35. številka.
V Trstu, v soboto 30. aprila 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vsi donisi up pošiljajo uredniitvu v ulioi Torronre, 12.\rHfik list mora biti frankirun. Rokopisi ne vračajo.
(s^fcis)
Itiflortiti (razno vrste naznanila i 11 pi>-.slnnici«) ne zurac unijo po pogodbi; pri krntkili oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsuko besedo t nov.
Naročnino, reklamacije in innerate pre-jonui opravništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Hdinost>
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne.
Cena z a vho leto m prilogo 7 for . za pol U for t»0 nov., za četrt leta I for.
nov. — Edinost brez priloge stane za celo leto <» for., za pol leta U for., za četrt leta I for. {»O nov. — Posamezne Številke so dobivajo pri opruv-ništvn, v prodajnlnicfih tobaka v Trstu po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
O nov.
>V edinosti je mofi«.
Notranji naš položaj.
Letos ima dualizem zopet enkrat pokazati, ako je res kaj trdna zgradba. — Kazalo se je nekaj časa, da bo težka stvar podaljšanje pogodbe mpj Avstrijo in Ogersko, posebno pa so se kazale težave v tem, da niso hoteli Madjari niti toliko vefi plačevati k skupnim troškom, kakor dosedaj, mej tem, ko so zastopniki avstrijske polovice po pravici zahtevali, da bi Ogerska kaj več plačala, — Kakor se vidi, pa se vendar doseže poravnava, in sicer na starej podlagi, ker se tako nekda želi tudi na naj-viSem mestu, Velikonemci so nekoliko časa živeli v sladkej nadi, da nastanejo prepiri, kateri poderejo vsako poravnavo in da potem zopet oni z Ogri paktujejo, da jim zadnji puste zasesti ministerske stole, po katerih edino se nekaterim nemškim kolovodjem sline cede. Ali ta pot jim je zopet spodletelo, kljubu temu, da Madjari niso kazali ravno slabe volje, da se zopet sprijaznijo z starimi zavezniki hegemoni; ali vse' kaže, da Taaffejevo ministerstro sedi prav trdno v sedlu in da ga torej ne omaje tako hitro nobena intriga.
V zadnjem času je bilo tudi videti, kakor da bi bil začel vpliv Ogrov nekoliko padati, kajti nekatera imenovanja \n druge prikazni na to kažejo m zato se opazuje, da so začeli Ogri zopet vporabljati vsa le mogoča sredstva, da bi odstranili »slovansko« dobo v našoj polovici.
Ogri so posebuo hudi na Čehe, ker jim zadnji delajo vojno na gospodarskem polju, vsled česar so tnad-jarski listi uže večkrat prav odločno izjavljali, da Tisza uporabi svoj upliv, da Čehe zopet postavi v kot. — Mej Čehi samimi je razpor vsak dan veči, ker Mladočehi zahtevajo, da Seski državni poslanci odločnejše postopajo in se postavijo ministerstvu po robu. To vse gledajo Velikonemci s posebnim »dopadajenjem.« Ni skoro dvomiti, da bi bilo Madjarom baš najljubše, ako bi se dalo zopet uvesti kruto gospodarstvo Nemcev v Cislajtaniji, kajti Madjari se boje, da bi po okrep-čanju in napredovanju cislajtanskih Slovanov ne imeli prevelikih težav s svojimi raznimi in mnogimi Slovani. Ali denes je velikonemŠka stranka tako razdvojena in tako malo sposobna za sprejem državnega krmila iz rok grofa paaffeja. potem je tudi situvacija tako velikansko spremenjena, da bi bilo to, kar je bilo pred 10 leti mogoče, denes čisto nemogoče.
Mi radi verujemo, 'da bi Madjari in Nemci najrajše videli, da ne bi bilo poleg njih nič Slovanov, ne v enej, ne v drugej polovici države. Ker pa se ti Slovani ne dado odpraviti in ker so po Številu celo v veli-kej večini ta- in onkraj Litave, zato pa treba ž njimi računiti, kakor najvažnejšim činiteljem v Avstriji.
Jako nevarno bi bilo danes, ko bi se zopet Nemci in Madjari hoteli Sjediniti na kruto zatiranje in zani-
čevanje avstrijskih Slovanov, in to nevarnost poznajo mnogi pravi državniki avstrijski in poznajo jo prav dobro tudi najviši krogi, katerim je tudi dobro znano, da mi Slovani nismo protivni avstri sk^j državnei ideji, ampak da smo jej oelč skoz in skoz udani.
Rije se mnogo na vsako stran proti nam Slovanom tudi na Kranjskem, Primorskem in znano nam je celo, da so oni, ki še vedno verujejo na nemškovalni poklic Avstrije, v najviših krogih zatožili cel<j slovensko duhovščino da je panslavis-tična; ali vse to in vse intrige v namen odstranjenja nekaterih uplivnih osob od dvora, vse to ne more zadržati naravnega razvoja in to je gotovo, da Slovani naše in druge polovice ne dajo več omajati svojega rodoljubja in zavesti o svojih narodnih in človečanskih pravicah. Položaj je torej tak, da skoro ni mogoče, da bi se še enkrat poskusilo Slovane pritiskati na zid; temveč se je nadejati, da bodo okolnosti prisilile vlado, da Slovanom v veči meri dovoljuje kar jim gre, k čemu mora pomagati tudi taktno, odločno postopanje državnih poslancev združene desnice.
Meščan in okoličan plačujta!
Liberalizem in progresizem — čigar prvotni namen je bil narode oprostiti, ter jim pridobiti pravice njim pripadajoče — prelevil se je danes, vzlasti tu v Trstu, v strupeno kačo, v grdo zatirajočo lastnost, v pože-ruštvo in krivico v nebo vpijočo. Lahon je črna duša ; on no pozna pravic ; vspehe liberalizma in progresizma prisvaja si sam v tom, ko zatira in zaničujo sebi podvržene narode.
Tudi mi smo mu podvrženi; preko 40,000 tržaških Slovencev nema v mestnem in deželnem zboru svojih zastopnikov, ki bi povzdignoli svoj glas proti kričečim krivicam. Rekli bi skoraj, da je v Trstu tudi vladina stranka postala lahonska, ter pred n jo od strahu trepeta; tudi državni uradniki in sploh ljudje, ki dobivajo svoj kruh od vlado, glasovali so pri zadnjih volitvah za Lahone. Sedaj se čuti ta no-taknost; Lahoni v deželnem zboru so se ogreli liki zmrzneni gad na kmetičevih prsih, in sedaj pokazali so svoje želo.
No moro jih več ustrašiti niti vlada niti nikdo drug: vsem zapovedujejo. Polovica tržaškega prebivalstva, Slovenci in Nemci, nemajo sedaj svojih zastopnikov, podvržena jim jo na milost in nemilost!
Dokler uganjajo še svojo pantomine, ter se bojč, da bi laška narodnost bila v nevarnosti, ako se na postaji hrpeljske železnice postavijo tudi slovenski napisi, do tedaj se jim je smijati, ter jih smatrati za otroke, želeč si, da jim Bog da nekoliko pameti; — ali ko so jarnejo igrati z ognjem, ko jarnejo rušiti občinsko blagajno, da denar po nevrednem razsipajo, tedaj ni možno več mirno poslušati, ampak tirjati, da so to krivice odpravijo.
Meščan in okoličan, plačuj ogromne občinske pristojbino — in gospoda na magistratu je bode delila mej svoje nevredne kreature, ki nemajo na sebi druge lastnosti, nego da iz globočin svojo dušo sovražijo, kar je avstrijskega in slovanskega! Okoličan, plačuj renegate in lahonske duše, ki ti so vedno nasprotne, ter bi te, da le mogoče, ugonobile!
l:boga raja, okoličani in meščani, ki znašaš svoje težko zaslužene novce tem gospodarjem, da jih dele mej svoje Benija-mine. ki so se bolj odlikovali v strankar-skej stranki!
Minoli vtorek, v tajnej seji, je mestni zbor dovolil penzijo 3000 gld. advokatu dr. Karolu Gregorutti-ju do konca njegovega živenja, začenši s 1. majem. To lepo nagrado, ki bode mesto stala, ako omenjeni gospod doktor živi še 10 let, 30.000 gld. in ako daljo, še več, podele mu „usmiljeni" mestni očetje, ki skrbe, da so mestno finance lepo krepe, a pri tem ne trpe tudi njih prijatelji — to mastno nagrado mu dovole z obzirom na njegove zasluge za mesto !
Poglejmo pa, kakšno so to zasluge. Vse te njegove zasluge obstoje v tem, da je preko deset let služil tržaško občino, ter skoraj nič delal, zato pa prejemal 5000 gld. letne plače, namreč preko gld. 50.000! Lepo zasluge res i kdor jo plačan, naj tudi dela. Omenjeni doktor je bil plačan mastno, naj bi bil tudi delal.
Vso njegove zasluge pa obatojo v tem, da je pomagal meščanom in okoličanom nakladati ogromnih pristojbin, ki jih tarejo, kakor nikjer drugje v Avstriji. Kakor je izpovedal relator v tajnej seji, dovolila so je dr. Gregorutti-ju ta lepa penzija tudi za to, ker je preuredil mestno hišo, ter mnogo zboljšal tamošnjo ustrojbo. Pomnožiti je namreč najbržo veleval personal na magistratu, ter ga popolnil z svojimi kreaturami in ljubimci. Nekdaj jc stala mestna uprava polovico manj, nego sedaj, kajti oni posel, pri katerem sedaj deset navdušenih lahončkov dolg čas prodaje, opravljalo jo nekda polovica tega osobja; — uprava stane sedaj mesto ogromno svoto denarja, a glavna misel dobrih mostnih svetovalcev morala bi vendar biti umno gospodarstvo, katero pa je v mestnej hiši španjska vas.
Niti na Turškem tako slabo ne gospodarijo z občinskim denarjem, kakor tržaški očetje z denarjem tržaškega mesta. Ni čuda, da so so morali naložiti drugi davki, vzlasti na vino. Dr. Gregorutti je zaslužen tudi zato, ker jo pod mestno upravo pripravil dac na vino, ter s tem dohodke povišal.
Mi dvomimo, da bi ta gospod bil tak veščak, da bi toliko stvari sam učinil; in čeprav jih je, ni umestno, da bi se mu za njegov trud, ki mu je bil poplačan z več kot 50.000 fr. — še dovolila posebna mastna penzija. Ako je omenjeni slavlje-nec dohodke mestno blagajnice povekšal, zmanjšal jih je na drugej strani z svojimi novotarijaini na magistratu. Mestno hišo in njeno uredbo jo menda prenovil in zboljšal tako, da so občinski uzmoviči, a la Adelman in Eberlo lažjo iz njo kradli.
Kar sta ta dva začela, nadaljujejo sedaj liberalni gospodarji z edino razliko, da zadnji delajo postavnim potem, a ne sobi, ampak svojim kreaturam v korist. Sploh, skoraj da bi rekli, da je ta odvetnik tudi delal v korist občine, ali le z namero, da tudi on v svojem času dobi svojo porcijo.
Ako okoličani ali meščani p r o s 6 mestno očetje za kako nujno velokoristno napravo, zadnji imajo koj pripravljeno pretvezo, da jim prošnjo odbijejo; kdor pa se čini o podpori njih Benjaminov, tedaj je denarja vedno v obilici.
Ni li tako gospodarstvo najgrše razsipanje ? Lahonski listi hvalisajo sedaj „liberalni" mestni zbor, ki vo tako lepo gospodariti in ceniti zaslugo. Ne vemo pa, iz kakega stališča jim jo to mogoče : strast, strankarstvo jih je oslepilo, da zagovarjajo in hvalijo, kar ni možno iz nikakega Bta-lišča opravičiti.
Smelo prorokujemo, da, ako bodo v Trstu še dljo časa trajale sedanje razmero, prido doba, ko bodo za veljake možake smatrani lo oni, ki vedo bolj adelmano-
vati in eberlevati. Takim ljudem pa 80 še postavijo monumenti.
Ubogi meščan, ubogi okoličan, davkoplačevalec !	S.
Razgovor z generalom Ignatievim.
(Konec.)
„Tukaj pri meni jo bil leta 1883. grof Herbert Bismarck", odgovori mi Ignatiev. „On mi je rekel: Edini človek v Francozkcj, kateri vidi potrebo, da so napravi križ čez Alzacijo-Loreno, je Julij Forry. Njega potrebujemo tedaj na čelu francozke vlade. On pozna naravo svojega naroda in ker ga ne moro prisiliti, da pozabi na Alzacijo-Loreno, obrača svojo pozornost na oddaljena podvzetja in na vojne v kolonijah! — Bismarck ima svojo idejo gotovo. Mogoče da Vam kdaj, akoprav kolikor mogočo kasno, povrne franzozki del Lorene ter Vam ponudi kos Belgije, in Vi mu bodete morali zagotoviti in zajamčiti posest Alzacije."
„To vso jo nekako problematično, presvetlost!" odgovorim mu jaz. „Sploh pa ne zahtevamo od Belgije nič in nikdar ne vzamemo samo del Lorene, da bi morali proti temu zajamčiti ostali del in AI-zacijo Nemčiji. Mi nobenega naših rojakov pozabiti no moremo".
Dalje sva govorila o poznatej trocar-skej zvezi, v kojoj sedaj Rusijo nadomeščajo Italija.
Rekel je Ignatiev: „Umejom dogovore, kateri imajo svojo posebno svrho. Toda zveza za ohranjenje miru — kaj je to ? Kos papirja, kojega raztrgajo vlasti pri najmanjšej priliki. Med Rusijo pa formalne zvezo niti ni treba, kajti dogovor obstoji dandanes v resnici in je varneji, kakor da bi bil podpisan in so utrjuje vsak dan ožje in čvrstojo, Rusija ima veliko interesa na tem, da ostane bogata in mogočna rancozka in naj bi so Fdogodilo kar koli, Rusija Vas no pusti uničiti. Ko ste popred bili kozmopolitični ter sto so odvrnoli od Slovana, da se obrneto k Poljakom, mogli ste nam biti nasprotni; zdaj pa, ko imate samo francosko politiko, zdaj vidim vse, kar nas drug druzemu približuje in ne vidim nič, kar bi nas moglo razločiti. — Kar se tiče mene osebno, jaz ljubim Francozko. — Nek francoski pisec jo mene napadel in branil Skobeleva. To jo bila nesmisel. Skobelev in jaz sva imela vodno ene in iste čutko; razloček je bil lo v tem, da jo eden izmed naju mislil, drugi pa delal."
Govorila sva nadalje o raznih vestčli o vojni, s kojo užo več mosecev strašijo Evropo in ovirajo promet. Tako sva naravno prišla takoj zopet na Bismareka. „Bismarck", pravi grof Ignatiev, ,no išče druzega", kakor da bi ga napadli, ker Vas pa no more siliti, da bi mu napovedali vojno, bodo skušal na vsak način Vaše silo oslabiti. On bode napravljal vsakovrstno umetne bojazni; napovedaval bode nova oboroževanja, kojih pa izvesti niti ne misli in to le radi tega, da Vas prisili k novim troškom in Vašo finančno stanje pokonča; nadalje bodo njegovi pristaši v svojih listih objavljali mnogovrstna pod-pihovanja — mogoče tudi v Vaših časopisih" .....
„V naših bode stvar nekoliko težavna", odgovorim mu jaz. V zadnjih mesecih Nino to dokazali. Francozka vojne neće".
„Jaz imam dokaze", odgovori mi grof, „da sta sprejela leta 1860. in 1870. dva sloveča francozka lista eden 200.000 in drugi 300.000 frankov, samo da spodbujata k vojni. Seveda so ni niti slutilo, da dohaja ta denar iz Nemčije, toda podaril so je v imenovano avrho in Bismarck je pripravil potrebne glavnice. Bodite pa
le mirni in potrpežljivi, kajti Vašo orožje je popolno in vojska uže zdaj strahovita. Tudi naša vojska je napredovala. Vi imate mladega vojnega ministra, koji je pa v Rusiji prav tako popularen in priljubljen, kakor pri vas. Mi ga zato ljubimo, ker on ve, kaj hoče, ker ima eneržijo, posebno pa zato, ker on Francozke ni advojil, ampak naredil jo jo hrabro iu samostojno in ker smo prepričani, da bi on znal slučajno nastale nerede nadvladati. Da je izteral prince, tega mu dolgo časa nismo mogli pozabiti, kajti mi smo pravični; ta čin pa se nam je dozdeval nepravičen ; napadi pa, katere je provzročila proti njemu Nemčija, nam so ga bolj sprijaznili, kakor poprej".
„Ti napadi so čudni", opazim grofu. „Ako se knez Bismarck resnično boji delovanja našega vojnega ministra, moral bi vender spoznati, da nam ga tako rekoč posiljuje, ako ga na tak način napada".
„Ni tako", odvrne grof. „Ako je dal knez Bismarck napasti ministra Boulangera, bil je vspeha gotov. Vi ste ae uže večkrat podali, ako je on izrekel kako željo; vsled tega pa so Nemci zopet mislili: Francozi bodo svojega vojnega ministra odpustili. No, to se pa Bismarcku dosedaj ni posrečilo, ali morete mi verjeti, da bo zopet z nova začel in mogoče, da bode ravno nasprotna sredstva rabil. To dobro znam, kajti nekdaj je bil vea tevtonski narod proti meni".
Ko sem so slednjič grofu priporočil, ter mu izrekel svojo zadovoljnost, da morem mojim rojakom prinesti lep spon in iz Rusije in nove nade, mi je general, prožeč roko, še enkrat naložil: „Recite Svojim rojakom, da jaz Francoze ljubim".
Tako je tedaj govoril državnik, koji ima v kratkem času v mogočnej Rusiji prvo ulogo igrati in njegova odkritosrčnost nam je nov dokaz, da je Franeozka naravna zaveznica Rusije.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je podelil red zlatega runa
le 207 milijonov gld. Nasproti poslancu Carneri-ju je govornik opazil, da obžalovanja vredni izgredi v Ljubljani niso veljali pesniku, ali njegovemu spomeniku, ampak bili so nasprotna demonstracija nemškemu Turnvereinu. Slovenci bi veseli bili, da so tako zatirani, kakor Nemci o sebi trde. Ni res, da je v večini razdvojenost, v velikih in važnih načelih in v brambi pravic vseh državnih individvalitet je večina složna in sklenona. Ona bo vlado podpirala, dokler ta ostane zvesta svojim načelom. (Pohvala na dosnici.) Poslanec Plener primerja proračune od leta 1880 sem ter p-avi, da so podatki vedno slabši. Carina je zelo padla in pri samem petrolji jo primanjkljaja za 18'10 milijonov. Govornik graja račune državnih železnic; on obžaluje, da državni dolgovi in upravni troski vedno rasto. Finančni podatki izvirajo iz razmerja vlade k večini. Postopanje vlade je povzročilo izstop nemških poslancev iz češkega deželnega zbora. Govornik navaja več pritožb, mej drugimi pomanjkljivo izobraževanje čeških juristov v nemškem jeziku in pravi, naj se vlada no nadeja, da so liberalna stranka razcepi, ker vsi deli levice so složni, kadar gre za pravice Nemcev in celokupnost države. — Poslanec Zucker izjavi, da ni resnična Plenerjova trditev, da se rigorosi na češkem vseučilišči opravljajo le v češkem jeziku. Govornik razlaga jezikovni ukaz in je proti temu, da se reši jezikovno pra-šanjo po okrajih. On dokazuje, da je jezikovni ukaz od leta 1880 le uže obstoječe ukaze v spomin vzbudil. Užo pred letom 1880 se je v nemških okrajih več sto razsodb v češkem jeziku izreklo. Govornik dalje dokazuje, da je tudi jezikovni ukaz od leta 1886 popolnoma zakonit. On se jo prav lahko izvedel, prav dobro je pospešil opravila, ob enem pa prevelika dela pri praškem višjem deželnem sodišči odpravil. Govornik je zagovarjal enakopravnost narodnosti v šolstvu ter rekel, da istop Nemcev iz praškega drželnega zbora ni opravičen. Govornik želi, dav levica poda k spravi roko, katero so Čehi uže večkrat ponujali. (Pohvala na desnici.) Potem se je razprava pretrgala. Vlada jo predložila zakonsko osnovo glede posilnih
ministru zunanjih zadev grofu Kalnokv, Llavnic na Moravskom.
vojnemu ministru grofu Bylandt-Rheidt, generalu konjice grofu Pejačevič, vrhovnemu dvornemu maršalu grofu Szecson in foldml. knezu Windischgratz.
V soji gosposke zbornice 26. t. m. jo naznanil načelnik najgorkejŠo zahvalo nadvojvode Albrehta za čestitanje. Potem so je v drugem čitanji sprejel zakon o preskrbovanju vdov in sirot častnikov,
Gosposke zbornice odsek za pretres Schmerlingovega predloga o jezikovnem ukazu je imel 27. t. m. sejo. Pravosodni minister je temeljito dokazal zakonitost tega ukaza in tudi to, da so se vsled njega opravila zmanjšala pri sodiščih, za katera ukaz volja, Schmerling in Unger sta trdila nasprotno, Randa pa je dokazal, da je dokaz v soglasji z obstoječimi za
enako tudi od Schmerlinga predložena ko j Ministerski načelnik grof Taaffe je resolucija,v katerej se vladi naroča, naj j obširno govoril sploh o jezikovnem pra-
on nnm nn i L- Inmcr val/nnn lr maln H nnnhn ! ,, , °	r	" ,	, , r
sanji in odsekova večina mu je pritrjevala.
so pomanjkljivost zakona k malo dopolni, Nazadnje se je sprejel predlog hranilniško komisije, naj se vladi naroči, da k malu predloži zakonsko osnovo glede predru-gačbo hranilničnih zakonov.
V seji poslansko zbornice 26. t. m, je objavil načelnik, da mu je nadvojvoda Albreht naročil, naj zbornici izreče srčno in najgorkejšo svojo zahvalo za voščila k njegovemu jubileju. Carinskega odseka načolnik je na prašanjc poslanca Siegl naznanil, da odbor k malu skliče sejo. Poslanec Chlumecky je interpeliral finančnega ministra, kdaj predloži v razpravo zakon o davku na cuker in kedaj misli, da stopi zakon v moč. Poslanec Burgstaller je predložil prošnjo tržaškega deželnega odbora, naj se v Trstu ustanovi popolno italijansko vseučilišče, ali vsaj italijanska juridična fakulteta ter jo posebno priporočil, opirajoč se na člen 19 temeljnih državnih zakonov, vsled katerih so bila taka učilišča drugim narodnostim dovoljena, in tedaj imajo tudi Italijani, kateri po vsej pravici morejo biti ponosni na svoj jezik, pravico do tacega učilišča. — Banskoga lorda utemeljitev ni po vsem resnična. Mi Slovenci, ki nas je dosti več od Italijanov, še popolnoma slovenskih gimnazij nemamo, kako li vseučilišče. Potem se jo začela razprava o proračunu; govorili so poslanci Carneri, Ilausner in Menger. Poslanci Kopp in tovariši so in-terpelirali vlado zastran prepovedi izvažanja konj, poslanci Reicher in tovariši pa zarail zakona o pohiševanji.^— V seji 27. t. m. je govoril poslanec Sukljo zoper trditve poslanca Ilausnerja in rekel, daje primankljaj zrastel vsled izvanrednih vojnih priprav, ki so bile potrebne zarad nevarnosti od zunaj. Finančno stanje se je od leta 1878 gotovo zboljšalo. Govornik proračuni primakljaj za leto 1887 na 4.4 milijonov, razlaga posamezno važnejše dohodke in troške ter pravi, da ni res, da jo bil skupni primanjkljaj poprejšnjega ininisterstva manjši, nego od lota 1880 aem. Od lota 187-1 do 1879 jo znašal primanjkljaj 336, od leta 1880* do 1887 pa
Baron Conrad je hotel neko srednjo sprav Ijivo pot, a grof Taatfe je nato še enkrat dokazal popolno zakonitost omenjenega ukaza. 28. t. m. jo razprava nadaljevala, Schmerlingov predlog jo padel.
Vnanje dežele.
M o j N o m c i in Francozi še vedno ni poravnan prepir zastran zapora francoskega komisarja Schnabele. Če so nemška poročila resnična, potem jo vsa zadeva precej ozbiljna, vendar pa vojno ne povzroči. Po nemških preiskavah je neki dokazano, da jo bil Schniibelo na nemškej zemlji zasačen, da je pisal tri veleizdajska pisma, katera ima v rokali nemška vlada, i da sta njegova tovariša Klein in Grebert v Alzaciji vsled veleiz-dajskega dopisovanja z Schnabelein zaprta, da sta s početka sicer vso stvar tajila, potem pa se udala. In zato je preiskovalni sodnik ukazal, da se ima Schnii-bele zapreti, ako stopi na nemško zemljo.
Na Ruskem gmotno blagostanje pač ne more biti tako slabo, kakor trde Rusoin sovražni časniki, ki poleg tega tudi hočejo vedeti, da Rusija nikoder no more dobiti denarja. Nu, te dni je ruska vlada razpisala 100 milijonov rubljev zajma in takoj prvi dan je bilo samo v Petersburgu podpisana ena milijarda!
Nemška poslanska zbornica je 27. t. m. v tretjem čitanji sprejela cerkveno predlogo z 243 glasovi proti 100; 42 poslancev ni glasovalo.
Iz Avfganistana dohajajo vedno bolj vznemirljiva poročila. Iz Alahabada se poroča, da so se uprli vsi Gilzaji na južnej strani Cvargurdana; prijel jo za orožje tudi en del Sulojman-Kejl-Gilzajov, kakor tudi Ilazari, ki prebivajo na južnej strani Guzvi, Rusi so vsled dogodkov v Avfganistanu zbrali 2000 mož vojske v Kilisu in pomnožili posadko v Pendjehu. Governer v Taškendu je dobil velike oblasti ter bil imenovan za Andijanskega governerja, da bo od tod opazoval dogodke v Avfganistanu.
DOPISI.
Iz tržaške ekeliet, dne 24. aprila 1887. [Izv. Dopis. Konec J. Dobro vemo, da prazno slamo mlatimo, ako vedno tožimo nad la-lionsko zagrizlostjo; dosti tudi ne učinimo, ako narodu pridigujemo, naj se vendar izbudi ter spregleda. Tožno je pri srcu, ako človek pomisli na krivice, k' se nam okoličanom gode in še bolj tožnega dela človeka zavest, da so teh krivic, tega uže neznosnega stanja krivi naši sorojaki sami!
Resnica navadno v oči bode in tudi ti, draga Edinost, si nisi mej okoličani pridobila simpatij, ako si jim odkrivala rane, na kojih bolehajo. — Rekli smo, in to ponavljamo, da so okoličani slabih svojih razmer skoraj sami krivi. In kdo bode trdil nasprotno?
V okolici je nezavednost še globoko okoreničena. Popustljiv je bil od nekdaj tržaški okoličan ter privolil začetkoma sovražniku v malih stvareh. Sčasoma zanemarjati je jel tudi svoje najvažnejše zadevo ter puščal Lahonu, da se z njegovo priprostostjo in nevednostjo okoristi. In zadnji ni opustil ugodne prilike ter so pri tein bornoj priprostosti smijal.
Odkritosrčno povemo, da so Lahoni provladalci na magistratu napeli vse strune ter postali neznosni, odkar so jim okoličani dovolili, da mastnejši del okolice v mesto poberejo. Dosegli so, kar so name-rjavali: okolica je poprej bila mestu pre-potrebna, sedaj jo zaničujejo in odvračajo vsako prošnjo njenih prebivalcev rekoč, da mesto je z okolico na zgubi ter da več stanejo okoličanske ljudske šolo nego jim daje vsa okolica dohodka.
Kdo je temu kriv, nego neprevidnost večine okoličanov in premalo razširjena zavest in omika? Lahon je črna duša. Hvaležnosti on ne pozna, ampak dobrote poplačujo z slabimi čini. Resnico tega našega menonja spozna vsakdo, ki se le nekoliko vtopi v žalostne razmore okoličanske.
Čas je, okoličani, da jih spoznavate ter da jih veste ceniti. Pravice si od njih ne smeste nadejati, do svojih pravic pridite le, ako se sami pri vladi potegnete ter boste tirjali, kar vam deželni vladalci krate.
Drugo nedeljo bodo občni zbor društva Edinosti; na dnevnem redu so točko velike važnosti za vse tržaške Slovence, torej tudi za vas, okoličani. Udeležite so tedaj mnogobrojno tega zbora, kder so poavetujto o razmerah, v kojih živite in ki so morajo predrugačiti! Drugači jo naša narodnost v nevarnosti in mi no bodemo dalje napredovali, ampak ostanemo na istem stališču, na katerem se nahajamo sedaj ali celo na slabšem.
Jezik jo velike važnosti za našo omiko; ako bodemo še dalje puščali, da se nam jezik zaničuje in zatira, krivi bodemo sami, da ne bodo naši otroci daljo napredovali od nas. Duša živenja pa je vendar lo napredek. Na nogo tedaj!
Iz Spodnje Štirske, dne 22. aprila 1887.
—	[Izv. dop.J — Hitro se spreminja vse na svetu. Čas beži. — Rod se rodu umika. Nastopajo pa z rodom i časom tudi druge šege i navade, katere bo bilo prednikom neznane. — Edno pa vendar pri vseh do sedaj živečih rodih v občo velja, t. j. da svojo imenitne može voditelje, zaslužljivo za narod, šo po njih smrti čislajo in včasti imajo.
Nas Slovence je posebno britka izguba zadela lansko leto, vzlasti spodnje Štajerce. — Nemila smrt nam jo pokosila z svojo ostro koso več novenljivili cvetic
—	naših prvoboriteljev, zaščitnikov in rodoljubnih braniteljev.
Sosebno žalost nas je obšla, ko smo slišali vest, da Božidar ltaič se jo preselil v drugi svet. On je bil naš prvoboritelj, državni in deželni poslanec, župnik pri sv. Barbari v Halozah, ud mnogih društev, goreč govornik na taborih (znan po vsej Sloveniji) itd. — Njegova požrtovalnost je bila znana si. občinstvu, njegova goreča misel, želja, beseda jo obudila „marsikaterega zaspanca na delo". Ljubil je nared povsodi, in vselej so za njega po-tegnol za svojega poslanstva na Dunaji.
—	On jo bil odkritosičnik, t kar jo mislil
—	to je govoril. Spodnji Stajer! Toma-ževčarji pri Velikej nedelji (njegov rojstni kraj, zibelaj, kedaj so boš zopet ponašal z enakim Slovanom?
Žalibože! da se si. narod, zlasti inteligenca, tako malo briga za njegov spomenik v primeri z drugimi narodnimi zaslužnimi moži, koji so se tudi poslovili od tega sveta. Za Dolinarjev, Erjavčev spomenik se jo že precej novcev nabralo — a za moža, kateri je žrtoval tudi vse svojo inoči, zdravje, naposled celo živenjo za mili narod — pa še presneto malo! (Prva dolžnost se ve da veže domačine Štajerce).
1'prav Raič je zbudil ljudstvo za Krempelnom v našem kraju; zkozi njn pogreto jelo je k zavednosti prihajati.
Kakor je znano, Rajč je podpiral še v svojem živenji razna društva, — časopise, pozameznike, z novci i besedo — do svoje smrti.
Toraj mož brezi spominka ne sme ostati. (Kakor je ostal do danes še Krempel, umrvši že leta 1842, podoba, katera je bila za^ njegov spomenik izsekana in tudi že plačana, prišla je po nesrečnej krivdi kamnoseka * Gradcu, Bog ve v katere tuje roke. Rajč pa je umrl, kateri bi najbrže, kakor sem slišal, dal izsekati na lastne troške drugo podobo.)
Domoljubni Slovenci! po penezu bi so toliko nabralo, da bi so možu, Slovencem nepozabljivemu, postavil dostojen spomenik—	„Valček".
Domače vesti.
Odlikovanje. Gosp. dr. Franju Fuxu v Ljubljani je podelil cesar naslov cesarskega sovetnika v priznanje njegovega po-žrtovalnega delovanja v bolnici.
0 državnej obrtnej šoli v Trstu. V seji mestnega zbora tržaškega je prijavil župan odgovor naučnoga ministra na interpelacijo zbora radi osnovitve obrtne šole v Trstu z italijanskim in slovenskim naučnim jezikom. Ta odgovor se glasi: „Ministerstvo ima namen uvesti v državnej obrtnej šoli izključljivo italijanski kot naučni jezik. Samo v slučaju, ako bi se vpisalo večjo število učencev slovenske narodnosti, namerava se osnovati iz didaktičnih uzrokov tudi stolica z neobligatniin slovenskim naučnim jezikom". Mestni zbor je ta odgovor z veseljem na znanje sprejel in razun poslancev gg. Nadliška in Kluna enoglasno zaključil: 1. Prvi del minister-skega odgovora so sprejme z odobravanjem; 2. zbor izreče svoje menonje, da osnova slovensko stolice ni niti potrebna, niti koristna in 3. se nalaga županu, da ta zaključek naznani dotičnej oblasti". — Mi pa prašamo: Kaj porečejo-naši poslanci na to? Kako se strinja ta odgovor z odgovorom g. naučnoga ministra državnemu poslancu gosp. dru. Tonkli-ju? Ali pa znabiti misli visoka vlada, da so slovenski mnogobrojni rokodelci v Trstu in okolici uže tako izobraženi, da jim šole niti več ne treba? — Zdaj, gospoda slovenski poslanci jo tedaj čas, da branite pravice svojega naroda in vršite svojo sveto dolžnost; zdaj pokažite, da ste ne-ustrašljivi in opravičite zaupanje, koje stavlja tlačeni tržaški Slovenec v svoje prvake!
Na Sv. Goro! V nedeljo 8. t. m. so bodo torej izvršila želja večine družabnikov in družabnic del. podpornega društva; napravil se bodo na vsak način izlet na Sv. Goro in sicer odide vlak točno ob 5V<j uri iz Trsta. — V Gorici bodo čakali na postaji razni vozovi, ki bodo goste prepeljavali iz kolodvora do vznožja Sv. Gore za 30 soldov od osebe. — V Solkanu bode ob iya uri popoludne sloveseu sprejem društva po občinskem odboru in po odboru čitalnice solkansko. — Potem bode obod in jo tudi preskrbljeno, da so more udeležiti do 300 osob skupnega oboda (4 jedi, Va ^tra vina) za 1 gld., kateri se mora plačati pred odhodom.
Listi za skupni obed se dobivajo v pisarni društva. — Mej obedom se bodo vršilo petje, godba itd. Točno ob 47a uri bodo začela beseda, pri katerej bodo sodelovali tudi tržaški pevci, pevkinje, de-klamovalke. — Program besedo priobčimo prihodnjič.
Kdor so hoče udeležiti izleta, naj se požuri, da vzame vozni list najdalje do 7. maja zvečer.
Sprejem tržaškega „Sokola" so bodo vršil užo ob 8Va uri zjutraj pri uhodu v Solkan. — Naznanilo je dosedaj svoj prihod k veselici v Solkan tudi mnogo drugih slov. društev iz Goriškega, tako, da obeča biti slovesnost uprav velikanska.
Volitve V Buzetu. Vrli istrski Hrvatje so budijo iz spanja. Dobili smo natančno poročilo o volitvah v Buzetu, iz katerega javljamo sledoče : V 111. razredu jo glasovalo prve tri dni volitve 211 za hrvatsko in GG volilcev za italijansko stranko; v četrtek, petek in soboto bilo je oddanih 182 glasov za narodno in 40 za nasprotno stranko; skupaj tedaj je glasovalo 393 volilcev za hrvatske in 115 za italijunaško kandidate. Pri sklepu volitve v torek oddalo so jo šo več glasov, tako, da so ko-nečno narodni kandidatje z 544 glasovi proti 152 prodrli. Ta vspoh je tedaj na vsak način sijajen. Dno 27. pa so so za-
žele volitve za II. razred in je do danes.
med 293 glasovi oddanih je samo 101 za italijanske kandidate. Očevidno je tedaj, da, prodro narodnjaki tudi v II. razredu in j nadejati se je, da bodo konečno zmago-1 valci tudi I. razredu. Vrlim našim bratom čestitamo !
Prosečanom, Križanom in Nabrežin-Cem se stem naznanja, da se bode p o-sebni vlak v Gorico dne 8. t. m. vstavil tudi na postajah Grijan ob 6ya uri zjutraj in na postaji Bivij-Devin nekoliko minut pozneje. — Kedor iz omenjenih krajev se bode hotel vdeležiti izleta, na sv. Goro bode mogel dobiti tam vozne liste po znižanej ceni.
Tržaške novosti:
Ubogi „C i 11 a d ino* ! Prvi steber rudečkarskega lista „II Cittadino11, profesor G. Modric je bil pozvan v sredo pred de-! želno sodnijo, kor je pisal nekemu od- j vetniku in tudi nekemu drugemu gospodu pretilna pisma. Sodnik iztražitelj jo spo- ( znal gospoda profesorja za toliko nevar-nega, da ga jo pridržal do obsodbe v za-; poru. — Taki so sijajni izgledi, katero nam dajo naši visoko omikani narodni nasprotniki in — renegati.
Nesreča. Gospa Tereza Sambo iz Pirana jc obiskala včeraj svojo tu stanu-jočo hčer. Padla jo pa na stopnicah in si zlomila levo roko. — Spremili so jo v. bolnico.
Hudodelstvo. Včeraj ob 5. uri, zjutraj jc našel nek stražar v ulici Ss. Mar-tiri mrtvo truplo novorojenca, staro kakih
5	dni. Brezsrčno mater, katera se je gotovo na nečlovešk način znebila otroka, išče sodnija.	i
Sodnijsko. 2llotni Jakop Stare iz Ćr-nikala je našel prošloga leta še pri delu za Hrpeljsko železnico 9 cekinov po 20 frankov. — On si jo pridržal najdeni zaklad, šel je v Koper in novce potrošil. Prijavil ga jo pa iz zavidnosti nek sodelavec sodniji, zarad Česar je bil Stare v Četrtek pozvan in obtožen goljufije. Ker se ne moro dokazati, da bi kdo imel pravico do tega denarja, je bil obtoženi oproščen, — Ferdinand Grasser, bivši uradnik pri „Banco Operaiou, koji je pro-neveril 1050 for. in potem, kakor smo poročali, pobegnol, jo bil te dni obsojen na dve leti ječe. Obsojenec je vložil priziv, kateri mu bodo pa menda malo pomagal.
Policijsko. V Četrtek popoludno so neki mornarji vlomili v stanovanje gosp. Antona M. v ulici Maksimilijana ter odnesli veliko perila in 6 srebrnih nožev v skupnoj vrednosti 200 gld. — Neka C. morda ne živi posebno dobro z svojim soprogom, kajti prijavila ga jo včeraj policiji, da jej je „ukradel" 2 odeji in raz-1 lične listko tržaške zastavljalnice. — Poznati postopač Ivan II. jo šel včeraj v neko kavarno in tam prav po gosposki zajuterkoval. Ko pride do računa, je priprosto izrekel, da bode uže plačal, kadar bo ravno denarja imel. Lastnik kavarno pa ga jo dal spremiti v kamrico.
Druitvo detinskih prijateljev v Trstu naznanja, da sprejme v morsko kopelji za1 uboge otroke v tekočem lotu 120 skrofu-} loznih otrok zastonj, in to vsako doto na 50 dni. Kopejj se odpre v prvej polovici meseca junija in ostano v porabi do početka septembra. Pogoji za brezplačni sprejem so sledeči: 1. Dete no sme biti staro nad 14 let in no pod 4 leta; 2. sta-riši morajo stanovati v Trstu ali okolici, 3. zdravniško spričevalo, katero dokazuje, da jo doto ros skrofulozno; 4. spričevalo ubožnosti. — Pridržalo se je pa v kopolji tudi neko j mest proti plačilu. — Prošnje j ie treba vložiti imenovanemu društvu v i Trstu, Via del Peseo št. 2, (Palazzo Fontana) v 1. nadstropju.
„Sveta maša" za mešani zbor zložil in prečastitemu gospodu Francu Ilovarju župniku udano poklonil Janez Laharnar, organist na Št. Viški gori. Založil skladatelj. Tiskali J. Blaznikovi nasledniki v i Ljubljani. Cena 50 k. Prodaja jo sklada- j tolj na Št. Viški, P. Tolmin. Kdor vzame
6	iztiskov, dobi enega po vrhu. Podaja nam mladi nadarjeni skladatelj prvo svojo delo.
Maša ima za podlago besede: „V ponižnosti klečimo" ter jo tako v lahkem slogu zložena, da no bo delala težav tudi kora m na deželi. Vsak posamezni glas ima tako gladek napev, kakor bi bil z oljem namazan, ter se tudi v celoti prijazno glasi. Ni treba nadalje ocenjevati tega dela, saj so jo slavno znani strokovnjak A. Foorster o njej pohvalno izrazil.
Sentviškogorci, bodite ponosni, da imate v svojoj sredi nadarjenega skladatelja, od katerega pričakujemo še mnogo glasbenih dol, s katerim bo vedno čast delal vašej občini in gojil glasbeno omiko.
„Slovanska Čitalnica v Trstu" poziva
vse čestite društvenike na glavni zbor, ki bode v nedeljo 15. maja 1887. 1. ob B1^ zvečer. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi in interpelacije. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregle-dovalcev društvenih računov.
Dolenjska železnica. Iz Ljubljane se pise v „Agr. Ztg." : Dolgoletni načrt zgradbe dolenjsko železnice, ki ima zvezati južnovshodnje Kranjsko s Hrvatsko, pre-bližal se je, kakor sem za gotovo zvedel, zopet za en korak k izvršitvi. Dogovori zastranpotrebnih novcev z nekim kreditnim zavodom so uže do tega dospeli, da ni več dvoma o ugodnem vspehu. Nova železnica se izdela od Ljubljane skoz Novo mesto in Metliko, pri Zakanji bo držala čez Kolpo na hrvatsko zemljo. Za hrvatsko črto ni še načrtov, vendar se namerjava zgraditi skoz Ribnik v Karlovec, ali pa skoz Ozalj, Svctico, Mahično in Ilrnetič v Karlovec. Načitana železnica je za Kranjsko, pa tudi za Hrvatsko v narodno gospodarskem oziru jako važna. Južno zahodnja Kranjska se naslanja z vso svojo trgovino in prometom deželnih pridelkov na Hrvatsko, in železnica bi jej dala priliko, svojo pridelke na Hrvatskem, v Ljubljani in Trstu spočavati. Hrvatskoj trgovini z losom in živino pa bi se odprla nova, dobičkonosna pot. Občini Ribnik in Ozalj bi od te železnice imeli veliko dobička in valod tega lahko napravili šole in potrebna pota. Ko so proga Metlika-Kar-lovec konečno določi, storo se potrebni koraki pri ogerskem ministerstvu za promet, da se zgradba železnice dovoli. Upravo utegno prevzeti južna železnica. S zgradbo bi so povždignolo ljudstva blagostanje in zavrlo se izseljevanje. Hrvatske gosposko bi so sploh morale truditi, da izseljevanju v Ameriko konec store. Grajenjo železnice da ljudstvu dela in zaslužka ter misli na izseljevanje zatare. V onih krajih živeče ljudstvo je marljivo in jako pošteno. Le dela mu je treba, pa je zadovoljno. In tega bi mu železnica Ljubljana-Karlovec preskrbela.
Podpisovanje za 30,000.000 goldinarjev nominalne vrednosti avstrijske 5% rente v bankovcih, prosta davka. Določen iznos za podpisovanje je del splošnega dolga po 5°/0 v bankovcih, av. vrednosti kraljestev in pokrajin zastopanih v državnem zboru ; emisija se bode pa vršila dnč 3. maja 1887. po navadnem uradovanju v Avstriji, Ogrskoj, in tudi v Berolinu, Frankofortu na Majni, Bruselju, Anverzi in Amsterdamu pri bankovnih zavodih in navadnih bankah, katere spadajo k zavezi hiše Rothschild, t. j. avstrijski kreditni zavod, kateri ima svoje zastopnike v omenjenih mestih.
Sedež za podpisovanje imenovane rente jo v Trstu fiiijalka kreditne banke,
katera sprejema podpise za Avstro-Ogrsko pod sledečimi pogoji:
Cena za vsaki podpis je ustanovljena z 97 gld. za vsakih 100 gld. nominalne glavnice, pomnoženo z obrestmi, koji so računi jo po 5% od 1. marcija 1887 do dneva, kadar se sprejme naziv, kateri dan bode določen po d o z n an o m u raz-deljenju od 10. maja 1887. do 30. junija 1887. in slučajno še mej časom razde ljenja, vendar pa vedno lo v mestu, kjer se je dotično podpisovanje vršilo. — Pri podpisu treba položiti jamčevino 5% glavnice, bodi si v gotovem novcu, bodi si v vrednostih papirjih po dnevnem kurzu, po katerem se bode določil iznos za vsaki posamezni podpis.
Izvirni program so moro dobiti vsaki čas pri oddelku „Likvidacije" filijalo kreditnoga zavoda v Trstu.
Nova pošta. Brzojavno in poštno ravnateljstvo naznanja, da so odpre lfi. maja v St. Petru pri Gorici nova pošta, katera bode opravljala redno vsakdanjo vožnjo med Gorico in Rihenborgom.
Zanimiv jo oglas sreče, katerega objavlja v današnjoj številki Samuel lleck-seher senr. v Hamburgu. Ta tvrdka seje odlikovala vedno po svojem točnem in poštenem izplačevanju dobljenih dobitkov tukaj in v bližnjih p o k r a j i-n a h, da moremo vsacega opozoriti uže na temu mest na njegov današnji oglas.
Poslano. *)
V osmem broju vašega cenjenega lista od dnč 2(3. januvarja t. I. je neki ŽidoviČ nesmotreno napadel dva poštenjaka mojo župnijo, namreč Antona Černe-ta,
*) Za stvurl pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postara veleva.
bivšega župana, rekši, da je občinsko premoženje razdjal; in Antona Sonca z njegovimi tovariši krojači, imenovajoč te poštene rokodelce krojaško drhal, in pa po-sebe, da je jeden te drhali (Anton Šonc) slehrnemu, ki bode njega volil v občinsko zastopstvo (imenice županom) ponujal hlače in telesnik. Res so bili neki pobalini tak razglas nabili na vrata št. 1, v kojem se je brala taka ponudba, podpisali so pa Antona Šonca. Ta mirni in pošteni mož je pobalinsko navalo c. k. sodniji objavil, koja je 44-letnega poba radi žaljenja časti pet dni v zapor vtaknola — svojih pajdašev ni povedal. Gori rečeni dopis (iz Tomaja) smo strme brali ter se vprašali: kdo bi mogel ta predrzni dopisnik biti? Razžaljenca sta iskala lažnjivega pisača in ga tudi našla v osebi lahkomišljenca R. Hotela sta ga tožiti kazenskemu sodišču; ali jaz sem ju tolažil in prosil, naj odpustita nepremišljenemu mladeniču, da no pade v nesrečo, češ, da imata tudi razžaljenca sinove in hčere.
Res sta odstopila od nakanjone tožbe, pa zahtevala sta, da Židovič (res ŽidoviČ!) prekliče svoje lažnjive besede v Edinosti; a jaz sem jima obljubil, da ga posvarim. Posvaril sem ga 2. marcija t. 1.: „Glej! Ti si brez premislika na nastopke lahkomiselno so dal zapeljati, da si z lažjo blatil svoje rojake v Edinosti. Ako bi imel poklic za časnikarstvo, bila bi tvoja prva dolžnost, da storiš sebi in domovini čast; pa ti si prav nasprotno začel: Domovino grdiš, odlične osebe žališ, hudobnežem in neumnežem ugajaš s tem, da njihove laži y pohujšanje nedolžnih razširjaš, sebi pa nečast delaš, vest si vznemirjaš, in celo nevarnost zapora si nako-puj eš. . . . „Prekliči v "Edinosti,, svoj spis, in reci naravnost, da si bil od strastnih ljudi zapeljan". Odgovoril mi je, da prekliče . , . Opominjal sem ga opetovano; zopet mi jo obljubil preklic — ali še danes dolguje, kar jo obljubil.
Bil je dopisunček v vazinenih počitnicah doma, pa k meni ni prišel, toraj slutim, da nesramnega dopisa no prekliče. Razžaljenca čakata na preklic; pa ker temu ni nade, raztolmačim jaz, kot pastir svojo črede, da je bij dopis Židovičev nesramna laž: Anton Černe in Anton Šonc pa sta poštena možaka, dk, uzor verskih, družinskih in občinarski krepostih. Žido-viču pa priporočam modrost in opreznost, a kader pride domu, da v prijazni pogovor pride k	Urbanu Golmajeru, župuiku-dekanu.
Tomaj, 23. aprila 1887.

VABILO.
Dne 11. maja 1884. leta je bila v Divači najdena krasna vilenica. Nje zale umotvore je občudovalo uže mnogo, mnogo odličnega občinstva; — da — s ponosom zabilježimo! — udje preslavne vladarske hiše so tudi blagovolili, podati se v prelepe podzemske prostore.
Sodba o vilenici se v obče glasi: Divna vilenica jo dika Divači.
V proslavo triletja se vilenica 8. maja t. 1. slovesno odpre.
K obilnemu obisku naše vilenice vabi uljudno:	3—2
Gospodarski svet v Divači.
J U LIJ IMS RIM M,
dežnikar, Barriera Vecchia St. 18
jo zelo bogata zaloga solnčilikov zapjo-spe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 73—104
rCiODČEVA esenca
i t1; JekarjaPlCCOll ja
v.Ljubljani *
ne omogoči ozdrav tev «;.mo premožnemu, marveč tudi najubornejlemu bolniku. Popolnoma pravici v čast imenoval jo j* neki viH"ko£a«titi gosood duhovnik »pravo roko Božjo , ker polajša in ozlravlja najhujše bolečine In nnjrievarneiši bolezni, ter odstrani. ako se rabi pravočasno, v lik« nesreče in prihrani tako marsikomu veliko bede in soiza.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za gtd, 1 :iO po poštnem po vzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. 50—3
V steklenicah po 15 nč.' ho prodaja v lo-knrnah: lliasoletto, Foraboselii, pl. Loitenburg, Liprnndi, Pozzetto, Praxmarer, Prondini, Ra-vftsini, Rovi«, Haraval, za magistratom, Serra-vallo, lldovicieh in Zanetti in v večjem dolu lokam na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji,	18—50
Tržno poročilo.
Kava — cena vedno više in utegnejo doseči letos že tako visoftino, kakor5e nikoli ne v zadujih 10 letih. — Kava Rio stane t. 79 do 105. Santos f. HO do 107, Jav.i Mal. f. 10» do f. 110, Portoricco f 115 do 122, Cevion plant f 108 do 142.
Sladkor — c^ne trdne, kupčija nekoliko živahnejša. Sladkor v kosih stane f. 18-25 do 2050.
Sadje — slaba kupčija — Pomaranče limoni f lOO do 4;')U. rožici pulj^Ski r. 10, g Ski f. 5, tlge v vencili f. 1O'oO, opaša f. 20, e.vene navadne f 13 do 16. EKme f 17 do Snl-lunina f. 20 do 30
Olje — še precejšnja kupe ja. Jedilno stane f. 33 do U8, namizno f. 50 do bombažno f. 25 do 33.
Petrolje — rusko f. «'75, amer krnsko f. 8 5U do 8-7».
Domači pridelki — fižol rodeči f 8, b-ll f. 9, bob inec f 9 50 do 10 koks f, 10 00 do f 11,. maslo štajersko t 83 do 90.
Zlto — slaba kupčija po nespremenjenih cenah.
Les — nekaj več kupčije, a cene še vedno prav slabe.
Seno — Iskano in se plačuje konjsko po f. 1-50 do 1-75, vo lovsko f, 1-8."» do 2.
pa-t se
B o r s n o poročilo.
Borea mirna in je tendenca za drž. pirje sopet, postala prav dubra. — Kurz sopet pomikajo više.
Dunajska borsa
dne 29 a|>rila. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81 „	v Hrubru — — — n 82-
Zlata renta— — — — — — — — „112* 5°/c avstrijska renta — — — — — „ Dolnice narodne banke — — — — ,871*— Kreditno delnico — — — — — — „ 28P —
London 10 lir sterlin--— — — „ 126 90
Francoski napoleondori — — — — , 10*04 C kr. cekini — — — _____ n 5#9q Nemške marko — — — ----n 62,30
A. MAYER-jeva
zaloga piva v Ljubljani
priporoča zasebnikom in gostilničar-jem na deželi trajno IZ-vožno
pivo v steklenicah
iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 25 in 50 steklenic. 12—5
| Ljubljanski Zvon. |
k Gld. 4.60. | Gld. 2.30. « Gld. 1.15. |
Marijaceljske
že'odečne kapljice,
izvrstno delujočo zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljivo dobroto jo posebno vpliv uji-hov pri notcčnonti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, žolodoč-
nem kataru, gorečičo frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cona steklenici jo z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima lokar-ničar „k angelju varhu"	53 - 17
I>r-. 1irndy KreitiNlor, Hlortiva.
V Trsi u jih pa dobite pri loknrničarju I« i Seravallu blizo starega sv. Antona
a Proti hemoroidam
9 i*
O
b
9 ®
h
Kdor hoče čuvati svojo zdravje, naj rabi
MENIŠKE KROGUICE (Pillole dei Frati.)
kri čisteče in proti hemorcidam, koje izdeluje P. Fonda
tarmacista v Piranu Prepotrebne za vsuki ga, kut-ri trpi na hetnoroldah, zuba-unjn, breztežnosti, glavoboiji. t r spbdi v. I ko sedi, ene Šistiju kri in dober v«|»di potrjujejo zasebna in zomvnisk.i spiiČc-vala. keja so priložena z podukom za porabo vsakej Škatljiei v ►lovanskern,
nemškem in italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvft katljb's v vsih lekarn* h Trst Reke. kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in Trenta.	7-52
flliBi 9	I
Na obroke! (5a-7">
<i ii»* pohištvo taoecarije, razno strižno-hI,igo za ob oke. ure vsake vrste
M. Coreni
ria della L*t'na Si«, t P. II.
is^sif ssMB^sssisa!
Androna Gusion št. 2 v Trstu
priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 3')
TiskarnaDolenc I
priporoča sledeče, njenom nakladom izdano knjige:
t. Kramer: „Kmetijsko berilo",
(v (loriei prndaja Paternolli in Zaje)
mehko vezano 55. tvrdo 75 nč.; „Obrtnijska postava in Cegnarjev životopis*, „Rudin-, „Antigona" in „Malostranske pripovedke", vsaka 20 nč.; „Filip- in „Sodni obrazci" 25 nč. komad: „Viljem Teli* 40 nč. „Zgodovina Trsta in okolice" 50 nč. Razen tega prevzame naročbe za razne tiskanice po ni/.kej ceni.
t)-10
fino BRN-SKO sukno
pošilja proti gotovem ali povzetju:
3-20 m. dolgo. za celo obleko____f.: '7n
a-„>0 • . » bolj g i U 4-20 3-20 » • » fineil • 5 — 3-20 ■ » ■ najf. . 8 -2 .10 » ml povrhno suknjo v vsih bojah . . . . » 6' — Uzorci nit ogled franka; bogato uzorne zbirke za g« krojače mfrankirano Pri naročbah sukna priporočam, da se prepusti meni izbor uzorcev. Kar komti ni po volji, zamenjam
FRIEDR. BRUNNER,
Briinn, Frolichergasse 3, VI.

I
3VL
V EVRO
bode gotovo ohranjen, kajti ogromne pošiijatve gotovih oblek v inozemstvo so vstavljene in vsled tepa ja največja in naiglas^-vitejša tovarna oblek v celein cesarstvu prisiljena, prodati 2300 kompletnih, eiegantn b, moaernih in krasna iz J-1 ani h
GOTOVIH OBLEK
za pomlad in poletje, vsake velikosti za gospode, samo za neverjetno ceno dala, da se izprazni o gromno skladišče in da se mor« nastaviti delo. Vsaka obleka ulist ji ^ treh komadov in sicer: gotove hlače po šegi, , zraven telovnik in elegantno izdelana suknja, vse po predležeSej sliki, treh raznih verstah in vsake barve.
S Ozdravljenje plućnih bolezni
Cela, gotova poletna
obleka za gospod
hlače suknja in telovnik, iz
MODERNEGA SUKNA
e
I. vrsti SAMO
fl. 4.85
ITVI Tuberkulote, (suiice, jetlko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijaluega katara Ud. ®
W\	po p,,novl	ffi
SAMO
for 7.40
II. vrste lina, cela
obleka iz mod. brnskega sukna.
III. vrsti jako fina cela obleka iz Ri-chenberš. sukna.
©A IVI O


(po rektalnej injekciji).
Kot mera pri naroftbl zadostuje dolgost hlač mera (5 z prsa in dolgost rokavov, kanor tudi barva obleke. Uzorci se nemorejo pošiljstl. ker so obleke vse gotove Naročbe izvršuje proti poštnpm povzetju
„Fekete's" Herren - Kleider - Filiale, 8-
Wien, Hundsthu merstrasse 18/34
Najneverjetneji,
) osupljiv
pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče" z lastnimi
jj-jj. i'Na.jueverjoineji, skoraj nedosegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem po- iL-II/št	dosežen 1 Ob osupljivih, nepogrešivih vspenih govore najjasnejše sledeža
Jj« besedami, tn koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii- iti inožemstva : Mjj Prof dr. Bergcon. Po tridnevnej p 11 no vej ehalaeijl po r-k talne) injekciji, izdi
-	. „ , , izdatno J[!U
pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hrlpavost J=f| i^Jij j* posve izginola. — Truplo se redi vsaki ted<m za V, - 1 K. Ravno tako brzo oz- iTui my dravljenje tudi pri «t »rej, cnlč pri miliarnej tuherkolozi. — Boln'k se ozdravi ter more Lifji jjjfj] tudi najtežjiu posel zopet opravljati. —u	jl4
]rkj	Prof Or Ciirnil. Pri naduhi ho more pol ure po plinovej exhalaciji laglje sopsti.
— Ako sh exhalacija dalj^ rabi, se naduha ne povrne več. Zoper šsuici In naduhi je 'I1! (nLJ plinova exhalacija i/kušerio, izvrstno sredstvo"	IHiT
LINIKAš
za spolne In želod-čeve bolesti, nastope kuženja I oslabenja možke slabosti, polucije, žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabirje Vi de, in za vse bolezni mehurja, riroba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto, anju z neškodljivimi sredstvi.	8-17-104
C. Stroetzel, speoijalni zdravnik Lindin am Bodensee.
Prof. Dr. Oujardin Beaumetz: «C-do pri iifonlftn^m grlu, poškodovanemu po tuber- JIH1 kolo i, 9o se v 2—3 tednih zacelile otekline da^iravno je bila uže polovica pljuč ra- CTT idejan h •	(riU
Or. M. Langhlln, vodja bolnice v Filadelfiji je vporabil plinovo exhalacijo pri 30. liTl m bolnikih, koji so bili nže v najzadrijem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. fj^LL jltl	Vsaki dan pa sa množć zravniška ooroč ia o srečnim ozdravljanju, ter je razun Isfff
m riavadenih sprič val š.' mnogo družili od slavnih profesorjev. Todi v o. k. jav el bol- fl!± TiLj niči na Dunaja se vporubljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mnogo spričeval HfrT [L/jI oclzravelih. C. kr izdj. priv, str. j za pliiiovo ex mlacijo (Rectal-Jnjector) se dooiva z (rjlJ rt,| vsemi pripravami za pripravljanje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga |IJR jjj^j more rabiti tudi vsak bolnik sam pri	p^j
gjj Dr. KARLU ALTMANN, Wien VIL, Mariahilferstasse N. 80/A. jl^
ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetjn. — Ozdravljenj« ni niti težavna, niti ovira vsakdanji posel.	—4
ŽELODČNE liOLEZNI
. moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
no
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini In nedosegljivi Želodčni pijači. Da si ilovek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke.
Vučina raznih kapljic, izlečkov itd., katere se občinstvu kakor pravi ČndeSi priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva »mes Edini .I«i*uzi»leanaiU.l bal-zam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odiočno oživljajoče in želodčne Žive« hitro krepčalne mnči pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče prašanje no njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovlh kineške robar-bare. katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenja ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci prlporočujejo proti nejeScnosti, zabasariju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev,	15—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
c. G. B. PO NT ON i
v GORICI.
Skladiiča v Trstu v lekarni Marku Ravasini i O.B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmein«r, v Kor mirni v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. i Palisca.
Krojačnica A. Bonne.
trg Sv. Katarine St. 1. W-a
izdeljuje fine, cene obleke po naj/.adnjem kroju. (Preseli se 24. avgusta t 1. na 0<>rso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvom lista .>11 Piccoloa).
Dobiva so v vsih knjigarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greškov itd.
Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah
KAROL KRE1KENBAUM
5	Braunschweig.	11-32
i Glavni zgo-j Idit. ev>«tit. i
{ 500.000 j
i inarakah.i
Oglas
sreće
Z.4 f<g' iditke
amč država.
Poziv na sudjelovan e kari Lutrijskog srećka nj a koje garantira Hamburg iz kojeg de se Ktalno
7 milijuna 222.000 marakah
dobiti.
SfMitcl nvn unosne novčano ut,:|o. koja sastoji po Ing Iiaorta od sitnih 97O0f) sre-čakan, jesu sliedeoi : N»iv-či sgiditik jest 3-15 evelit. 500,000 mar.
marnk.
^ Izvožna tvrdka
Premija 000,000
1	sgoditak iltOO,OOA
2	sgoditak d 100,000 1 sgoditak a NO.OOO
1	sgoditak d ?.VOOO
2	sgoditak A 90.000
1	sgoditak ii 00,000
2	sgoditak il 50 OOO 1 sgoditak a :BO OOO 5 sgoditak a ¥0.000
3	sgoditak a 10,000 ovakovih izadjn sjegurno u m-ilo mV>s n 7 odieluh. Glavni sgodltnk I - d-i '•/.
inarak. 5 OOO :»OOO OOO I OOO
r»oo
">6 sgoditak A I OH sgoditak fi 25fisffo 11 ta k <\
512 sgoditak ii 791 sgodt-tk a 15'i «','<>(1. JI H'»o, 20o,i50 Mii950 »godit k h i ir» 7fl9ilsqod »t. 100 94 7850sgod.j'»«7 I0.90
ukupno JM.700 s?'idi tak a h
ih iša
Pnš:l'a nroti pov"5+iu.
„zum goldenen chvvert"
Brunn	5"12 Uzordi ceniki zaston3'
Flavotisek
10 metrov
Pamastni
GRADL
projust 1 kos, 80 'liuirij.
VHtljeV gld. O r.O
SATINI
x robom
najnovejše za letne obleke za gospe v bojah 10 m. gl. :».»O
Poletne
ogrinjače
*li Vel., v bojiih. le dokler so J;« na skladišču 1 kos kld. I-90
IZ
ke
BRNSKO SUKNO
naislovećih brnskih tvornic za sukno in oble-od
gl. I.- meter in dalje
Domače platno
1 k o ni
I v.
II.4
III.
dun vatljev t a r»o
f i so
š. f a -
Prtiči za kavo
v vsih bojah, 1 prt z.u kavo in B prtičev gld —
Preproge
ostam*k 10- 12 metrov s«mn «lii. :i lO
Kazno 11
gospojinske i lolo 1SNC.
vel.ki U bor vedno v zalogi.
NANKING
1 kos
30 dun. vatlj e v višnjev gl S —
rudfč l'I. S SO
Čipkasta
z a gr nj a I a
po :io
bela
■tO i HO o. in"ter
CRETONI
v
I	10 tU. f. 9 OO
II	10 m.
Fini
CROISE
za možke hlače
kos, .'10 vutljev 1 vrsti gld. t.

ČEŠLJANO SUKNO
«« moro pruti, v nujriovfjšiii vz rclh z prve tvornice češljane ga sukna zn poletno <»l»l«k lto za gospode sposoimo
1 odrezek 6-40 m. dolg, gld.
Samor dokler je Se v zal<»iri.
Pri nuročbah <mI 50 ^1., 4"/() popusta
SO.OOO mar., naraste u II. mi OO.OOO m u III. na 90.000 m . n IV. „n *o ooo m., u V. na »O OOO u , u VI. lOO.OOO in., i su premijom od 300.000 eventualno SOO.OOO marakah. — Za nrvn vncidbu, koja je službeno ustanovljen « stoji :
ciela orig. srećka 6 m. ili f.3fi0 a vr. nol	» 3 » » » 180 »
četvrt » I'/-» » 90 nv6 .
te razpošiljam ove od države /iijam&me origlnplne sredke [nikakve 7.a>»rani nro-Inesej vucidbenim naertom «a državnim grbom uz frankiranu pošiliku sv..te i u najdalje krajeve. Svaki sudionik dob j od mene nakon svake vu.ddbe listu sg »ditaka badava- - Vuoidbonl naert sa državnim griiom, nu knien, nalaze 6 uložci razdioba M«ro«lita\ali polag i razredah razpošiljuiu nnapreil i .	badava	2 15
Izplatu i pošiljku dobivenog novca
Šalj,m sam Izruvno na interesente uz naj-»trožiju InjnoNt. Svaku narufbu može se povisti na-PUtiilr.ont ili propornkom lista. It^r Neka se dakle svatko obrati odmah rudi brze vucidbe i to svakako do
5, maja tekuće godine pouzda
n» Samuel Heckscher-a
ban kir l mjenjačnica u H .nibnrgu
s »n r,
LitHtnik drnStvo ..Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.