Larisa Žerovnik1
visoka vročina in skrivnosten izpuščaj
Na pediatrično kliniko konec januarja pripeljejo petletnega dečka s pet dni trajajočo povišano
telesno temperaturo in izpuščajem.
Starši povedo, da je v zadnjih dneh deček zelo utrujen in da so poleg izpuščaja, ki se vztraj-
no slabša, opazili tudi rdečino in oteklino dlani in podplatov. Dečka boli grlo, ne kašlja in toži
o blagih bolečinah v trebuhu. Čeprav so mu starši povišano telesno temperaturo sprva zniže-
vali s paracetamolom, je ta danes ponoči narasla do 40 °C. Zanikajo kakršne koli pretekle ali
nedavne bolezni in alergije. Deček je cepljen po programu, jeseni se je cepil tudi proti gripi.
Avtoimunih, srčno-žilnih in vezivno-tkivnih bolezni v družini ni. 
Pri pregledu bolnika opazite, da je ta zelo izčrpan in ima povišano telesno temperaturo
(39,5 °C), znižan krvni tlak (90/60 mmHg) ter slabše tipne periferne pulze. Deček je tahikarden
s frekvenco 120 utripov/min, pri osluškovanju ne slišite šumov ali dodatnih srčnih tonov. Po
trupu in okončinah vidite razpršen makulopapulozni izpuščaj, ki ga spremljajo otečene in por-
dele dlani ter stopala. Pri pregledu oči opazite obojestransko negnojno vnetje očesnih veznic.
Poleg rdečih in razpokanih ustnic ima deček tudi malinasto obarvan jezik in povečano levo sub-
mandibularno bezgavko, veliko 1,5 cm. Pregled trebuha potrdi blago bolečino v epigastričnem
področju. 
Opravite tudi laboratorijske preiskave, ki pokažejo povišane vnetne kazalce: levkocitozo
(15×109 levkocitov/l) s pomikom v levo in povišano vrednost CRP (50mg/l) ter hitrost sedimentacije
(90 mm/h). Tudi jetrni testi so blago povišani, prisotna je hipoalbuminemija.
vprašanja
1. Kaj bi bila vaša delovna diagnoza?
2. Katere bi bile vaše diferencialne diagnoze?
3. Kako bi uspešno diagnosticirali bolezni? 
4. Kako bi dečka zdravili? Kaj naredimo, če osnovna terapija ne izboljša znakov bolezni?
5. Do katerih zapletov vodi nezdravljena bolezen? Kako bi jih odkrili?
6. Na katere bolnike moramo biti še posebej pozorni pri zdravljenju Kawasakijeve bolezni?
Kaj lahko pri takšnih bolnikih povzroči zdravljenje z visokimi odmerki acetilsalicilne
kisline?
7. Deček mora pred vstopom v osnovno šolo na sistematski pregled. Ali se sme cepiti
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam? 
Odgovore na vprašanja najdete na naslednji strani.
1 Larisa Žerovnik, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
larisa.zerovnik@medrazgl.si 
121Med Razgl. 2024; 63 (1): 121–24 • doi: 10.61300/mr6301009 • Diagnostični izziv
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 121
Odgovori
1. Kawasakijeva bolezen je sistemska vnetna bolezen, ki povzroči vnetje majhnih in sred-
nje velikih arterij pri predšolskih (mlajših od pet let), redkeje pa tudi pri starejših otro-
cih. Nezdravljena je glavni vzrok za pridobljene bolezni srca otrok v razvitem svetu.
Povzroča razširitve in spremembe venčnih arterij, ki so lahko brezsimptomatske ali
pa vodijo v nastanek anevrizem, tromboze, infarkta srčne mišice in nenadne srčne smrti
(1–3). Točnega vzroka bolezni, ki je sicer pogostejša v Aziji, ne poznamo. Najverjetneje
jo pri genetsko dovzetnih posameznikih povzročijo mikroorganizmi, ki prekomerno
aktivirajo imunski sistem in ga usmerijo proti lastnim antigenom v tuniki mediji sred-
nje velikih arterij (1, 4).
2. Zaradi razpršenega izpuščaja in visoke vročine lahko Kawasakijeva bolezen spominja
na nekatere druge infekcijske bolezni, npr. bakterijske okužbe (škrlatinka, stafilokok-
ni in streptokokni sindrom toksičnega šoka, bakterijski limfadenitis, vročica Skalnega
gorovja, leptospiroza, meningokokcemija …), virusne okužbe (5. in 6. otroška bolezen,
infekcijska mononukleoza, ošpice, rdečke, okužbe z enterovirusi in adenovirusi) in tok-
soplazmozo (1, 2, 4). Podobno klinično sliko povzročajo tudi vnetne bolezni (Behçetova
bolezen, juvenilni idiopatski artritis s sistemskim začetkom, nodozni poliarteriitis),
imunski odziv na zdravila ali okužbe (Stevens-Johnsonov sindrom) ali večsistemski
vnetni sindrom (1, 2, 4).
3. Pri diagnostiki Kawasakijeve bolezni si moramo zaradi pomanjkanja zanesljivih labo-
ratorijskih testov pomagati s kliničnimi najdbami. Za zanesljivo potrditev bolezni mora
imeti otrok pet dni trajajočo vročino, ki jo spremljajo še štirje od petih značilnih znakov:
• obojestransko negnojno vnetje veznic,
• spremembe na sluznicah (vnetje žrela, suha in razpokana usta, pordela ustna sluz-
nica ali malinast jezik), 
• spremembe na udih (periferna rdečina ali otekanje dlani in stopal, luščenje ob nohtih)
• raznovrsten izpuščaj (predvsem na trupu) ali
• povečana vratna bezgavka, velika vsaj 1,5 cm (1, 2).
Na Kawasakijevo bolezen moramo pomisliti tudi pri otrocih, ki imajo zaradi neznane-
ga vzroka dlje časa povišano telesno temperaturo in prisotne vsaj tri od petih zgoraj našte-
tih znakov. To so najpogosteje bolniki, ki so mlajši od šestih mesecev, nimajo sprememb
na očeh in sluznicah ali imajo povišano temperaturo kljub petdnevnemu zdravljenju z anti-
biotiki. Bolezen pri njih potrdimo z uporabo laboratorijskih testov, kjer odkrijemo: 
• levkocitozo (≥ 15 × 109 levkocitov/l),
• trombocitozo (≥ 450 × 109 trombocitov/l),
• piurijo (≥ 10 levkocitov/polje velike povečave),
• hipoalbuminemijo (≤ 3 g albumina/dL),
• povišane vrednosti ALT in 
• anemijo (5–7).
Če so pri bolniku prisotna vsaj tri od naštetih laboratorijskih meril in z ehokardiografijo
dokažemo anevrizme venčnih arterij, gre najverjetneje za atipično potekajočo Kawasakijevo
bolezen (3, 5, 7).
122 Larisa Žerovnik visoka vročina in skrivnosten izpuščaj
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 122
4. Dečka zdravimo s srednjim (30–50 mg/kg) ali visokim (80–100 mg/kg) odmerkom ace-
tilsalicilne kisline in intravenskimi imunoglobulini (2 g/kg enkrat dnevno), ki so še
vedno zlati standard zdravljenja Kawasakijeve bolezni (1, 8). Ko pride do izboljšanja
bolezenskih znakov, znižamo odmerke acetilsalicilne kisline (na 3–5 mg/kg). Poleg far-
makološkega zdravljenja dečka takoj ob sumu na Kawasakijevo bolezen napotimo na
UZ srca, ki ga ponovimo po enem do dveh tednih in nato še šest do osem tednov po
preboleli bolezni. Če na UZ ne ugotovimo novonastalih nepravilnosti venčnih arterij,
zdravila ukinemo (1, 8).
Če bi pri dečku kljub uporabi imunoglobulinov bolezen vztrajala, odmerek po 48 urah
ponovimo. Če zdravljenje še vedno ne bi bilo uspešno in bi obstajalo večje tveganje
za nastanek anevrizem venčnih arterij, bi deček dobil tudi pulzni odmerek glukokor-
tikoidov (20–30 mg/kg metilprednizolona dnevno). Zdravili bi ga lahko tudi z inflik-
simabom, anakinro ali ciklosporinom A (2, 8).
5. Kawasakijeva bolezen povzroča okvare manjših in srednje velikih arterij in lahko vodi
v razvoj anevrizem, srčnega popuščanja, infarkta srčne mišice, vnetja srčnih zaklopk,
miokarda ali perikarda, rupture koronarnih arterij, hemoperikarda in nenadne srčne
smrti (7). V aktivni fazi bolezni vnetje miokarda opazimo pri 50–70 % bolnikov, red-
keje nastane mitralna ali aortna regurgitacija. Do anevrizme venčnih arterij, ki je glav-
ni in najznačilnejši zaplet bolezni, pride pri 15–25 % nezdravljenih otrok (7).
Povečano tveganje za razvoj anevrizem venčnih arterij imajo bolniki:
• moškega spola,
• mlajši od enega leta, 
• z dlje časa povišano telesno temperaturo (več kot osem dni), 
• s ponovnim pojavom vročine po 48 urah,
• s kardiomegalijo,
• s povišanimi vrednostmi pro B-tipa natriuretičnega polipeptida (angl. proB-type
natriuretic peptide, proBNP) in dejavnika tumorske nekroze α (angl. tumor necrosis
factor, TNF-α),
• trombocitopenijo zgodaj v poteku bolezni ali
• bolniki, ki v prvih desetih dneh niso bili zdravljeni z intravenskimi imunoglobuli-
ni (7, 9).
Anevrizme najlažje diagnosticiramo z ehokardiogramom med akutnim zagonom
bolezni. Najpogosteje sta prizadeti leva sprednja descendentna arterija in desna ven-
čna arterija (7). Zaradi morebitnih zapletov (izliv, zmanjšana sposobnost krčenja srčne
mišice, nepravilno delovanje zaklopk ali razširitev začetnega dela aorte) moramo pre-
gledati tudi ostale predele srca (7, 9). Pri diagnostiki anevrizem se redkeje uporablja-
jo UZ, MR-angiografija in CT-angiografija. EKG pokaže podaljšan interval PR, globoke
valove Q, spremembe spojnice ST in aritmije, ki nakazujejo na nepravilnosti v repo-
larizaciji in uničenje miokarda (9).
6. Pri uporabi acetilsalicilne kisline za zdravljenje Kawasakijeve bolezni moramo biti pozor-
ni na morebitne pridružene infekcijske bolezni. Otroke z gripo ali noricami zdravimo
s klopidogrelom, saj bi pri njih visoki odmerki acetilsalicilne kisline lahko povzročili
Reyev sindrom (1, 6).
123Med Razgl. 2024; 63 (1):
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 123
124 Larisa Žerovnik visoka vročina in skrivnosten izpuščaj
7. Zaradi uporabe intravenskih imunoglobulinov moramo pri dečku za 11 mesecev odlo-
žiti cepljenje z živimi cepivi, kot je cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Če ima
deček povečano tveganje za izpostavitev virusu ošpic, ga vseeno cepimo, a mora v pri-
meru nezadostnega serološkega odziva po 11 mesecih prejeti še en odmerek cepiva.
Zadržkov pri uporabi inaktiviranih cepiv ni (1, 6).
LITERaTURa
1. Pokorn M. Kawasakijeva bolezen. In: Tomažič J, Strle F, eds. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Združenje za
infektologijo, Slovensko zdravniško društvo; 2014. p. 149–50. 
2. Haftel HM. Kawasaki disease. In: Marcdante KJ, Kliegman RM, eds. Nelson essentials of pediatrics. 7th ed.
Philadelphia: Elsevier Saunders; 2015. p. 303–5.
3. Kawasaki T. Kawasaki disease. Proc Jpn Acad Ser B Phys Biol Sci. 2006; 82 (2): 59–71. doi: 10.2183/pjab.82.59
4. Hedrich CM, Schnabel A, Hospach T. Kawasaki disease. Front Pediatr. 2018; 6: 198. doi: 10.3389/fped.2018.00198
5. Behmadi M, Alizadeh B, Malek A. Comparison of clinical symptoms and cardiac lesions in children with typical
and atypical Kawasaki disease. Med Sci (Basel). 2019; 7 (4): 63. doi: 10.3390/medsci7040063
6. McCrindle BW, Rowley AH, Newburger JW, et. Al. Diagnosis, treatment and long-term management of Kawasaki
disease: A scientific statement for health professionals from the American Heart Association. Circulation. 2017;
135 (17): 927–99. doi: 10.1161/CIR.0000000000000484
7. Owens AM, Plewa MC. Kawasaki disease [Internet]. StatPearls. 2023 [citirano 2023 Jan 10]. Dosegljivo na:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK537163/ 
8. Buda P, Friedman-Gruszczyńska J, Książyk J. Anti-inflammatory treatment of Kawasaki disease: Comparison
of current guidelines and perspectives. Front Med (Lausanne). 2021; 8: 738850. doi: 10.3389/fmed.2021.738850
9. Mossberg M, Mohammad AJ, Kahn F, et. al. High risk of coronary artery aneurysm in Kawasaki disease.
Rheumatology (Oxford). 2021; 60 (4): 1910–4. doi: 10.1093/rheumatology/keaa512
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 124