudi to področje. Najprej smo vzeli pod drobnogled vpliv verskih in državnih inštitucij na uveljavljanje verske svobode in človekovih pravic žensk. Čeprav se osredotočamo predvsem na položaj žensk v islamu, ugotavljamo, da verske in državne inštitucije ne opredeljujejo zgolj položaja in pravic žensk v družbi, temveč tudi položaj drugih manjšin. Če vzamemo za primer islamsko republiko Iran, vidimo da ima ta izjemno restriktivno spolno politiko, ki pelje celo tako daleč, da se posamezniki pod pretvezo trans-seksualnosti odločajo za spremembo spola, četudi se v resnici ne identificirajo kot takšni. Ta primer ponazarja pomen osveščanja o pomenu človekovih pravic in vprašanju razumevanja spola in spolnih vlog v družbi, najsi bo ta zaznamovana z islamom ali s krščanstvom. Raziskovanje ozadij teh vprašanj pokaže, da so tisti, ki so opredeljeni kot »drugi« in »drugačni« (zaradi spolne, verske ali kakšne druge pripadnosti) žrtve metafizičnega diskurza, ki kljub temu, da je domnevno mrtev, še vedno vpliva na to, da se pozablja ali zanika d/Drugega. Vendar se v luči vključujočnosti monoteističnih religij to kaže kot težava, ki jo je potrebno preseči, saj verniki že zaradi inkluzivnosti lastnih verstev ne bi smeli izključevati »drugih«, ne da bi tako izključili tudi svojega »Boga«. Čeprav smo v postmoderni (še vedno) dediči ostankov takšne tj. metafizične miselnosti, ki dopušča tovrstne polarizacije, smo tudi priče vzporednemu izginjanju nekaterih določil, ki jih je metafizika dodelila človeku. Za dekonstrukcijo hegemonih diskurzov (J. Derrida, G. Vattimo, G. Deleuze idr.) je treba v prvi vrsti ozavestiti lastno pogojenost in umeščenost v zgodovinsko-usodnostni kontekst. Šele na tej osnovi lahko ošibimo močne strukture in dekonstruiramo hegemone diskurze, ki še danes omogočajo ohranjanje napetosti med različnimi verstvi in ohranjanje patriarhalne hierarhije v njih. To pa je tudi korak, ki sega onkraj teorije, in ki ga je treba narediti tudi na področju medkulturnega in medverskega dialoga. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Od zastavljenih ciljev je program uresničil vse. Opredeljuje namreč okvirne pojme projekta: dialog, evropska zavest, sekularizacija, sekularizem, post-sekularen, religija, nasilje, krščanstvo, islam, hermenevtika; izdela religijsko epistemologijo: tj. opredeli vlogo resnice v religijah; metodo spoznavanja resnice; topiko resnice (npr. kulturni spomin, tradicija) idr. Na primeru zahodnega krščanstva in islama pokaže na interakcijo med družbenimi, kulturskimi in zgodovinskimi dejavniki na eni strani in religijskimi doktrinami, etiko, pravom in organizacijo na drugi. Pri tem opiše možnosti vzajemnega »učnega procesa« med sekularno državo in religijskimi izročili. Za prikaz tega pride prav antropološko-filozofska opredelitev pojma sovražnika kot »grešnega kozla« in njegovega delovanja v sodobni evropski družbi. Program tudi predstavlja krščanska in islamska izročila v luči notranjega verskega in zunanjega znanstvenega razumevanja in interakcijo med tema vrstama vednosti. Obdela vpliv samorazumevanja verske skupnosti na družbeno, kultursko in politično okolje, obenem pa še pokaže, kako spreminjajoče se okoliščine vplivajo na verstva, ki ob tem spreminjajo svojo samopodobo, organizacijo, delovanje in razmerje do zunanjega sveta. Osvetli tudi krščansko in islamsko prisvojitev in rabo helenistično-rimske zapuščine; spreminjanje njunega samorazumevanja skozi zgodovino in nakaže, s kakšnimi izzivi se bosta morala soočati. Zato tudi oriše, kako si krščanske in islamske skupnosti predstavljajo človekove pravice, kako jih doktrinalno utemeljujejo, kakšno veljavo jim dajejo v okviru svoje skupnosti in kako jih pospešujejo ali preprečujejo v svoji družbi in državi. Vse to je pomembno, da se pokaže, kako je za skladen materialni in duhovni razvoj Evrope pomembno tudi preseganje nasprotij med krščanstvom in islamom na eni strani ter teh dveh verstev in protireligijskih metafizičnih ideologij na drugi. V tem duhu spodbuja dialog med pripadniki različnih verstev o njihovih verstvih, saj je tovrsten dialog, skupaj s medkulturskim dialogom, postal nepogrešljivi del prizadevanj za mirno in tvorno sožitje in sodelovanje v globaliziranem svetu. Res pa je, da je problematika tako široka in pomembna, da je noben časovno in prostorsko, personalno in finančno, izhodiščno in metodološko omejen projekt ne more izčrpati. A to je že tema za nov projekt! 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 / 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 5130842 Vir: COBISS.SI Naslov SLO When will human, particulary women's rights come first? ANG Kada dolaze na red ljudska, posebno ženska prava? Opis SLO Namen prispevka je pokazati, da države kjer je islam uradna religija in šeriatsko pravo temelj vsega prava, imajo tendenco, da kršijo človekove pravice tudi tedaj, ko državni ukrepi na prvi pogled delujejo osvobajajoči. ANG The purpuse of this paper survey in conference proceedings "Culture, Others, Womans" that is dedicated to sex studies and philosophical, sociological and lingustical studies; is to show that the countries where Islam is the official religion and Sharia law is the fundament of law has tendency to violattion human rights althought the goverment measures at first sight seems very liberating. Objavljeno v Institut za društvena istraživanja;Hrvatsko filozofsko društvo;Plejada; Kultura, drugi, žene; 2010; Str. 255-271; Avtorji / Authors: Harcet Marjana Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 5515098 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izločitev drugega ANG Expulsion of the other Opis SLO Krščanstvo in islam sta bila v zgodovini bistveno zaznamovana z izločitvijo d/Drugega in še danes smo dediči te izločitve, ki nas bistveno zaznamuje. Nasprotno prevladujočemu prepričanju, Razsvetljenstvo ni samo po sebi prineslo izboljšave in ni zmanjšalo odtujitve drugega, celo več - razsvetljenstvo je zagovarjalo konservativne poglede na žensko in na vernike, ki so postali samo še en drugi, ker so verovali v Drugega. To je razlog, da lahko tako krščanstvo, islam kot tudi razsvetljenstvo opredelimo kot tri mačizme, ki so pozabili ali zanikali lastnega elementarnega d/Drugega. Danes lahko opazimo obujanje vprašanja d/Drugega, toda vprašanje je, če ANG dejansko lahko presežemo tradicijo izključitve, ki nas še vedno bistveno določa. Christianity and Islam are both notably marked by expulsion of the o/Other and still today we are heirs of this expulsion. Contrary to how its generally perceived Enlightenment has not by itself improved this alienation of the other, still more - the Enlightenment defended the most conservative views when we come to speak about women and it had a very hostile attitude toward believers that have become just another other because they believed in the Other. That is why we can say that Christianity, Islam and Enlightenment are three machismos' that have forgot or denied their elementary o/Other. Today we can notice the resurgence of the question of the o/Other, but the question is if we will be able to overpass this tradition of expulsion as this tradition still defines us. Objavljeno v Lit; Humanity after selfish Prometheus; 2011; Str. 267-275; Avtorji / Authors: Harcet Marjana Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 5410138 Vir: COBISS.SI Naslov SLO "Grešni kozel" - ključ do razumevanja človeške kulture ANG SCAPEGOAT - KEY TO UNDERSTANDING HUMAN CULTURE Opis SLO Rene Girard religijo razlaga kot mehanizem, ki omejuje konfliktnost in preprečuje samouničenje družbe. Temeljna predpostavka njegove misli je, da je človek mimetično bitje. Posnemanje vodi v tekmovalnost, tekmovalnost v konfliktnost in sovraštvo, to pa v maščevalnost, ki bi družbo vodila v samouničenje. Krog maščevalnosti prekinja ustanova grešnega kozla, ki jo Girard odkriva v vseh predkrističnih kulturah in jo potrjujejo antropološke in etnološke raziskave in svetovni klasiki. Princip ustanove je žrtveno darovanje. Da bi se izognila večjemu zlu, družba daruje žrtve, ki pa so nedolžne. Žrtveno darovanje je temelj simbolnega in vzpostavlja red družbi. To omogoča družbi preživeti, a to preživetje je utemeljeno na nasilju močnejših nad šibkejšimi, preganjalcev nad žrtvijo. Temelj predkrističnih družb je laž, da je žrtev kriva vsega zla. Darovanje grešnega kozla družbi vrača spravo in red. ANG Rene Girard explains religion as a mechanism instituted to limit human conflicts and to prevent society from self-destruction of society. The basic assumption of his theory is that the man is a mimetic being. Imitation of others leads to competition, competition lead to rivalry, hatred and conflicts, and conflicts to vengeance, able to destroy the society. Circle of revenge is interrupted by the institution of scapegoat. This institution is fundamental institution of all pre-Christic cultures as confirmed by anthropological and ethnological research and expressed in the world classics in literature. The principle of the institution of scapegoat is victimary sacrifice. In order to avoid greater evil, community sacrifices victims who are indeed innocent. Victim sacrifices are basis of the symbolic order and thereby of social order. This enables society to survive, but such a survival is based on the violence and the power that powerful have over powerless, persecutors overs their victims. Pre-Christic societies are based on the lie which makes innocent victims guilty and responsible of the evil in the society. Victimary sacrifices returns reconciliation and order to the society. Objavljeno v Teološka fakulteta; Grešni kozel; 2011; Str. 7-19; Avtorji / Authors: Petkovšek Robert 1.16 Tipologija Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaci 4. COBISS ID 259291648 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ozemljena nebesa ANG Grounded heaven. Religions rooted in culture and society Opis SLO Teza monografskega dela Ozemljena nebesa je, da so religije zakoreninjene v kulturi in družbi. To ne pomeni, da jih je mogoče zvesti na to dvoje, kakor da bi bile brez lastnega duha in srca oz. da bi mogle obstajati brez naravnanosti na svojo Zadnjo resničnost, ki je onstran kulture in družbe. Pripadniki religij poudarjajo in vidijo v glavnem le-to Zadnjo resničnost, še zlasti v sekularnem okolju, ki jo nemalokrat agresivno zanikuje, ob tem pa prezrejo, da so izrazi njihovega verovanjskega sistema vendarle ozemljeni - kultursko in družbeno/ideološko pogojeni. Na slepo točko verovanjskih sistemov opozarja ta študija, in sicer predvsem, čeprav ne izključno, na primeru katolištva. ANG The leading idea of the work Grounded heaven is that religions are rooted in culture and society, as its subtitle announces. It does not mean that they could be reduced to these, as they were without their own spirit and essence or that they could exist without being oriented to the Ultimate Reality that is beyond culture and society. Members of religions mostly emphasize and see just this Ultimate Reality, especially in a secular environment that aggressively denies it. In doing so, they are often unaware that expressions of their belief system are nonetheless grounded -i.e. culturally and socially/ideologically conditioned. This book drawls attention to this blank point of belief systems, primarily, though not exclusively, in the case of Catholicism. Objavljeno v Teološka fakulteta; 2011; 173 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Ocvirk Drago Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 5551962 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Teološki in kulturološki razlogi za islamski pluralizem v Sloveniji ANG Theological and Cultural Reasons for Islamic Pluralism in Slovenia Opis SLO Prispevek predstavlja nastanek treh administrativno ločenih islamskih verskih skupnosti v Sloveniji in razloge za islamski pluralizem v Sloveniji. Kulturološki razlogi nam odgovorijo na vprašanje, zakaj se je večina muslimanov v Sloveniji prepustila integracijskemu procesu in ustvarja slovensko islamsko identiteto. Razlikovanje med teološkima izrazoma »iman« in »din« pa osvetli razloge za strogo izpovedovanje vere po Koranu, ki ga najdemo pri muslimanski manjšini v Sloveniji. Tekst ne obravnava islamskega verskega nauka, razlaga pa pojme iz islamske terminologije, ki so uveljavljeni med bošnjaškimi muslimani v Sloveniji ANG The article serves as an introduction to the three separate administrative Islamic religious communities in Slovenia and the grounds for Islamic pluralism there. The cultural reasons answer the question why the majority of Muslims in Slovenia entered into the integration process with the intention to create the Slovenian Islamic identity. The distinction between the theological terms "iman" and "din" can be seen to highlight reasons for the strict following of the faith prescriptions of the Koran found in the Muslim minority in Slovenia. This discussion will not treat Islamic religious doctrine per se, but draw upon terms of Islamic terminology that provide common bonds among Bosnian Muslims in Slovenia Objavljeno v Družina; Bogoslovni vestnik; 2011; Letn. 71, št. 3; str. 357-367; Avtorji / Authors: Osredkar Mari Jože Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 5530458 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Evangeljski metanoeite za spravo v sekularni družbi ANG Gospel's pETavoeiTE for a reconcilliation in a secular society Opis SLO Sprava, spravljenost je pomembna za skupno življenje. Do nje more priti, če so udeleženi v sporu pripravljeni spremeniti svoje poglede in iz plemenske logike preiti v univerzalno. Tak prehod je naredil evangelij s pozivom k spremembi miselnosti: peTavoeiTe. Razprava odgovarja na vprašanje: Kako je evangeljski peTavoeiTe preveden v družbenopolitično prakso. To naredi v treh korakih. Najprej pokaže pomen peTavoeiTe, potem kako se uresničuje v zahodnih državah in kako so k njemu spodbujali v komunizmu disidenti kot npr. nobelovec Aleksander Solženicin. Nazadnje je govor o tem, kako je peTavoeiTe uresničevan v Sloveniji. Ko gre npr. za množične pomore po svetu, smo v okvirih univerzalne etike, ko imamo opraviti s podobnimi primeri pri nas, prevlada plemenska logika. Zato je družba razklana, vrednote v krizi in sprava, začenši z peTavoeiTe, potrebna. ANG Reconciliation is important for a life in community. It is possible if those involved in a dispute are willing to change their views and move from tribal logic to universal one. The Gospel did such a passage by calling to a paradigm shift: peTavoeiTe. This paper answers to the question: How is the Gospel's pETavoeiTE translated into the sociopolitical life. It is done in three steps. First, it shows the meaning of peTavoeiTe, then how does it work in Western countries and how the dissidents of communism encouraged people to do it, especially Nobel laureate Alexander Solzhenitsyn. Finally, there is a talk about how is peTavoeiTe realised in Slovenia. When it comes to such deeds as the mass killings around the world, we are within the principles of universal ethics, when we are dealing with similar cases in our country, then prevails the tribal logic. Therefore the society is torn, values are in crisis and reconciliation, beginning with peTavoeiTe, really needed. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Teološka fakulteta;Družina; Izvor odpuščanja in sprave: človek ali Bog?; 2011; Str. 43-53; Avtorji / Authors: Ocvirk Drago Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 5725786 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nezaposlovanje žensk v islamskem svetu ANG Women Unemployment in the Islamic World Opis SLO Članek po predstavitvi temeljnih načel etičnega poslovanja v islamu predstavi vpliv teh načel na položaj in na vlogo žensk na trgu dela, potem pa sooči tri različne perspektive kot morebitne odločilne dejavnike za neenakosti med ženskami in moškimi. Nasproti najbolj razširjeni in tudi splošno sprejeti tezi, da sta za podrejenost žensk v islamu krivi tradicija in religija, stoji teorija Michaela L. Rossa, ki trdi, da sta za takšno stanje na trgu dela v pretežni meri kriva nagli razvoj naftne industrije in črpanje zemeljskega plina. After the presentation of the fundamental principles of business ethics in Islam, the paper presents the impact these principles have on the position and role of women in the labour market. Then it confronts three different perspectives as possible determinants of the inequalities between women and men. The most common and widely ANG accepted assumption that the tradition and religion are to be blamed for the subordination of women in Islam is confronted with the theory of Michael L. Ross, who claims that the current situation in the labour market is primarily the fault of the rapid development of oil and gas industry. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Družina; Bogoslovni vestnik; 2012; Letn. 72, št. 1; str. 45-53; Avtorji / Authors: Harcet Marjana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 9565955 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Verska integracija muslimanov v Sloveniji ANG Religion integration of muslims in Slovenia Opis SLO Muslimani (2,4% populacije) so se v Slovenijo priselili iz Bosne in Hercegovine, Kosova ali Makedonije v zadnjih 50 tih letih. Poznamo štiri različne pristope držav gostiteljic do priseljencev: asimilacijo, segregacijo, integracijo in multikulturnost. Slovenska politika si prizadeva za integracijo priseljencev v državo. V članku obravnavamo religijsko integracijo muslimanov v slovensko okolje: dvosmeren proces obojestranske prilagoditve med priseljenci in lokalno skupnostjo, ki ustvarja novo kulturo. Islamska skupnost v Sloveniji in Slovenska muslimanska skupnost si prizadevata ustvariti novo slovensko islamsko identiteto. Vero namreč poskušata v slovenskem okolju izražati »po slovensko«. Vsebina vere ostaja nespremenjena, izražanje vere pa se spreminja. Lahko bi zapisali, da poskušajo ločiti bistvo vere od tega, kar je manj pomembno in to inkulturirati v slovensko kulturo. Kaj takega ne opažamo pri Društvu za promocijo islamske kulture, ki vztraja pri izrazih vere, ki so jih člani prinesli iz svojega islamskega okolja. Ne glede na novo, drugačno kulturno okolje vztraja pri stari identiteti, ki so jo muslimani prinesli iz islamskega kulturnega okolja. ANG Muslims in Slovenia (2,4% of the population) emigrated from Bosnia and Herzegovina, Kosovo or Macedonia in the last 50 years. The paper discusses their religious integration in the new environment. Integration can be defined as a two-way process of mutual adaptation between immigrants and the local community. The Slovenian State has wished to enable the integration of Muslims following the European integration policy. We cannot overlook the fact that in the year 2011 Muslims in Slovenia are not administratively uniform. A close look into their integration efforts regarding the Islamic expressions of faith in everyday life (dressing, prayer, nutrition, burial, polygamy, holidays) shows that the Islamic community in Slovenia and Slovenian Muslim community intend to create a Slovene Islamic identity. The Association for the promotion Islamic culture in Slovenia, however, maintains expressions of faith, brought by the members from their ex Islamic environment. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v Institut Jožef Stefan; Soočanje z demografskimi izzivi v Evropi; 2011; Str. 90-95; Avtorji / Authors: Osredkar Mari Jože Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 5696090 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Evangelij - gibalo racionalizacije v kulturi in družbi ANG The Gospel - moving power of rationalization in the culture and society Evangeliji odgovor na uničevalnost maščevanja ne iščejo v žrtvi (nedolžni), ampak z odpuščanjem. Evangeliji pokažejo, da za zlo niso krivi grešni kozli, žrtve, ampak da so prava pot k spravi Opis SLO ANG samoomejevanje, odgovornost in odpuščanje. S tem so evangeliji postavili osnovo za novo družbo, ki jo Girard imenuje kristično in se najprej izrazi v osvoboditvi nemočnega, šibkega človeka, to vodi k vedno večji enakopravnosti in končno k demokraciji, obenem pa se s tem razvija tudi nova oblika racionalnosti, ki išče pota vedno večje pravičnosti in uravnovešenosti. Sad tega razvoja je velika skrb za žrtve v sodobni družbi, vpliv krščanstva pa se kaže v tem, da temeljni krščanski pojem odpuščanja prevzemajo tudi druge nekrščanske kulture v prepričanju, da je osnova njihove prihodnosti. Odpuščanje človeka osvobaja za prihodnost, ker ga odvezuje njegove preteklosti v prepričanju, da je človek večji od svoje preteklosti in svojih napačnih dejanj. The response given by the gospels to the destroying vengeance is not accusation of innocent victims, but forgiveness. The gospel displays that sacrificial victims are not the true answer to the vengeance, but self-limitation, responsibility and forgiveness. Therewith, Gospels set basis for a new society that Girard designates as Christic. This society manifests itself by liberating the poor and weak. This leads to increasing equality and ultimately to democracy. In the same time, new forms of rationality are being developed aiming at an ever greater fairness and justice. This development results in a major concern for victims in modern society. The influence of Christianity is also reflected in the fact that forgiveness as a fundamental Christian notion is being assumed today by non-Christian cultures, which believe that forgiveness may constitute basis of their future. Forgiveness frees the man for the future by liberating him from the past and showing that man is greater is greater in his dignity than his past and his misdeeds. It shows that man's true being consists in his future, which is a reservoir of possibilities. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Družina; Zmagoslavje razuma; 2012; Str. 7-30; Avtorji / Authors: Petkovšek Robert Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 5929818 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Jezus krščanske vere in koranski Isa ANG Jesus of Christian faith and koran's isa Opis SLO Tako v primerjalnem veroslovju kot v dialogu med kristjani in muslimani se zastavlja vprašanje o pomenu, vlogi in mestu Jezusa iz Nazareta v krščanstvu in islamu. Ali gre za enega samega človeka, ki ga vsako verstvo razume po svoje, ali pa za dva različna, ki jo ni mogoče zvesti na enega samega? Kaj o tem pravijo verski izvedenci in kaj religiološka stroka? Razjasnitev tega vprašanja je pomembna za boljše poznavanje teh dveh verstev in za odkrit in uspešen dialog med njunimi pripadniki. ANG There is an important question - both in comparative religious studies and in a dialogue between Christians and Muslims - concerning the meaning, role and place of Jesus in Christianity and Islam. Is this Jesus only one figure understood differently by these two religions or are there two figures, which cannot be reduced to a single one? What say about it experts in religious studies and what religious professionals? Clarification of this issue is important for a better understanding of these two religions, and a frank and fruitful dialogue between their members. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Kulturno-izobraževalni zavod Averroes; Z dialogom do medsebojnega spoštovanja; 2012; Str. 147-165; Avtorji / Authors: Ocvirk Drago Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 / lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Za razliko od zahodnih držav in Japonske je religiološki študij (Religious Studies, Sciences religieuses) v Sloveniji v začetni fazi, zato je malodane vsako delo na tem področju kamenček več v nastajajočem mozaiku. Zato je treba razlikovati, kaj projekt prinaša novega na religiološkem, teološkem in kulturološkem področju na splošno, in kaj dodaja novega na tem istem področju v Sloveniji. Med novosti, ki jih projekt prinaša na širšem religiološkem področju, lahko štejemo: 1. Primerjava krščanstva in islama v evropskem post-sekularnem in posledično slovenskem kontekstu. 2. Sistematično soočenje krščanstva in islama v njunem internem sklicevanju na izvore in njihovi interpretaciji. Zgodovina namreč razodeva pomen sklicevanja na izvore in njihovih interpretacij za samorazumevanje krščanskih in islamskih skupnosti, s tem pa tudi na njihovo (ne)pripravljenost za mirno sožitje. 3. Projekt prikazuje, kako humanistične in družboslovne vede obravnavajo krščanske in islamske izvore, koliko se njihova odkritja prekrivajo z zgodbo o izvorih, s katero se krščanske in islamske skupnosti legitimizirajo in medsebojno izključujejo. 4. Projekt nakazuje, kako je mogoče v postsekularni družbi ustvarjati ugodno ozračje za prenovo samorazumevanja krščanskih in islamskih skupnosti iz izključujočih v odprte. To je mogoče tako, da se jih upošteva v javnosti in se jim pomaga v njihovo samorazumevanje vključevati spoznanja znanosti, posebej humanističnih in družboslovnih ved. Med novosti, ki jih projekt prinaša na področju religiologije v Sloveni velja omeniti: 1. Novosti na širšem religiološkem področju so novosti tudi v Sloveniji. 2. Doslej še ni bila pri nas kritično, celostno in primerjalno obdelana postsekularna teorija družbe in njeni nosilci. Vendar je za religiološki študij pomembna, saj za razliko od sekularnih izključujočih teorij ne odpira le novih teoretičnih obzorij, marveč tu nove oblike sožitja v pluralnosti. 3. Projekt razkriva poleg religijskih fundamentalizmov in nestrpnosti, tudi sekularne, laicistične, razsvetljenske, neoateistične ipd. fundamentalizme. Le-ti se sprenevedavo skrivajo za ideološkimi konstrukti - Razvoj, Napredek, Zgodovina, Razum, Znanost idr. - in z njimi opravičujejo etično neopravičljive družbene prakse kot npr. zatiranje verujočih in drugače mislečih. 4. Z epistemološkega vidika so novost številni pojmi, ki jih projekt opredeli, posloveni in uvaja v slovensko religologijo. 5. Z metodološkega vidika je pomemben napor, da bi doslej izolirane notranje religijske načine spoznavanja (teologija, kalam) soočili in povezali z načini spoznavanja humanističnih in družboslovnih ved. S tem se različni načini spoznavanja med seboj kritizirajo, korigirajo in varujejo pred absolutizacijo in s tem ideologizacijo. 6. Novost v Sloveniji so tudi primerjalne analize krščanstva in islama. 7. Soočanje krščanstva in islama s sekularno in laično racionalnostjo v posebnosti slovenskega družbeno-kulturnega prostora. 8. Razširitev pogleda na kompleksnost krščanstva in islama in na njuna razmerja s kulturskim in družbenim okoljem in njegovo racionalnostjo. 9. Vede, ki se ukvarjajo z družbenim sodelovanjem in sožitjem, morejo na podlagi projekta dopolniti in diversificirati svoje pristope in metode. ANG I- Unlike Western countries and Japan Religious Studies (Religious Studies, Sciences religiousness) in Slovenia are in their initial phase, so almost every work in this represents one piece more in the emerging mosaic. It is therefore necessary to distinguish what kind of novelties brings this Project in the religious, theological and cultural field in general and what novelties it introduces in the same field in Slovenia. Innovations introduced by the Project in the wider religious field include the following: 1. Comparing Christianity and Islam in the European post-secular and consequently Slovenian context. 2. Systematic confrontation of Christianity and Islam in their internal reference to sources and their interpretation. History, namely, is revealing the importance of referring to sources and their interpretation for the self-understanding of Christian and Islamic communities, and thus their (un) willingness to peaceful coexistence. 3. The project shows how the humanities and social sciences deal with Christian and Islamic sources, the extent to which their findings overlap with the story of the origins, with which the Christian and Islamic communities legitimize and mutually exclude each other. 4. The Project also shows the possibility of creating favourable atmosphere in the post-secular society for the renewal of self-understanding of Christian and Islamic communities from being excluding to becoming open. This can be done by considering them publicly and help them include the discoveries of science, especially the humanities and social sciences in their self-understanding. The following should be noted among novelties introduced by the Project in the field of religious studies in Slovenia: 1. Innovations in the wider religious field are also innovations in Slovenia. 2. So far, the post-secular theory of society and its institutions have not been dealt with critically, comprehensively and comparably. However, it is important to the religious studies because it does not only raise new theoretical horizons but also new forms of coexistence in plurality, as opposed to secular excluding theories. 3. In addition to religious fundamentalisms and intolerance the Project also reveals secular, laicism, enlightening, neo-atheist and similar fundamentalisms. The latter ignorantly hide behind the ideological constructs - Development, Progress, History, Reason, Science and other - and use them to justify ethically unjustifiable social practices such as suppression of believers and dissidents. 4. In the epistemological point of view innovations are numerous concepts which the Project defines, slovenises and introduces in Slovenian religious studies. 5. From a methodological point of view the effort to face to date isolated religious modes of cognition (theology, kalam) and to integrate them with the ways of learning about the humanities and social sciences, is of great importance. This way the different ways of learning intercritise, correct and protect from absolutization and thus ideologisation. 6. The novelty in Slovenia is also the comparative analysis of Christianity and Islam. 7. Confronting Christianity and Islam with secular and secular rationality into the specifics of Slovenian socio-cultural space. 8. Extending the view of the complexity of Christianity and Islam and their relationship with the cultural and social environment and its rationality. 9. Based on the Project, studies dealing with the social cooperation and co-existence must complete and diversify their approaches and methods. 10.2.Pomen za razvoj Slovenij« SLO Poleg že omenjenega pomena za razvoj religiologije v Sloveniji, so rezultati pomembni tudi za siceršnji razvoj Slovenije. 1. Poznavanje krščanskih in islamskih doktrinalnih in etičnih vsebin, ki navdihujejo in usmerjajo vernikov odnos do družbe in sveta, razkrivanje pomena verskih motivacij in vrednot za delovno etiko, poštenje in čut za pravičnost. Vse to je pomembno za družbo in sožitje v njej. 2. Omogočanje razumevanja religijskih procesov, ki vodijo tako v dialog in sožitje kot v zavračanje drugih in spopad. 3. Na rezultatih projekta je mogoče ozaveščanje in načrtno delovanje, ki pospešuje dialog, sožitje in ustvarjalno sodelovanje tako med pripadniki verskih skupnosti kot le-teh s sodržavljani, ki se versko ne opredeljujejo. 4. Projekt pokaže tudi, kako je mogoče spodbujati sodelovanje med verskimi skupnostmi, ki preprečuje možnost in skušnjavo povezovanje proti skupnemu »sovražniku«, najsi bo to kakšna druga verska skupnost ali pripadniki antireligijskih, ateističnih ipd. idejnih skupin in krogov. 5. Po drugi stani pokaže tudi na stranpoti in skrajnosti neupravičenega absolutiziranja sekularne in laične ideologije, ki v družbo vnaša blokovsko spopadanje med pripadniki religij in zagovorniki likvidacije religij. S tem preprečuje škodljive polarizacije, ki lahko družbo globoko razdelijo. 6. Poznavanje krščanstva in islama, ki sta tako ali drugače sooblikovala evropsko civilizacijo in slovenski narod in njegovo kulturo, odpira prostor za nadaljnjo ustvarjalnost teh pomembnih virov smisla, simbolov, predstav in imaginacije. 7. Velik del slovenske kulturne dediščine in ustvarjanja, še zlasti umetniškega, je povezan s katolištvom. S sproščenim odnosom družbe do njega lahko pričakujemo, da bo v sproščenosti mogel še naprej ustvarjalno prispevati k slovenski kulturi in umetnosti in biti v tem zgled in spodbuda drugim verskim skupnostim, ki se danes uveljavljajo v našem družbenem in kulturnem prostoru. ANG Besides the already mentioned importance for the development of religious studies in Slovenia, the results are important for the usual development of Slovenia. 1. Knowledge of Christian and Islamic doctrinal and ethical content that inspire and guide the believer's relation towards the society and the world, revealing the importance of religious motivations and values for work ethic, honesty and sense of justice. All this is important to society and harmony in it. 2. Allowing cognition of religious processes that lead both to the dialogue and coexistence as to rejecting others and conflict. 3. The results of the Project provide the opportunity for raising awareness and deliberate action which promotes dialogue, coexistence and creative cooperation both among members of religious communities as well as these with fellow citizens who do not define themselves in terms of religion. 4. The project also shows how to promote cooperation between religious communities, which prevents the possibility and temptation networking against the common "enemy", whether it be any other religious community or members counter-religious, atheistic, etc. ideological groups and circles. 5. In the other hand, it also points to deviations and absolutization of the secular and lac ideology introducing in the society bloc confrontations between the followers of religions and supporters of religion liquidation. It thus prevents harmful polarization that can severely divide the society. 6. Knowledge of Christianity and Islam, which have one way or another shaped European civilization and the Slovenian nation and its culture, opens up the space for further creativity of these important sources of meaning, symbols, perceptions, and imagination. 7. Much of the Slovenian cultural heritage and creativity, especially art, is linked to Catholicism. With relaxed attitude of the society towards him it can be expected that in his casualness he will continue to make a constructive contribution to the Slovenian culture and art and thus set an example and incentive for other religious communities, which are currently being recognized in our social and cultural environment. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj 1 Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek / 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek / C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta Drago Karl Ocvirk ZIG Kraj in datum: Ljubljana 128.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/245 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni cObISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 3C-BB-E8-D3-66-C1-F0-B9-EC-FD-1A-A4-0C-1C-B4-C9-AE-8A-3F-CE