-   68   -
Novičar is slovenskih krajev.
lz Gradca. Z. 23. marca o poldne so tukaj slavjanski rodoljubi, sama nadepolna mladež, napravili ,?slavjansko besedo" gotovo pervo, kar Gradec stoji. Slovenske, poljske, češke in ilirske pesmi so se posa-mesno in skupno mično prepevale, češke še na postra-nici in goslih izverstno igrale. Severni in južni Slav-jani in med njimi slavna pevka M., rojena Polakinja, so si bratovsko k blagem spočetju roke podali.    Njej in
-   69   -
vsem gre lepa hvala; perva vendar in naj veči neutrudnemu, izverstnemu pevovodju g. Benjaminu Ipa-vicu, ter tenoristu g. Bučaru, basistu g. Šuster-sicu in godcu g. Kasparu. Dvorana je bila povabljenih polna; med njimi tukajšne perve glave. Za gospe in gospodične je skoro sedežev zmanjkalo. Doneča hvala je zadovolnost pričala. Več reči se je moralo ponavljati. Slobodno se reče: Začetek je bil srečen, lep in vesel. Bog daj, da bi bil krepka podloga srečnejše prihodnosti!
Iz Celja 30. suš. L F. Slavni rodoljub g. Dr ob nič, kije na tukajšnem gimnazji dolgo z lepim prospehom deloval, nas je žalibože zavolj slabega zdravja nedavno zapustil, ter se podal v nemški Gradec, se tam v miru popolnama ozdravit. Vsakega rodoljuba mora serce zaboleti, take nesreče zvediti. Posebno težko pa ga pogrešajo učenci, kterim je bil povsod učitel. Da je merljivejše učence s svojim 3,Ilirskim Rečnikom" obdaril, se pri utemeljenju tukajšne slovenske čitalne posebno udeležil, ter pri vsakoj priložnosti z besodoj in činom Slovenšino podpiral, ostanejo nevmerljivezasluge,katerih si je v staro-slovenskera Celju pridobil. Naše hvaležne serca in iz-krene želje ga kratkoma prav zdravega v naši sredini na slavjanskem polju zagledati, ga naj spremljajo na vseh njegovih potih! G. Drobnica nadomestuje nade-polni g. Feihtinger, kateri je z dušoj in telom Slav-jan, in bo naše želje o slavjanstvu s svojimi obširnimi posebno vseslavjanskimi znanostmi gotovo nadkrilil.
(Konec sledi.)
1% Celja. *• Porote, ki so se 3. marca zopet pod slavnoznanim predsednikam g. vitezam L. Acula pri nas začele, so dokončane, — in reči moramo, da se je vse v nar lepšim redu, in kakor postave velevajo, doveršilo. Z veseljem ponovimo tedaj, kar je od gosp. predsednika Acula že sploh znano, da on ima vse lastnosti takim imenitnim obravnavam predsednik biti, in da o porotah, kjer je popolnama znanosti slovenski-ga jezika, jasnosti v govoru, moškiga obnašanja in bistroumnosti potreba, njega nihče ne prekosi. Naj bo beseda slovenska, ali nemška: njemu vsaka gladko teče. Njemu, možu postave in svete pravice, gre tudi čast in hvala, da nasvet in predlog deržavniga pravdnika in zagovornika, ako je bil od nju le v nemškim jeziku izusten, se je v slovenski jezik po tolmačih prestavljal, da se ni nikodar ravnopravnost kratila. Pri 4. obravnavi je deržavni pravdnik, g. Dr. Mulaj v prav gladkim slovenskim jeziku spojemal, kar nas je prav razveselilo. O 3. obravnavi je g. predsednik Acula so-sebno svojo modrost v vodstvu porotnih sodb dokazal. Modro je tudi storil, da obravnava detomora ni bila očitna, kakor pri vas v Ljubljani, ker o tacih zadevah ni mogoče, da bi se take reči ne govorile, ki sramož-ljivost pričujočih žalijo. O 2. poroti je svetovavec dež. sodnije, g. Braulik, mnogospoštovan mož in verli branitelj narodske enakopravnosti, predsednika nadome-stovaL Tudi od porotnikov moramo reči, da so se vestno in pravično obnašali. Nar hujši, pa pravična razsodba, da je kriv, je zadela sina vinogradnika in hlapca Jožefa Slugiča, ki je bil zavolj doperneše-niga umora k smerti obsojen.— Sliši se, da mesca maliga serpana se bojo porote tukaj zopet začele; na versto pride med drugimi nek tista zala deklica, ki je lani svoje reditelje za vdala.