Dopisi. Sv. Iljj v Slov. gor. (Tukajšnji mladeniči — toženi.) Že preeej časa je minulo, odkar so se začeli po vzgledu drugih, tudi tukajšnji mladeniči bojevati po geslu »vse za vero, dom, cesarja«. V obilnem številu pristopili so k tukajšnjemu bralnemu druStvu, kateremu so nekateri tudi odborniki, začeli so si naročevati razne podučne Casopise posebno pa so si izvolili »Slov. Gospodarja« za njih vodilno zvezdo, ker nam ta list poroča razne novice naše domovine in je pisan v krščanskem narodnem duhu. In tako je prav. Dragi mladeniči! 2e nad 70 iztiskov »Slov. Gosp.« prihaja k nam k mejaSu Slov. goric, pridobimo si Se vsak vsaj enega in nas bo že 150 naročnikov. Premisli pafi naj vsaki izmed nas, knliko srao že nazadorali od časa naših šolskih let, koliko so odstopili naSi stariSi in njih pradedi tujcem in kako sedaj oni vzdihujejo >oj pred 40—50 leti bilo je vse boljše, bila je složnost« In vpraSam vas: ali naj tudi mi enkrat našim potomcem tožimo v takšnem smislu? Ne in zopet ne! Čas je Se, da stopimo vsi pod eno zastavo, da se držimo vsi enega gesla in to je složnost, zakaj v složnosti je moč.  Pred nekaj tedni omazala se je v frankfurtarskih barvah na tukajšnji »SchulvereinsSchule« se bliščeCa tabla z napisom »Deutsche Volksschule«; zraven ie bil baje napisan list, da tukajšnji mladeniči ne trpijo pruskih barv v svoji dtimovini in zato so omenjeno tablo omazali. Na ta list se je vložila tožba proti trem dozdevnim »Radlfirarjem« in zasliSane so bile pri prvi preiskavi že tudi štiri priče, med njimi ena iz znane troperesne družbe, druga je bil Gemeinde-Diener, tretja neka nemSka natakarica in četrta naSa gospodična Lorber. Stvar pa še ni končana in poklicanih  bode še baje SIti ali pet novih zatožencev, ki so na sumu, da so pri omazanju omenjene table bili navzoči. Ako mi slavno uredništvo blagovoli, naznanil bodem izid te, proti našim mladeničem vložene tožbe in upam, da bode vse bralce »SIov. Gosp.« veselilo slišati, da je zmag-ila pravica. Sin Slave. Od slovensko-nemške meje. (Poziv slovenskim mladeničem). Bliža se god slovanskih mladeničev, svetih bratov Cirila in Metoda. Naša dolžnost je, da ta dan slovesno ( bhajamo. Po mnogih slovenskih gorah in gričih bodo goreli kresovi slovanskima apost"loma v čast. Pa še na drug način lahko proslavimo slavna solunska brata. Slovenci imamo v Ljubljani dično šolsko družbo, katera nosi ime teh dreh slavnih apostolov. Ona skrbi za natodno-šolsko vzgojo slovenskih otrok ob mfjah. Zadnji čas jej gre precej slabo v gmotnem oziru. Pozivljam vas torej, dragi mi bratje rojaki, posebno mili mi tovariši mladeniči, začnimo veliko gibanje za nabiranje doneskov za družbo sv. Cirila in Metoda. . Pri nas ob meji že pridno nabiramo. Turej rojaki! Na delo domoljubno! Tekmujmo med sebnj, katera župnija na Slov. Štajerju bode nabrala najlepšo svoto domovini slovenski na altar! Do godii sv. Cirila in Metoda nabirajmo. Pri vsaki veselici in ženitovanju glejmo, da pride tudi v družbino blagajno nekaj. Do 5. juiija poSljimo potem vse nabrane denarje diuiuinemu vodstvu v Ljubljano, a poročilo o nabranem znesku tudi našemu >Gospod.« Mislim, da bode uredništvo »Gospod« drage volje naznanjalo te darove. Videlo se bode potem, kje je narodna požrtvovalnost in navduSenost največja in spoznalo se bode tudi, katera župnija na Slovenskem Štajerju si bode zaslužila največjo častno kolajno v tem oziru. Torej še enkrat, moško začnimo tovariši dejansko delovanje, da ne bodo ostale moje besede sarao na papirju. Ako bodete na ta način podpirali mili in teptani naš narod slovenski, zaslužili si bodete nevenljive lavorike za rešitev naših vzvišenih ciljev. Otmimo torej, kaj se Se oteti da! Še na mnogih krajih ob jezikovni meji bi bilo nujno potrebno postaviti slovenske šole, pa naši družbi nedostaje — denarja. Na delo torej rojaki — somišljeniki. B r a n i s 1 a v. Iz Slov. goric. (Imenitnost sadjereje.) Lanskega ieta je sadno drevje posebno obilno obrodilo. Več let ni bilo niti približno takega blagoslova! Ljudje so se bali, da ne bodo za sadje celo nič skupili. Prišlo je drugače. Ljudje so napravili velike množine pijače; napravilo se je jabolčnika, da je posode zmanjkalo; posušilo se je mnogo sadja, pa še dosti poprodalo. Lansko leto je moralo vsakega posestnika sadnega drevja prepričati, da se splača sadno drevje saditi in vzgajati, da se pokrijejo stroški, da pa trud tudi vrže dobiček! Ko bi bili naši Ijudje pri prodaji bolje organizirani, previdneji, bi bili oni dobili za sadje dosti več, prekupci in špekulanti, ki so kilo sadja plačevali po krajcarji, pa dosti menje. Sadjereja se mora pri nas razSiriti in povzdigniti, to bodi v bodoCe naša skrb! Meseca aprila t. 1. je potovalni učitelj gosp. Bele vsled posredovanja okrajnega zastopa v občini sv. Andraž v Slov. goric. več dni praktično podučeval sadjerejo. Pametni gospodarji so ga z veseljem sprejeli, poklicali so ga v svoje sadonosnike, obiskali so ž njim tudi druge; povsod so bili na napake, pri zasajevanju in vzgojevanju drevja opozorjeni, podučeni, kako se napake odpravijo in v bodoče zabranijo. Prepričali se smo, da je tak poduk za nas pripraven, da se mora vsako leto vršiti! Zakaj pa tudi ne, ker posestnike ni<5 ne stane? Občina ali bralno druStvo prosi za potovalnega učitelja pri c. kr. kmetijski družbi, to zadostuje; ta ga pošlje rsaki čas rada in brezplačno. Ker prošnje na kmetijsko družbo družtvene odbore, občinska predstojništva stanejo le malo truda, je pričakovati, da se bode od obeh skrbelo, da bodo potovalni učitelji v bodoče večkrat k nam prihajali! Tok časa zahteva, da ima gospodar veče dohodke; da se dosežejo veči dohodki, treba je naše gospodarstvo zboljšati! Sv. Jurij v Slov. gor. — Da sta preč. gosp. Anton Šijanec in gospod Matevž Rajšp bila že pred nekaj časom za tnkajšna častna uda imenovana, to se je dne 7. maja t. 1. z izročenjem dveh diplomov dejansko izvršilo. Diploma obsegata sledeče napise: I. Povodom Vašega željno pričakovanega imenovanja župnikom fare Sv. Jurja v Slov. goricah imenuje Vas visokočastiti gospod Anton Šija::?c podpisani občinski zastop zaradi mnogoletnih zaslug kot 201etni tukai§ni ljudomil duhovnik in blag kateket svojim častnim članom. — II. Podpisani občinski zastop imenuje Vas, prečastiti gospod nadučitelj Matevž Rajšp zaradi 361etnega vspeSnega učiteljevanja in kot večletnega tajnika v znak hvaležnosti svojim Častnim članom. Občinski urad pri Sv. Jurji v Slov. gor., dne 14. marca 1901. Med izročenjem teh od celega odbora podpisanih diplomov je gospod župan I. Kraner blizo tako-le govoril: Danes mi je dana časstna naloga, odlikovati dva najzaslužnejša gospoda, to sta naS novi gospod župnik Anton Šijanec .in gospod nadučitelj Matevž Rajšp. Ne bom našteval obilih zaslug, ki jih imata ta dva odlikovanca za našo mladino in ljudstvo sploh, za tukajšno občino pa še posebej, saj so itak vsakemu izmed nas znane. Šentjurski občinski zastop storil je torej napram tema velezaslužnima gospodoma le svojo dolžnost, skazati se s tem činom hvaležnim za njiju občekoristno delovanje med nami. Pristavljam le še ponižno proSnjo, da nam oba ostaneta blage volje se tudi v prihodnje naklonjena, da nas kot glavna stebra ljudske omike v našem zakotnem kraju blagovolita podpirati z dobrim svetom ii\ sodelovanjem pri reševanju težkih gospodarskih in političnih vpSašanj. K temu pomozi ljubi Bog! Dunaj. (Poslanec Berks) je s tovarisi stavil do železniskega ministra zaradi železnice Celje-Velenje naslednjo interpelaeijo: Leta 1891 prometu izročena železnica Celje-Velenje se je zgradila z visokimi prispevki okrajev in interesentov kot štajerska deželna železnica. Zgradbo je oddal Stajerski deželni odbor tvrdki Lapp in Klemensievic za visoko svoto 2,702.703 gld. 48 kr., torej 70.000 gld. za kilometer. Nasproti temu pa se je zavezala imenovana tvrdka, da jamči za železnico 114 000 gld. dohodkov, s katero svoto se lahko za zgoraj omenjeni kapital plačujejo obresti in se dolg amortizira. Zajedno je sklenil deželni odbor štajerski z južno železnico pogodbo, po kateri plačuje dežela južni železnici za izvajanje prometa letno vsaj 74 000 gld. Določbe o vožnjem redu in o vožnjih cenah je prepustila dežela južni železnici. 2eleznica Celje-Velenje veže vsled popolne zgradbe proge Velenje - Zeltweg južno železnico z državno železnico. Vsled tega bi lahko odvajala promet z južne železnice na državno železnico, in južni železnici je do tega, da ta železnica ne prospeva, za to pa ji določa neprimeren vožnji red, ji daje malo število vlakov in nastavlja visoke cene. Nasproti pa ima gospod Lapp pravico ugovarjati vsakerau pomnoženju vlakov in vsakeinu znižanju vožnje cene, ker jamči za dohodek 114.000 gld. in ker mora istinito vsako leto doprinašati deželi prispevke, ker pa dohodki ne dosegajo omenjene svote. Pri teh razmerah pa največ trpi prebivalslvo ob omenjeni progi, ker se s takimi razmerami stavijo živahnemu prometu največje ovire. Naj navedem samo tri vzglede! 1. Za voz (vagon) prernoga se plača na črti 2alec-Velenje-Celovec, to je 139 klm 91 kr., a na črti 2alec-Maribor-Celovec, to je 203 klm. le 72 kr. Potemtakem se plača za vožnjo d a 1 j š o 64 klm 19 kr. m a n j. 2. Cena za osebo v tretjem razredu na državni železnici znaša za kilometer 2 vin., na progi Velenje-Dravograd 4 vin., na progi Celje-Velenie 5 vin.!!! 3. Za tovore se plačuje na železnici Celie-Velenje za 100 kg 69 vin. na kilometer, ako se kar po vozovih prevaža 58 vin., dočim plačaš pri vozu, vpreženem z živino, le 40 vin.!! Za vožnjo iz Zeltwega v Celje, torej 185 klm potrebuješ 23 ur in moraš v Spod. Dravogradu in Velenju po sedem ur čakati. Za enako vožnjo potrebujeS na južni železniei z najbolj počasnim vlakom, z mešancem, samo devet ur. Potemtakem se pač ni čuditi, če se dohodki Celje-Velenje vedno zmanjšujejo. Leta 1896 je morala tvrdka Lapp in drugovi doplačati 50.066 gld. 40 kr., leta 1897. pa 58.77680 gld., 1898. 1. 87.59123 gld., tako da je tvrdka do 31. dec. 1898 deželi bila na dolgu 200.69899 gld., kateri dolg se je do decembra 1900 že gotovo podvojil. Leta 1898. je znašal preostanek prometnih troškov le 25.088 77 gld. ali 636 gld. za kilometer. Danes gotovo tudi takega preostanka ni več. Takih razraer vlada pač ne more dalje trpeti. Iz krogov interesentov je v zadnjem času došlo več prošenj na visoko vlado, naj se železnica Celje - Velenje podržavi ali naj jo država prevzame vsaj v svojo upravo. Podpisani si dovoljujejo vprašati gospoda železniškega ministra: Kaj namerava minister ukreniti, da se odpravijo neznosne razmere na progi Celje - Velenje in nadalje do Zeltwega in da se potem om<>goči med Zeltwegom in Celjem primeren osebni in tovorni promet ?