TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Gostoljubna domačnost Goličnikovih v Šmihelu HiSi!iBSSiiiill!iliSSi!iIiSlillSf§IlSiliIiiiSiI!!iSil§SiSliiIil!liliiiiiS3SItiii!IilSfiI2iS!SI3!iliSSiliiiiIiSSS!Ii!iIi!iO «00 » S6S S m « »CK « 000 » Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga _______________ Mozirje z. o. o. DECEMBER je mesec predprazničnih nakupov, v poslovalnicah M - ZKZ Mozirje - pa tudi mesec POPUSTOV in PRESENEČENJ! Za nakupe živil, galanterije in tehničnega blaga v vrednosti: - nad 3.000 SIT - 3% popust ali plačilo na 2 čeka - nad 6.000 SIT - 4% popust ali plačilo na 3 čeke - nad 10.000 SIT - 5% popust ali plačilo na 4 čeke kreditni pogoji za nakupe tehničnega blaga nad 10.000 SIT: - na 1 +4 obroke - brez obresti - na 1 +6 obrokov - 8% obresti - na 1 +12 obrokov -18% obresti Cenjene kupce čaka v predprazničnih dneh prijetno presenečenje! wisftB8«ftB8«ftB88fta8«ga88ftK8«ftaStift»8S*B8Sftfi98«ftB8Sft«8NftB8«fia8«8«8«fta»SftB8«ft«8SftB8aftB88ftB)8«*e8N5tK8«fta8tSftB88fte8SftBJ8Sftg)88fta8S$ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmmnmmmmnmmmmm SPORT - CAPLJA MATJAŽ DEBELAK Trgovina v Šport centru Prodnik v Juvanju Športna konfekcija in obutev znanih proizvajalcev REEBOOK, NIKE, BRUGI, MASER.... 10% POPUSTA pri nakupu nad 5.000 SIT v času od 1. do 15. decembra! Možnost nakupa na dva čeka! Odprto: PO - PE 16.00 -19.30 SO 9.00 - 12.00 in 16.00 - 20.00 NE 16.00-20.00 čaplja vas ‘FRjČAvms'Z! Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN Ipr^^aza^to 1 iHiiniiHiiiiiiiiiiiiiiHiimimiHiHniuiiiaiiiHiiiiiiimiiiiiiiiuiii NASLOVNICA LJUBENSKA OBVOZNICA JE ODPRTA foto: Ciril Sem 4 7 10 16 18 GG TOK Nazarje pred pomembno odločitvijo Nazarska temeljna organizacija kooperantov se bo sredi decembra odločala o prihodnji obliki zadružništva V upanju na ugodne vremenske pogoje Na Golteh so kljub vsem velikim težavam z veseljem pozdravili prvi sneg v upanju, da ga bo preko zime dovolj za preživetje. Otvoritev obvoznice in mostu na Ljubnem Tri leta po katastrofalnih poplavah so na Ljubnem odprli nov most in obvoznico mimo trga. 120 let šole v Lučah Lep jubilej lučke osnovne šole kakršnih je malo v Sloveniji. V zgoj no var stvena dejavnost pred nedorečeno prihodnostjo Kakšno je stanje na področju otroškega varstva in kaj bo prinesla prihodnost. Gostoljubna domačnost, odsev življenskega optimizma Savinjske novice na obisku pri Goličnikovih v Šmihelu nad Mozirjem. Gozdni posestniki iz Saar-landa obiskali dolino Kaj menijo o gospodarjenju z gozdovi pri nas nemški gozdni posestniki trod v teh dneh že nestrpno pričakujejo konec M M tedna, saj si želijo čimprejšnjega prihoda Mik- M M lavža. Miklavževanje se kot običaj v zadnjem času I M vse bolj obuja ne samo v naši dolini ampak tudi drugod. Ali bo Miklavž prinesel tudi kaj prepotrebnega, dodatnega snega za RTC Golte,ne vemo. Je pa, sneg namreč, slej ko prej edina stvar, na katero lahko svoje upe za "noramalno "zimsko sezono oprejo tamkajšnji delava. Zasneževalnega sistema jim, kot pišemo v posebnem prispevku, ni uspelo pridobiti, zato so še naprej direktno odvisni od naravnih snežnih pogojev, da o negativnih posledicah minulih šestih suhih zim ne govorimo. V nazorskem TOK-u se pripravljajo na strateško zelo pomembno odločitev, od katere bo odvisna bodoča usoda gozdarskega zadružništva v Zgornji Savinjski dolini. Zakonske določbe predvidevajo, da se v primeru neuspelega referenduma premoženje TOK-a prenese na Zadružno zvezo v Ljubljani. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo. Zastavlja se torej vprašanje, ali bo odločitev za skupno gozdarsko-kmetijsko zadrugo (nekočsmo jo v dolini že imeli) dobila dovolj številno podporo ali ne. Morala bi jo. V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji se prav tako pripravljajo na referendum. Tam bo šlo za odločitev o tem, ali bodo krajani del svojih dohodkov še naprej namenjali za potrebe krajevnega značaja. Rezultati podobnih referendumov v ostalih krajevnih skupnostih sicer niso vzpodbudni pa vendarle... V minulih štirinajstih dneh so praznovali na Ljubnem, kjer so odprli obvoznico in nov most, in v Lučah, kjer je 120-letnico svojega obstoja slavila osnovna šola. Bili smo tam in zabeležili, kaj se je dogajalo. Z začetkom zadnjega letošnjega meseca nam misli uhajajo v leto 1994. Nič še ne vemo, kakšno bo, kaj bo prineslo. Kar zajeten paket zakonov, ki so tik pred sprejetjem v Državnem zboru, napoveduje spremembe v davčni zakonodaji. Obljubljajo nam zmerno inflacijo ob pogoju, da si ne bomo delili prevelikih plač. Naraščanju števila brezposelnih še ni videti konca. Skratka - kup neznank. V uredništvu Savinjskih novic delamo z utečenim ritmom. Tokrat bi vas želeli znova opozoriti na skrajni rok za oddajo prispevkov za tekočo številko, kije naveden v kolofonu na 3. strani. V izogib slabi volji, da se razumemo. Do novega leta se vam oglasimo še dvakrat. Lep pozdrav do 17.decembra! eJ. Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek.lzdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 003/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. GG TOK Nazarje pred pomembno odločitvijo Kot smo poročali v letošnji 14. številki, je bil zaradi sprejetja novega zakona o gozdovih meseca julija prekinjen likvidacijski postopek v temeljni organizaciji kooperantov v sklopu nazarskega Gozdnega gospodarstva. Šestmesečni prilagoditveni rok za reorganizacijo, ki jo zahteva zakon, se bo iztekel konec leta. Do konca decembra se morajo sedanja gozdna gospodarstva razdružiti na tri ločene in samostojne enote. Eno bodo zavodi za gozdarstvo, ki bodo v obliki javnih t.j. državnih služb. Druga oblika bodo izvajalska podjetja - gozdna gospodarstva. Tretja oblika pa bodo zadruge, ki bodo namenjene zasebnim lastnikom gozdov. Nazarskega TOK-a v likvidaciji se tiče prav ta zadnja oblika. Po njegovem statutu mora biti tovrstna organizacijska sprememba potrjena z referendumsko odločitvijo. V ta namen bo 19. decembra organiziran referendum za približno 700 kmetov, ki so bili vključeni v TOK. Na referendumu se bodo odločali za ali proti predlogu, ki gaje izoblikoval svet kmetov lastnikov gozdov, da se poslej kmetijstvo in gozdarstvo v naši občini združita v skupno zadrugo - M _ZKZ Mozirje. Enako stališče je predhodno zavzel tudi upravni odbor ZKZ. Ob tem je potrebno poudariti, da ne gre za nikakršne materialne dajatve ali kaj podobnega, temveč za odločitev o bodočnosti zasebnega gozdarstva. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da v primeru neuspelega referenduma premoženje, ki pripada zasebenemu sektorju, ne bo ostalo Gozdnemu gospodarstvu, ampak se prenese na Zadružno zvezo Slovenije, ki mora po zakonu prevzeti iniciativo za organiziranje gozdarskega zadružništva na tem področju. V Ljubljani imajo že sedaj 16 takih, katerih likvidacija je bila zaključena, in imajo z njimi dovolj dela, poleg tega pa ne poznajo krajevne specifike. Od 8. do 15. decembra bodo preko gozdarskih enot na terenu organizirani zbori kmetov lastnikov gozdov, kjer bodo le-ti lahko dobili tudi vse podrobnejše informacije. KF 998899gS9ff889»8899889*8g99889988998g9e88998899g899889«gg4988998899889C889»88998« d K I GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE E OBMOČNA ZBORNICA VELENJE l : TRG MLADOSTI 2, p.p. 45, 63320 VELENJE jj •jj Telefon: 063/ 856-920 Telefax: 063/ 855-645 j POSLOVNE M jj 1. Opozarjamo vas na razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za pridobivanje sredstev za razvoj J J malega gospodarstva. Razpis traja do 31.12.1993. J j 2. Ponovno vas obveščamo, da bo med 8. in 12. decembrom na Gospodarskem razstavišču - Ljubljana, J « predstavitev češkega gospodarstva. Seznam ponudb in povpraševanj čeških podjetij, ki bodo sodelovala, « » je na voljo na GZS - Območni zbornici Velenje. ; I 3. Še vedno je čas, da se prijavite za tečaj za pridobivanje potrebne izobrazbe za prodajalca in poslovodjo « m v trgovini. j* * 4. Prejeli smo izpiske borze "PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA" ter izpiske evropske borze iz Bruslja. Vsi « “ izpiski so na ogled na GZS - Območni zbornici Velenje. 1 5. Opozarjamo vas na ponovni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za pridobivanje poroštev J J Republike Slovenije za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb v letu 1993. Rok za prijave je odprt do J J 31. decembra 1993. Prijave sprejemajo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana. " j 6. Od Slovaške zbornice smo prejeli spisek njihovih podjetij, ki se zanimajo za sodelovanje s slovenskimi J j podjetji. Spisek je na voljo na GZS-Območni zbornici Velenje. J » 7. Opozarjamo vas na javni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za sofinanciranje izobraževanja • » za prenovo podjetij. Rok za prijave je odprt do porabe sredstev. » 8. Na podlagi odločbe Ministrstva za industrijo in trgovino Madžarske o kvaliteti izdelkov namenjenih prodaji * J in spremembe carinskega zakona od 1. oktobra 1993 naprej, se lahko na Madžarsko uvozi samo izdelek, * Z ki je predhodno atestiran in je dobil cerifikat od Madžarskega inštituta za kvaliteto. Brez certifikata izdelek £ s ni možno cariniti. Zahteve za atestiranje skupaj s tehnično dokumentacijo v madžarščini morajo oddati ■ s proizvajalci, ali njihovi madžarski zastopniki. Na certifikat se čaka najdlje 30 dni in le-ta velja časovno £ 2 neomejeno. Z Jj 9. Prejeli smo Uredbo Evropske skupnosti, s katero uvajajo uvozne dajatve na nekatere proizvode zaradi JJ jj doseganja izvoznih plafonov (kemija, črna metalurgija). J ; 10. Vabimo vse gospodarske subjekte ne glede na lastnino in pravno obliko, da pristopijo v Združenje ; » delodajalcev Slovenije. J * 11. Ponudbe iz borze PONUDBE IN POVPRAŠEVANJE: ; " - Poljska firma z verigo pohištvenih trgovin v Varšavi in z dejavnostjo opremljanja hotelov, bank itd. išče » « atraktivne dobavitelje pohištva. X - Nemški proizvajalec lesenih oken in vrat išče proizvodne kapacitete. « •* » Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici » Velenje, Trg mladosti 2, telefon 063/856-920, telefax 063/855-645. ä899S899S899889S889988958B99889988998899889988998899884S88998899889#S8998S99H89B INFORMACIJE AKTUALNO Lokalna samouprava Podaljšanje mandatov bi bilo nelegitimno? Pred decembrsko razpravo v Državnem zboru o zakonu o lokalni samoupravi so se v sredo, 24. novembra, v Ljubljani na skupščini Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije sestali predsedniki občinskih skupščin, ki so njene članice. Na skupščini so izrazili mnenje, da se Državni zbor zavzema za neavtonomno in šibko lokalno samoupravo, medtem ko Državni svet, skupščinska komisija za lokalno samoupravo in nenazadnje občine temu nasprotujejo. Državni svet je v zvezi s tem zavzel stališče, da mora biti avtonomna lokalna samouprava protiutež državi. V ustavni zakon naj bi zapisali, naj bodo prihodnje leto aprila nove lokalne volitve v sedanje, vendar enodomne občinske skupščine. Podaljšanje mandatov delegatom sedanjih skupščin s strani državnega zbora bi bilo po njegovem nelegitimno, ker so jim volilci zaupali le štiriletni mandat. Komisija za lokalno samoupravo pri Državnem zboru se zavzema, da bi le- ta bila močna in neodvisna. Vodja strokovne skupine pri tej komisiji mag. Stane Vlaj pravi, da strokovnjaki vztrajajo na dveh ravneh lokalne samouprave: občine in pokrajine. Pristojnosti sedanjih občin naj bi postopoma prenesli na upravne okraje. Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije poudarja nujnost razmejitve funkcij države in lokalne samouprave ter ustanovitev pokrajin. Prehod na novo organiziranost države naj bo postopen, župani naj se volijo neposredno, občine naj se pretirano ne drobijo. Lokalne volitve prihodnje leto po predlogu Državnega sveta naj bi bile smotrne v primeru, če bo Državni zbor decembra sprejel zakon o lokalni samoupravi. KF G GOSPODARSTVO RTC Golte: V upanju na ugodne vremenske pogoje Ko smo septembra pisali o stanju v RTC Golte, smo ugotavljali, da gre za boj za preživetje. Takrat so namreč v RTC odpustili večino delavcev, nerealizirana investicija v hotel in zasneževalni sistem s strani japonsko-evropske korporacije TAD Europe pa je postavljala pod vprašaj celotno zimsko sezono 93/94. A bo, kot kaže sedaj, letošnja zima bogatejša s snegom, kot v minulih šestih letih, kar za RTC Golte pomeni večjo možnost za preživetje. Glede nato, da so na Golteh že v letošnjem letu predvidevali izgradnjo zasneževalnega sistema, so precej časa porabili za iskanje potencialnih sovlagateljev, ki bi firmo dokapitalizirali. S tem bi se struktura lastnine v njej spremenila: iz družbene bi nastala mešana. Da jim to letos ni uspelo, je po njihovem mnenju kriva tudi nedorečena zakonodaja. Pridobivanje potrebnih finančnih sredstev je obtičalo, ker niso dobili dovoljenja za izgradnjo vodne akumulacije. Soglasja za izdajo lokacijskega dovoljenja namreč ni dal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Investicija je tako "splavala po vodi". Za RTC Golte to pomeni še nadaljnjo neposredno odvisnost od naravnih snežnih razmer. Nekaj malega lahko sicer postorijo z lastnim zasneževalnim sistemom, vendar to ni rešitev iz krize. Preživetje jim kratkoročno lahko omogoči pravzaprav le s snegom bogata zima. Likvidnostne težave so se namreč v tem času še zaostrile, tudi socialne razmere so se skrajno poslabšale, zato delavci odhajajo. Zimsko sezono tako začenjajo kadrovsko oslabljeni, bo pa, tako menijo, po števili) nočitev vseeno verjetno rekordna. Število dnevnih gostov naj bi bilo v okviru povprečja zadnjih sezon. Glavni cilj, ki so si ga zadali v zvezi s tekočim poslovanjem, je zagotovitev likvidnosti, kar pa bo brez potrebnih investicij skoraj nemogoče. Zaradi nerealiziranega zasneževanja so samo letos (po njihovi oceni) pri prodaji vozovnic izgubili okrog 1,8 milijona DEM. Z eno od poslovnih bank se dogovarjajo o najetju kredita za kratkoročno premostitev likvidnostnih težav. V primeru, da bo do dogovora prišlo, računajo, da bi se likvidnostni tokovi normalizirali do konca februarja. Še vedno pa ostaja največji zaviralni moment v tem, da za Golte ni izdelan prostorski ureditveni plan. To v praksi pomeni, da j e ta trenutek izdajanje potrebnih dovoljenj nemogoče in da torej ne bi mogli investirati v infrastrukturo tudi v primeru, če bi denar imeli. Ustrezno dovoljenje imajo samo za hotel in čistilno napravo, to pa je tudi program, s katerim startajo na sredstva za malo gospodarstvo, ki jih je razpisalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. V RTC Golte zagotavljajo, da so tehnično in kadrovsko pripravljeni na normalno obratovanje celotnih zmogljivosti, če bodo snežne razmere to omogočale. Pravto naj bi bil še preostali žarek upanja na preživetje. Vsekakor jim ga privoščimo, obilo snega namreč, je pa tudi res, da ena bela zima ne more pokriti šest zelenih. Podjetniški kotiček BITI SAMOSTOJNI PODJETNI ali ustanoviti eno od OSEBNIH ali KAPITALSKIH DRUŽB? Taka in podobna vprašanja so danes prav gotovo najpogostejša med obstoječimi in bodočimi podjetniki in obrtniki, saj Zakon o gospodarskih družbah zahteva preoblikovanje obstoječih enot malega gospodarstva do 31.5. prihodnjega leta. Na videz precej časa, v resnici pa veliko manj. K preoblikovanju je potrebno pristopiti preudarno in temeljito, ob upoštevanju vseh prednosti in pomanjkljivosti posameznih statusnih oblik. Da bi vam približali tematiko, odgovorili na vprašanje, ki vas v zvezi s tem tarejo in morda pomagali do lažje odločitve, prirejamo v torek, 14.12.1993 ob 9. uri v prostorih Obrtne zbornice Mozirje (ob številčnejših prijavah v prostorih Delavskega doma Nazarje), posvetovanje, ki ga bo vodil priznani strokovnjak za to področje, gospod Gregor Hieng. Informacije na tel. št. 832-543. Ne zamudite te enkratne priložnosti! Naša pozornost je uprta tudi v spremembe, kijih prinaša nova davčna zakonodaja, ki je že ali pa bo v bližnji prihodnosti predmet razprav v parlamentu in bo bistveno posegla v poslovanje enot malega gospodarstva. Pričakujemo: - spremembe zakona o dohodnini (uveljavitev predvidoma s 1.1.1994) - zakon o davku na dobiček pravnih oseb (1.1.1994) - zakon o davku na dodano vrednost (1.1.1995) - zakon o davčni upravi (enotna davčna uprava, sestavljena iz sedanje inšpekcije SDK in RUJP - marec 1994) - carinski zakon s carinsko tarifo (april 1994 oziroma 1.1.1995) - zakon o obdavčevanju pogodbenega dela (1.1.1994) - zakon o davku na premoženje (1.1.1994 oziroma 1.1.1995) V skupščinski obravnavi je že zakon o obdavčevanju pogodbenega dela, svoje "drugo branje" pa je dočakal tudi zakon o spremembah zakona o dohodnini. Ta zakon je pomemben tako za nas občane, kot za fizične osebe, ki plačujejo davek iz dejavnosti po tem zakonu. Pravne osebe bodo svojo obveznost državi plačevale na podlagi novega zakona o davku na dobiček pravnih oseb, ki je tudi že v parlamentarni obravnavi. Pomembna sprememba obeh zakonov - v delu, ki se tiče obdavčevanja enot malega gospodarstva - je v tem, da v bodoče za začetnike niso več predvidene začetne davčne olajšave, predlagano je pokrivanje ugotovljene izgube v naslednjih petih letih, davčne olajšave bodo v določenem % priznane za tekoče in bodoče investicije, osnovna sredstva bo mogoče odpisati v zelo kratkem času, predvidene so višje davčne olajšave za zaposlovanje itd. Pomembna določba v zakonu o davku na dobiček pravnih oseb (ki pa je žal v zakonu o dohodnini v doslej predloženem besedilu ni bilo moč zaznati), je ta, da d.o.o., ki so po doslej veljavni zakonodaji na dan uveljavitve novega zakona (1.1.1994), še upravičene do koriščenja začetniških olajšav, le-te lahko izkoristijo do konca. Informacija, vredna premisleka! Do sprejetja dokončnega besedila zakonov je še nekaj časa in še več razprav, zato še lahko pričakujemo bolj ali manj bistvene spremembe obstoječih besedil. Upamo, da bosta predpisa v ključnih točkah poenotena v korist enot malega gospodarstva. V dneh od 22. do 24.11. je v Delavskem domu Nazarje potekala v organizaciji projektnih skupin INVEL-VISING-IRS in RIEDEN-B URG druga podjetniška delavnica, ki so seje poleg Glinovih presežnih delavcev udeležili tudi brezposelni, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Udeleženci so se ob sicer zelo pozitivnih ocenah poteka delavnice kritčno izrekli o njenem zadnjem delu, ko so zaman pričakovali predstavnike podpornega okolja v občini. Zal sta se povabilu odzvala le predstavnika Zavoda za zaposlovanje, Območne enote Velenje in Ljubljanske banke, d.d. Velenje. V četrtek, 2.11. letos se aktivnosti nadaljujejo z individualnim svetovanjem. Vida Skok teksLKF, foto: JP GOSPODARSTVO Now mmttmlk m drobno gospodarnim Izvršni svet SO Mozirje je na svoji predzadnji seji sprejel Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva (obrti in podjetništva) v občini Mozirje, ki nadomešča dosedanji Pravilnik o dodeljevanju sredstev za sofinanciranje 200 novih delovnih mest v občini Mozirje. Pravilnik določa, da se sredstva pridobivajo v okviru rednih letnih sredstev občinskega proračuna in namenskih sredstev. Sredstva občinskega proračuna se za eno leto vežejo pri banki in se uporabljajo za kreditiranje obratnih in osnovnih sredstev. Za sredstva lahko zaprosijo obrtniki, podjetja v zasebni lasti do 50 zaposlenih, občani, ki so pri pristojnem občinskem organu vložili popolno vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kot podjetnik posameznik in POLITIKA Izvršni svet SO Mozirje Za krajevne skupnosti 15 milijonov Na minuli seji občinskega izvršnega sveta so po ponovni razpravi sprejeli dogovor o opravljanju in plačevanju veterinarskih sanitarnih pregledov živali, živalskih proizvodov in surovin ter o zagotavljanju najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju občine Mozirje. Člani so obravnavali in sprejeli tudi notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinskih upravnih organih. Pomembna točka pa je bila med drugim tudi renominacija občinskega proračuna za letošnje leto. Posamezne postavke so spremenili le malenkostno, najbolj pomembno pa je, da so za delovanje krajevnih skupnosti namenili 15 milijonov tolarjev. JP podjetniki, ki bodo razvili program na osnovi domače surovinske baze. Pogoj je, da ima prosilec sedež v občini Mozirje in daje v njej tudi kraj investicije. Sredstva se bodo dodeljevala prosilcem, ki bodo z investicijskim programom dokazali ustrezno gospodarnost naložbe oz. ekonomsko učinkovitost, in za dejavnosti, ki bodo odpirale nova delovna mesta, dejavnosti, ki bodo izkoriščale v domači občini pridelane surovine, izvozno usmerjene dejavnosti, inovativne dejavnosti in dejavnosti,ki uvajajo ekološko čiste tehnologije. Sklep o razpisu za pridobivanje sredstev sprejme IS SO Mozirje in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. Višina kredita lahko znaša največ polovico predračunske vrednosti investicije in ne sme presegati petine mase razpisanih sredstev. Doba vračanja kredita je 5 let z enoletnim moratorijem na pričetek odplačila kredita. Le-ta se odplačuje v polletnih anuitetah, višino obresti določi IS Ob razpisu. Upravni organ za gospodarstvo in obrt preveri skladnost vlog za kredit in jih posreduje v obravnavo komisiji za dodelitev posojil, ki jo sestavljajo predstavniki izvršnega sveta, banke, obrtne zbornice in upravnega organa. Komisija pripravi predlog sklepa o dodelitvi posojila in ga posreduje v obravnavo izvršnemu svetu, ki se o tem dokončno odloči. IS lahko v posameznem letu namensko dodeli celotna sredstva ali del sredstev za določen program, s katerim se dokaže širši interes, brez razpisa. Pravilnik bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. KF TURIZEM Videokaseta o Rečici V Turističnem društvu Rečica ob Savinji so pred približno letom dni začeli uresničevati idejo o snemanju videokasete, ki bo prikazovala delo društva, predvsem pa utrip življenja v enem najlepših slovenskih krajev. Na kaseti, ki je že naprodaj v trgovinah Lipa na Rečici in Mikol v Varpoljah, so prikazani vsi zaselki v krajevni skupnosti. Posebej so predstavljene kulturne znamenitosti, tako na primer vse farne cerkve, sramotilni kamen (pranger), Tavčarjev dvorec, grad Rudenek in graščina Lajše. Na videokaseti so posnete tudi rečičke naravne znamenitosti ter kulturna dediščina (stare žage, mlini, kašča, kozolci). Poleg predstavitve kraja so turistični delavci prikazali tudi svoje delo, predvsem posnetke prireditev, ki jih pripravljajo. Tako je na videokaseti zabeleženo lansko Miklavževanje v rečički cerkvi, obujen je spomin na letošnjo cvetno nedeljo, veliko pozornost pa so rečički turistični delavci namenili tudi svoji tradicionalni turistični prireditvi Od lipe do prangerja. Seveda so na videokaseti dokumentirani tudi posnetki z letošnjega izbora najboljšega zgornjesavinjskega želodca. Zgornjesavinjsko specialiteto so posneli od nastajanja, torej od izdelave, do končne ocenitve in podelitve priznanj. Izdelava videokasete je za Turistično društvo Rečica pomenila velik finančni zalogaj. Deloma so stroške snemanja in izdelave pokrili sami, delno so jim pomagali sponzorji, nekaj sredstev pa sta prispevala tudi občinski izvršni svet in krajevna skupnost Rečica. Kot že rečeno, videokaseto si lahko v miru ogledate tudi doma. US f' IZ KRAJ. SKUPNOSTI Nagrajene razglednice Zgornje Savinjske doline Gospodarska zbornica Slovenije - Združen je za gostinstvo in turizem je na mednarodnem sejmu gostinstva in turizma - GOST TUR-ju v Mariboru v oktobru 93 med drugim podelila tudi kolajne in diplome za propagandne edicije s področja turizma. Podjetje EPSI je prejelo med 29 prijavljenimi kolajno z diplomo za erijo razglednic na temo Zgornja Savinjska dolina. ML IZ KRAJ. SKUPNOSTI KS Rečica ob Savinji Referendum za občino in razvoj V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so se po temeljitem premisleku in pripravah odločili, da bodo 19. decembra izvedli referendum, na katerem se bodo krajani izrekali o uvedbi 5. krajevnega samoprispevka, oziroma o podaljšanju sedanjega. V iztekajočem se petletnem obdobju so pridobili veliko. Posebej to velja za številne posodobljene cestne odseke, avtobusne čakalnice, javno razsvetljavo, vodovode, sofinancirali so povečanje in preureditev pokopališča, precej pa pomagali društvom pri premagovanju njihovih finančnih težav. Ob tem je seveda res, da zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso uspeli s temeljno nalogo, to pa je bila izgradnja popolne osemletke. Vse to so lahko izvedli samo zaradi dejstva, da so imeli zagonsko osnovo, se pravi denar, ki so ga zbirali s samoprispevkom; bil pa je to pogoj, da so pridobili dodatna sredstva, ki so jih prispevali krajani, podjetja in še kdo. Zaradi tega je povsem jasno, da morajo ta osnovni vir zadržati, sicer z razvojem nebo nič. Ob tem se razumljivo zavedajo, da so časi samoprispevkom vse prej kot naklonjeni, vendar v zvezi s tem poudarjajo, da so že bili v podobnih težavah, a so jih vedno rešili s skupnimi močmi in prizadevanji in na to računajo tudi tokrat. Pri tem imajo še dodatni razlog. Na Rečici ob Savinji so se namreč trdno odločili za svojo občino in prav izrekanje za ali proti samoprispevku bo izkušnja, ki to odločitev mora ovrednotiti z dejanjem, z dokazom, da so dovolj močni in pripravljeni. V teh in prihodnjih dneh imajo dovolj dela z operativnimi pripravami na izvedbo referenduma, program seveda že imajo izoblikovan. Ovrednotili so ga na dobrih 26 milijonov tolarjev, veliko in preveč želja in potreb pa so strnili s skupek, ki naj bi zadovoljil večino krajanov v tej ozemeljsko veliki krajevni skupnosti. Seveda imajo tudi v tem programu prednost krajevne ceste, javna razsvetljava, avtobusna postajališča, nakup zabojnikov za odvoz smeti in odpadkov ter pomoč trem gasilskim društvom pri nakupu novih vozil. JP Otvomtev obvoziti« In mostu m "Današnji danje eden najsrečnejših po prvem novembru 1990, ko se nam je podrl svet," je svoj govor na otvoritvi nove/obvoznice in mostu v ponedeljek, 22. novembra, začel predsednik Sveta KS Ljubno Paul Orešnik. To nedvomno drži, saj je kraj z zaključkom teh del ne samo bogatejši za nov infrastrukturni objekt temveč je tudi mnogo varnejši pred visokimi vodami. Kljub 13. uri, za takšno slovesnost res ne najbolj primerni, seje na začetku obvoznice iz smeri Luč tega dne zbralo veliko število ljudi. Poleg domačinov so bili prisotni tudi predstavniki občine na čelu z Dominikom Miklavcem in predstavniki izvršnega sveta skupaj s predsednikom Alfredom Božičem. Poleg podpredsednika slovenske vlade in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta sta se otvoritve udeležila tudi republiški sekretar za ceste Marjan Dvornik in predstavnik Republiške uprave za ceste Jurij Vojska. Vse prisotne je v imenu občine in izvršnega sveta najprej pozdravil Alfred Božič. Opozoril je na ogromno škodo po poplavah, ki je bila ocenjena na 231,5 milijonov DEM in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri njeni sanaciji. Zatrdil je, da so bila vsa sredstva preko občinskega kriznega štaba namensko porabljena ali se še porabljajo. Spomnil je tudi na večje probleme, ki so ostali še nesanirani: cesta Ljubno-Luče, cesta v Podvolovljek, brežine Savinje v Nazarjah, porečje Drete itd. Prisotne predstavnike iz Ljubljane je Kliub 13-ur'se P na kraP otvoritve zbralo veliko število ljudi pozval, naj ne pozabijo na Zgornjo Savinjsko dolino. mmmm ' IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI . Jurij Vojska iz Republiške uprave za ceste je povedal, da so načrtovalci tedanje Republiške skupnosti za ceste in cestnega podjetja Celje že v začetku osemdesetih let zaradi dragih vsakoletnih popravil starega mostu in ozkih grl na cesti skozi Ljubno osnovali nov most čez Savinjo in obvoznico. Idejni načrti so bili leta 1990 sicer izdelani, vendar je bilo treba na pričetek del kljub temu počakati še dve leti, saj so bili postopki usklajevanja zelo podrobni. K sreči je bil medtem z akcijo časopisa Delo ob sofinanciranju RUC zgrajen nov betonski most preko Savinje za lokalne potrebe, ki je Ljubno za silo rešil blokade. Za nov most in obvozno cesto so projekte izdelali IBT Trbovlje, SGP Primorje Ajdovščina in NIVO Celje. Izvajalec del SGP Primorje je skupaj s podizvajalci na podlagi teh projektov zgradil betonski prednapeti most preko štirih polj v skupni dolžini 190 m in širini 9,70 m (vozišče 5,90 m), cesto v dolžini 720 m (vozišče 5,90 m) in podporni zid, obrežna zavarovanja ter vse prestavitve. Za to je bilo potrebno vgraditi 2.500 m3 betona, 116 ton armature in 1.700 m kablov, izvrtati 90 metrov pilotov, izdelati 35.000 m3 nasipov in položiti 6.700 m2 asfalta. Prvotni rok izgradnje (15. september) seje zaradi povečanih del pri podpornem zidu na začetku novega odseka podaljšal za dober mesec dni. Zaradi teh sprememb in zaradi dodatnega zavarovanja struge, prestavitve komunalnih vodov in oblikovanja mostu so se stroški za celoten objekt povzpeli na 130 milijonov SIT, kar pa je po besedah Jurija Vojske še vedno manj, kot je bilo prvotno načrtovano. Lojze Peterle je v svojem govoru izjavil, da bo cesta Ljubno - Luče zgrajena v treh letih in zanikal trditve, da se bodo v Sloveniji poslej delale samo avtoceste. Opravičil je bolanega ministra za promet in zveze Igorja Umeka, se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri realizaciji projekta in vsem zaželel varno vožnjo. "Upam, da se bomo v kratkem spet videli, ko bomo odpirali novo cesto proti Lučam", je zaključil. V imenu KS Ljubno se je zahvalil predsednik Paul Orešnik. Tudi on se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagalj, in apeliral na pristojne, da se obnova in sanacija nadaljuje ne samo na cestah ampak tudi na vodotokih. Trak preko obvoznice je ob asistenci Alfreda Božiča prerezal Lojze Peterle, objekt pa je nato blagoslovil domači župnik Martin Pušenjak. Program otvoritve so popestrili moški pevski zbor PD Ljubno in otroški pevski zbor OS Ljubno pod vodstvom Lenke Kralj ter domači ljudski godci. KF Foto: C. Sem ...... V.............. ' ..........!.. Jurij Vojska: "Potrebnih je bilo 2500 m3 betona..." Obvoznica je odprta! Prejšnjo soboto je bila v gornjegrajski katedrali sklepna slovesnost večletnih obnovitvenih del po prostornini največje cerkve v državi in blagoslov obnovljenega božjega groba. Somaševanje dekanijskih duhovnikov je vodil mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger, kateri je pozneje z zanimanjem spremljal priložnostno svečanost ob zaključku del in blagoslovil prenovljeni božji grob. Strokovno je o gornjegrajskem in o božjih grobovih nasploh spregovoril . umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc, sam potek obnovitvenih del pri katedrali je predstavila gospa Anka Aškerc, konservator iz zavoda za spomeniško varstvo iz Celja. Poleg številnih dcfmačinov so se slovesnosti udeležili predsednik IS SO Mozirje Alfred Božič, direktor Zavoda za kulturo občine Mozirje Peter Širko, predsednik sveta KS Toni Rifelj, sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Mozirje Darko Repenšek in drugi. V kulturnem programu so sodelovali domači cerkveni pevski zbor in Koledniki izpod kamniških planin. Baritonist Janez Majcenovič in basist Janez Lap sta ob citrski spremljavi Tomaža Plahutnika s svojim dovršenim petjem ustvarila umetniški višek slovesnosti. Sama katedrala prav gotovo predstavlja enega najpomembnejših baročnih spomenikov pri nas, ne samo po im-pozantnosti gradnje in dovršene arhitekture, ampak tudi zaradi pomebnosti, ki jo je v zgodovini imela. Po drugi svetovni vojni je cerkev začela propadati. Zaradi nenehnih finančnih težav so uspevali opravljati le najnujnejša popravitvena dela. Pozneje so uspešno opravili dela pri zamenjavi ostrešja in kritine na kupoli. Največji finančni zalogaj obnove so z veliko mero finančne pomoči nekdanje kulturne skupnosti Slovenije, mariborske škofije, občine Mozirje in krajanov opravili po prihodu sedanjega župnika Ivana Korena. V letih od 1985 pa do danes so obnovili celotno fasado, prepleskali notranjost cerkve in restavrirali stensko poslikavo. Zahtevna zidarska dela je opravil Dominik Rajšp, kamniti del je adaptiral Albin Ambrožič, restavracijo božjega groba pa je opravil akademski slikar Janez Kovačič. Do popolne podobe gornjegrajske cerkve po potrebno še očistiti znamenite oltarne slike in dokončati dela pri obnovi kamna. Z urejeno okolico bo ta enkratni biser baročne arhitekture zasijal v pol- IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Prenovljen božji grob Školdr. Franc Kramberger med bogoslužjem nosti svojega sakralnega in kulturnega poslanstva. Kljub temu bi si morali že ob tem dosežku prispodobično vtisniti v srca napev, s katerim so kamniški koledniki zaključili slovesnost. Takole se glasi: " Slovenski zvonovi zvonite, da vsi smo otroci sveta!" Tekst in foto: Edi MAVRIČ naročite ŠOLSTVO 110 l«t Sol® v "Tam, kjer so danes Luče, so bili nekdaj samotni travniki, na katerih so Žalik žene s planine Raduhe pasle svoje ovce. Neke noči so se jim ovce razbežale. Žalik žene so nacepile trske, jih prižgale in z njimi noč za nočjo svetile po okoliških gozdovih ter iskale izgubljene živali. Ko pa so se na njihovih travnikih naselili ljudje in tam zgradili svoje koče, so Žalik žene zbežale v planino in se skrile v zijalko. Njihove ovce so ostale v dolini in se namnožile, da lepših in številčnejših ovac ni bilo v vsej dolini ob Savinji. V zahvalo za ovce, ki so jih Žalik žene pustile v dolini, ker jih niso mogle najti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeli ime Luče." S to legendo in s pesmijo Tonča Mlačnika se začne bilten, ki so ga ob 120-letnici organiziranega šolstva pripravili pedagoški delavci šole v Lučah. V njem so zbrani vsi pomembni podatki o zgodovini lučke šole, ki se je kot enorazrednica začela leta 1873. V letih od 1905 do 1933 je bila dvorazrednica, v letih 1933 - 1941 trirazrednica, v letih 1941 - 1945 je bil pouk v nemščini, šolsko poslopje pa je bilo celo požgano. Že avgusta 1945 je bil osnovan gradbeni odbor za novo šolo, ki je imela potem v letih 1947 - 1966 status nižje organizirane osnovne šole. Popolna osnovna šola se je v Lučah začela leta 1966. Leta 1970 so jo poimenovali po priznanem domačem skladatelju Blažu Arniču. V šoli se je vse od njene ustanovitve dalje zvrstilo kar nekaj pedagogov, še najbolj trden spomin pa v Lučah gojijo do prvega lučkega učitelja Antona Pustoslemška, šolskega upravitelja Ludvika Mašata in učiteljice Pavle Kosmač. OŠ Luče ima podružnično šolo v Solčavi, v preteklosti pa sta bili takšni še dve: v Podvolovljeku do leta 1966 in v Konjskem vrhu do leta 1980. V prvem šolskem letu 1873/74 so v Lučah našteli 95 šoloobveznih otrok, šolo pa je obiskovalo 47 učencev. V šolskem letu 1905/06 je od 329 obveznih otrok hodilo v šolo 128 učencev. Po 2. svetovni vojni so bili oddelki največkrat kombinirani. Oddaljeni otroci niso bili šoloobvezni. Točno gibanje števila otrok v šoli je mogoče razbrati šele od leta 1965 dalje. V šolskem letu 1965/66 je bilo število otrok skupaj s podružnicama tudi največje: 422. Od takrat se je vse do danes znižalo skoraj na polovico, saj je v šolskem letu 1993/94 v OŠ Luče 212 otrok. Osrednja proslava ob 120-letnici šole je bila v petek, 19. novembra. Že poprej so otroci pod vodstvom svojih mentorjev v avli šole pripravili zanimivo razstavo o zgodovini šole, ki so si jo s pozornostjo ogledali vsi prisotni na proslavi. Teh pa ni bilo malo. Poleg domačinov so se je udeležili nekdanji učitelji in ravnatelji, predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, predstavniki občine in izvršnega sveta, predstavniki ostalih osnovnih šol iz doline, pozdravno brzojavko pa je poslal tudi predsednik države, Milan Kučan. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice Vide Štiglic je spregovorila podsekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport, Milka Brulec. Povedala je, daje v Sloveniji malo šol s tako bogato tradicijo in opozorila na pomembnost šole v povezavi z domačim krajem. Osnovni šoli Luče je zaželela veliko novih delovnih uspehov. V imenu skupščine občine in njenega izvršnega sveta je prisotne pozdravil in čestital osnovni šoli Blaža Arniča predsednik IS SO, mgr. Alfred Božič. V kulturnem programu so sodelovali: mladinski pevski zbor pod vodstvom Mitja Venišnika, recitatorji, učenci glasbene šole, plesalci in moški pevski zbor iz Luč pod vodstvom Vinka Krebsa. Pozdravni nagovor ravnateljice Vide Štiglic Slovesnosti so prisostovali tako domačini kot gostje Razstava o preteklosti šole je bila vredna ogleda Kot smo poročali, je občinski Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti na predzadnji seji Izvršnega sveta posredoval poročilo o vzgojnovarstveni dejavnosti v občini Mozirje v letošnjem letu. Iz njega povzemamo nekaj podatkov. Vzgojnovarstveno dejavnost v naši občini opravlja Vzgojnovarstveni zavod Mozirje, ki ima v svoji sestavi organizacijske enote Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Luče, Solčava, Gornji Grad, Bočna in Šmartno ob Dreti. Vzgojnovarstveno delo je organizirano v oddelkih za otroke do dveh let starosti, v oddelkih za otroke od dveh do treh let starosti, v oddelkih za otroke od dveh let starosti do vključitve v pripravo na osnovno šolo, v oddelkih za otroke, ki so vključeni v pripravo za vstop v osnovno šolo, in v kombiniranih oddelkih. V občini Mozirje živi 1.270 predšolskih otrok, od katerih jih je 30% vključenih v VVZ Mozirje. V primerjavi z letom 1991 je število otrok v VVZ poraslo za slabih 15% . Vzgoja in varstvo predšolskih otrok v VVZ nista obvezna, zato se število otrok, vključneih vanj, spreminja v odvisnosti od potreb staršev. Zato so morali v VVZ tudi povečati število zaposlenih z 41 (1.1991) na 45 (letos). Razen treh varuhinj imajo vsi delavci v VVZ Mozirje ustrezno izobrazbo. Varuhinje z neustrezno izobrazbo so zaposlene v delovnih enotah, kjer je en oddelek otrok in so istočasno tudi čistilke. Zaradi velikega števila otrok bi v Mozirju in Nazarjah nujno rabili večnamenski prostor za skupne roditeljske sestanke, prireditve in razgibavanje otrok ob slabem vremenu. V delovni enoti Rečica dečki nimajo ločenih sanitarij od deklic. V Bočni, Gornjem Gradu, Lučah, na Ljubnem in Rečici zaposleni nimajo svoje gar- derobe in sanitarij, kot to določajo predpisi. Izolirnica je le v Mozirju in v Nazarjah. V letošnjem letu je bil zgrajen prizidek v delovni enoti Šmartno, v katerem je prostor za delo logopedinje in shramba za material, ki se rabi pri vzgojnem delu v oddelku. Adaptirana je bila garderoba pri dojenčkih v Mozirju in narejena ograja okrog igrišča v Mozirju. Potrebno je še sanirati tla v hodnikih in garderobah DE Nazarje zaradi ugrezanja tal, sanirati ograjo na igriščih v Nazarjah in na Rečici ter postaviti ograjo na igriščih v Bočni na Ljubnem in v Gornjem Gradu. Nobena igralnica v VVZ Mozirje ni opremljena po predpisanih veljavnih standardih in normativih glede vzgojnih pripomočkov. Vsako leto nabavljajo nove igrače in druge vzgojne pripomočke. Zaradi načina financiranja je sistem vzgoj-novarstvene dejavnosti nedorečen in neenoten, Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja sicer določa, da sredstva za predšolsko vzgojo zagotavljajo občinski proračuni, vendar za to ni kriterijev in meril. Materialni položaj vrtcev je zato odvisen od finančne zmogljivosti občine, v naši je v primerjavi s sosednjimi občinami na dokaj nizki ravni. Široka mreža enot je draga, sistem pa predvideva, da občinski proračun in starši pokrivajo stroške v razmerju 70': 30. Takšno razmerje je bilo upoštevano pri sestavi letošnjega proračuna. Rast cen na drobno je v času do septembra po statističnih podatkih znašala 15,9%. Osebni dohodki zaposlenih v VVZ so bili septembra višji od januarskih za 12,26%. Ker se je zaradi večjega števila otrok povečalo število zaposlenih, sredstev iz proračuna ne bo dovolj temveč bo do konca leta za pokrivanje 70% deleža zmanjkalo 4,23 milijonov SIT. Starši plačujejo za vrtec od 1. novembra letos dalje za dojenčke 6.570 SIT,za otroke od 2 do 7 let 5.940 SIT in za skrajšani program 4.814 SIT. Približno enak prispevek imajo v občini Velenje, medtem ko je v vseh drugih občinah celjske regije prispevek znatno višji - v Celju npr. 10.000 SIT enotno za vse. Štarši, ki s svojimi dohodki ne dosežejo ravni socialne varnosti po kriterijih, ki so določeni na nivoju države, so upravičeni do subvencije iz občinskega proračuna. Slednjo prejema 42% staršev. V pripravi je nova koncepcija institucionalne predšolske vzgoje, ki bo podlaga za pripravo nove zakonodaje s tega področja. Novoustanovljeni sektor za prešolsko vzgojo bo skrbel za ureditev zakonodaje s področja materialnega poslovanja vrtcev, za ustrezen položaj vzgojiteljic in drugih delavcev in za pripravo sistema, po katerem naj bi bilo enotno urejeno celotno področje predšolske vzgoje. V letu 1996 se predvideva celoletna priprava otrok na osnovno šolo oziroma devetletka. S tem se bo število malih šolarjev v VVZ Mozirje zmanjšalo za enoletno generacijo (okrog 220 otrok). V tem primeru bo v vrtcih, če vzporedno s tem nebo uresničena nova koncepcija, predvidoma prišlo do presežka delavcev. KULTURA Nepreklicno naročam naslednjo knjigo(e). (ustrezno obkroži, 5 % devek v ceni ni vračunan) Znesek bom poravnal v 1 - 3 obrokih (ustrezno obkroži) 1. Zg. Savinjska dolina na starih fotografijah. (3800,-) 2. Fotomonografija Zg. Savinjska dolina. (4500,-) 3. Celje na starih razglednicah. (4750,-) Za naročnike Savi. novic velja 10 % popust (do 31.12.’93) Naročnik Savinjskih novic DA NE (ustrezno obkroži) ime in priimek: Naslov: Datum: Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjska c. 4 63 331 Nazarje Pred nekaj dnevi je v okviru založniškega programa podjetja EPSI d.o.o. iz Nazarij izšla monografija z naslovom Biser na Savinji - Celje na starih razglednicah. Že kmalu po izdaji prvih razglednic v Evropi, so se pojavile tudi v Celju. Muzej novejše zgodovine iz Celja hrani bogato zbirko razglednic s preloma stoletja in z njimi si lahko živo rekonstruiramo podobo Celja v tistem času. Ravno prehod iz 19.v 20 st. je tudi čas, ki je prikazan v omenjeni monografiji. 200 barvnih razglednic, katerih izbor je pripravila ga. Andreja Rihter, direktorica Muzeja novejše zgodovine iz Celja, bogati slikovit in bogat tekst o življenju Celjanov do 1.1920, ki gaje prispeval zgodovinar dr. Janez Cvirn. Knjiga je velikega formata (24 x 30 cm), trdo vezana s ščitnim ovitkom ter obsega 150 strani. Tekst je tro jezičen (slov.nem.ang.). SM* * 00 * v * » Bliža se čas božičnih in novoletnih obdarovanj. Ce ste l I morda v zadregi kaj ponuditi za darilo, pomislite na » H knjigo. Na voljo vam nudimo tri reprezentančne knjige, t ■ Vse so velikega formata, trdo vezane s ščitnim ovitkom » ; ter trojezične (slov., ang., nem.jezik). ; l Presenetite s knjigo \ « > « svoje bližnje in poslovne partnerje « SvasvvasvvasveaavBasvKBKVvaavsasyeassvaswvaiBVvaKVvasveiiji Zavod za kulturo Mozirje VABI NA BOŽIČNI KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA PRO ARTE Farna cerkev v Nazarjah 18. decembra 1993 ob 18. uri Predprodaja vstopnic po 300,00 SIT v Knjižnici Mozirje in v Glasbeni šoli Nazarje. &a««ggftSKSeS8B«S8Sfie8BftS8S&S88ft8X86BKaftS8B««KB«BH8eS8afiB >0 M a a š Zavod za kulturo Mozirje » j VABILO NAJMLAJŠIM j * Vabimo vas, skupaj s starši, » « k ogledu baletne predstave " I SNEGULJČICA j I v ljubljanski operni hiši \ » v torek, 28. decembra 1993 ob 10. uri. j* S Prijave in informacije v Knjižnici Mozirje. • I Va6[jeni! jj ORGANIZACIJE a Zelja po povezovanju Pretekli mesec je na Bledu potekalo srečanje evropskih nevladnih mladinskih organizacij, na katerem je sodelovala tudi Zveza podeželske mladine Slovenije s svojimi predstavniki. Omenjena zveza se v okviru svojega delovanja želi aktivno vključevati v sorodne evropske tokove. Ena takšnih organizacij je prav gotovo Katoliška podeželska mladina (M.I.J.A.R.R.K.), s stalnim sedežem v Bruslju. Po končanem blejskem simpoziju seje na povabilo Zveze podeželske mladine Slovenije in Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline mudil na obisku v naši občini sekretar MIJARRK-a g. Stijna Sintubina iz Belgije. Srečanje, katerega so se udeležili tudi predstavniki podeželske mladine iz Žalca, je potekalo v sproščenem in odprtem ozračju. Gost iz Belgije je v predstavitvi svoje organizacije poudaril, da je njihova naloga predvsem povezovalnega značaja, zato skušajo tudi z obiski svojih Illllllll ORGANIZACIJE ::.ö: .V::,,'/'---- ' ^ : i' ■ iV.V.-.V.V.V.-.VČČČ. 1 “T* ■ včlanjenih organizacij spremljati delovanje teh ljudi. Njihova organizacija ne združuje samo kmečke mladine, ampak je odprta tudi za vse druge poklice. V okviru MIJARRK-a združuje svoje interese 13 članic in 1 Okontaktnih organizacij iz vzhodne Evrope. Po besedah sekretarja imajo včlanjenih okoli 200.000 - 300.000 ljudi, njihov največji problem pa predstavlja različna ekonomska organiziranost držav članic. Sodelujejo predvsem z državami EGS, predvsem v predstavitveni vlogi. Gostitelji, člani društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, so gostu predstavili delo in ga soočili s problemi, s katerimi se pri delu srečujejo. Prvenstveno so izpostavili šibko plat strokovno izobraževalnega dela, po besedah njihovega predstavnika bo potrebno temu problemu v bodoče posvetiti neprimerno več časa in pridobiti k sodelovanju strokovnjake. So pa bili uspešni pri organiziranju zabav in izletov oziroma ekskurzij. V prihodnjem letu upajo, da bodo okrepili stike in sodelovanje z mladimi iz Belgije. Belgijski gost je v nadaljevanju dejal, da je najpomembnejše usklajeno razumevanje med organizacijami, saj je potrebno rešitve iskati na podlagi pogovorov obeh strani. Po zamenjavi političnega sistema in razpadu nekdanje mladinske organizacije sicer ne pozna detaljne situacije v Sloveniji, izrazil pa je željo, da bi delovali vzajemno in usklajeno ne glede na to, iz katerega dela Evrope kdo prihaja. Na vprašanje, kako se sicer počuti v Sloveniji, je dejal, da se lahko že skoraj primerjamo z Avstrijo. Je pa po njegovem škoda tako lepe dežele, kot je Slovenija, odpreti množičnemu turizmu, ker jo bomo na ta način uničili. Mogoče za turistične delavce, ki se borijo oziroma pričakujejo naval gostov, nekoliko nenavadno razmišljanje belgijskega diplomata. So pa takšni in podobni stiki tudi lahko bližnjica pri predstavitvi in promociji dežele in doline še posebej, če seveda zadeve lokaliziramo. Samo izkoristiti bi jih kazalo! Tekst in foto: Edi MAVRIČ Seminar AIESEC na Golteh Minuli konec tedna je v rekreacijsko turističnem centru na Golteh potekal seminar Mednarodnega združenja študentov ekonomskih in organizacijskih ved z nazivom AIESEC. Udeležilo se ga je preko 120 članov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Nemčije. AIESEC je mednarodno, neprofitno, nepolitično študentsko izobraževalno združenje. Njegovi člani so študentje in mladi diplomanti visokošolskih institucij, ki se zanimajo za ekonomijo in management. AIESEC deluje na 800 univerzah v 74 državah sveta. Ima več kot 50.000 članov, ki se povezujejo in sodelujejo s približno 25.000 korporacijami, mednarodnimi organizacijami in vladami. AIESEC, ki ga je leta 1948 ustanovila skupina študentov iz 7 evropskih držav v Stockholmu na Švedskem, ustvarja možnosti za povezavo med mladimi ljudmi različnih kultur in narodov, dopolnjuje teoretično pridobljeno znanje študentov s poslovnimi izkušnjami in omogoča bodočim poslovnežem, da pridobijo znanje in izkušnje za uspešno poslovanje na svetovnem trgu. Kot nam je med obiskom na Golteh povedal predsednik AIESEC Slovenija Mitja Cimerman, se združenje ukvarja z mnogimi dejavnostmi, med katerimi pa je najstarejša in še vedno zelo pomembna menjava študentov, ki v tujih podjetjih pridobivajo praktične izkušnje. Na seminarjih, kot je bil tokrat na Golteh, se študenti z metodo dela po skupinah lotijo povsem konkretnih projektov in se temu primerno organizirajo kot pravo podjetje. Rezultati takšnega izobraževanja so po besedah Mitje Cimpermana zelo dobri, poleg tega pa imajo v sklopu celotnega, programa seminarja odmerjen čas tudi za družabno življenje. RTC Golte je študentom nudil ugodno bivanje, po drugi plati pa je bila to tudi neke vrste mednarodna promocija tega našega centra, ki je sicer v velikih težavah. KF 3BK«S8KB5SK85SK«SSK85SKBSSK«S8K3SSK«5« y « X a \ Savinjske novice \ i za naročnike * * 1 10 % ceneje [ KULTURA Marjana Rihter ‘Pretirana knjiga Še Dedno so tam najine sledi. Še vedno so tam, vsakdan moje misli in moj sen tam potuje vsako noč. da vendar, me tega ßeseda, da sem ■ prehrana knjiga, ki si jo dal v arhiv na mahovo polico, kije tudi pod snegom zelena, še vedno ne razumem, zakaj, tudi sedaj na jesen življenja, ko je v tehi že kanček.nwči, ne poižčež te kttjige in ne odpihneš z nje prah? Odorda se ti odpre stran, ki je takrat nisi razumet, še vedno so tam najine sledi. Kpmeo moj.... Čaz beži, v najino oklio življenja se že uzira starka zima. ORGANIZACIJE Premalo za vode, upanje za ceste Slovensko ekološko gibanje (SEG) je v torek, 23. novembra pripravilo posvet o trajni zaščiti Zgornje Savinjske doline pred poplavami. Posveta v Nazarjah so se udeležili številni strokovnjaki, žal pa so manjkali najbolj odgovorni. Na torkovem posvetu so ugotavljali, da se za mozirsko občino veča upanje za izgradnjo ceste Ljubno - Luče, treba pa bo spregovoriti še o cesti v Podvolovljek in na Pavličevo sedlo. Torej je cestni del še kar nekako rešen, popolnoma odprto pa ostaja vprašanje urejanja voda, porečij Savinje, Drete in pritokov. V republiškem proračunu ni predvidenih sredstev za odpravo škode po poplavah, zato se strokovnjaki bojijo, da se bodo sicer prepotrebna dela popolnoma zaustavila. Tako je SEG s posveta na vse odgovorne v republiki naslovil zahteve po dodelitvi popoplavnih sredstev za vodarje ter zahteve po dolgoročnih rešitvah za uspešno varovanje pred poplavami. Še največkrat pa so v razpravah poudarjali,da se popoplavna sanacija nikakor ne sme zaustaviti. Mozirska občina je doslej prejela povrnjeno približno četrtino škode, ki so jo povzročile visoke vode pred tremi leti, vodarji pa so opravili približno tretjino vseh potrebnih del. Na posvetu so strokovnjaki predstavili dela, ki so jih v Zgornji Savinjski dolini že opraviliter napovedali še nadaljnje skupno sodelovanje v odpravljanju posledic poplav. foto: C. Sem, tekst: US Jez v Sp. Rečici kliče po sanaciji NARODOPISJE Iz Orožnovih zapisov V V Piše: Aleksander Videčnik Zgodovina te cerkve je še posebej zanimiva. Seveda gre upoštevati, da je sedanja cerkev sorazmerno nova in daje že leta 1241 izpričana cerkev sv. Ruperta, ki je stala sicer v Ljubiji, vendar na prostom sotočja Ljubije in Savinje. V starih zapisih jo seveda najdemo kot kapelo (s. Rudberti in provincia Moziri). Ta se omenja leta 1582 kot s. Rudberti et s. Osbaldi, torej cerkev sv. Ruperta in Ožbalta, kmalu za tem pa že kot cerkev sv. Ožbalta. Cerkev je stala v smeri vzhod - zahod inje bila obokana, sicer le nad korom, dočim je bil ostali del stropa lesen in poslikan. Na severni strani cerkve so leta 1668 postavili nesorazmerno visok zvonik, v njegovem pritličnem prostoru pa je bila zakristija. Zanimivo, da je cerkev bila zgrajena precej pod nivojem ostalih površin in je bila vsled tega zelo izpostavljena povodnim. Da je bilo tako, pričajo opisi iz vizitacijskih zapisnikov, kjer se navaja, da je do vhoda cerkve treba preko stopnic navzdol. Nenehne poplave in škode na zgradbi so prisilile župnijo, daje načrtovala novo cerkev na drugem mestu, ki bi bilo bolj varno pred vodo. Ko so cerkev podirali, so ugotavljali, da je bila zgrajena v treh različnih obdobjih, oziroma tako dograjevana. V glavnem oltarju je bil tedaj sv. Ožbold, v obeh stranskih pa sv. Miklavž in sv. Ana. Znano je še, da so prižnico zgradili leta 1725. V cerkvenih listinah je Orožen odkril, da je cerkev, leta 1241 in to 18. decembra, grof Wilhelm plemeniti Heuenburg prepustil gornjegrajskemu benediktinskemu samostanu, torej je to letnica, v kateri se cerkev prvič omenja v neki najdeni listini, to pa hkrati pomeni, da je bila znatno starejša. Škof Krištof Ravber je v času svojega škofovanja (1508 - 1536) posvetil oltar sv. Ane, takšno sporočilo so našli ob rušenju cerkve, v steklenici, vzidani v menzi oltarja. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1631 so navedli, da oba starejša oltarja nimata kamnite mize, zato so zahtevali, da se v skladu s cerkvenimi predpisi obnovita. Hkrati pa je zapisano, da je cerkev razpolagala s posestjo enega vinograda, njivo in večimi kravami. Tu seje letno bralo.8 maš. Kot kaže, so oba oltarja tudi obnovili, saj se navaja, da ju je škof Jožef grof Rabatta v času svojega delovanja (1664 - 1683) nanovo posvetil. Nov zvon za cerkev so vlili v Celju leta 1721, leta 1749 pa so cerkev prekrili z opeko, leta 1836 pa so v Ljubljani vlili večji zvon (200 kg). NARODOPISJE Od občine Mozirje so dobili njivo, last Andreja Janka - Stoparja, na njej so leta 1839 zgradili poslopje za mežnarijo, to še sedaj stoji ob glavni cesti, nasproti vhoda v cerkev sv. Miklavža. Leta 1852 je velika poplava do kraja načela temelje cerkve, zato je bila oblast prisiljena prepovedati uporabo. Zgradili so močen varovalni zid in že za binkošti, leta 1853 so v cerkvi spet maševali. Vendar pa je voda nenehno povzročala škode, zato so leta 1858 sklenili postaviti novo cerkev, že v maju tega leta so pričeli z izkopi. V stari cerkvi pa so poslednjič maševali 2. junija tega leta. Le pet dni zatem je dekan Mihael Plaskan blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. Plaskan je tedaj župnikoval pri sv. Ksaveriju, blagoslovitev pa je opravil ob asistenci 9 duhovnikov. Gradnja nove cerkve na sedanji lokaciji je hitro napredovala, že 29. septembra 1858 je bila pod streho, v naslednjem letu sojo obokali in ometali, leto za tem so položili kamnit tlak in opravili ostala obrtniška dela. Leta 1861 je domači rezbar in kipar Andrej Cesar postavil glavni oltar, v katerega so namestili kip sv. Miklavža, delo dunajskega kiparja Han-nsa Grasserja, naredili so še prižnico in postavili klopi. 27. junija 1861 je bilo veliko slavje, saj je cerkev posvetil lavantinski škof Anton Martin Slomšek ob navzočnosti 25 duhovnikov. Braslovški dekan Mihael Stojan pa je bral prvo mašo. Cerkev je gradil domači mojster Luka Mikek - Cokan, poleg faranov in občine Mozirje, je gradnjo gmotno podprl tržan Matija Goričar. Zemljišče za cerkev je podaril Anton Hlačun - Korenjak. Dva stranska oltarja, sv. Ožbolta in sv. Ane je cerkev dobila leta 1866, sedem let kasneje pa so dvignili zvonik in ga nanovo pokrili. Treba je vedeti, da je tedaj višina zvonika, pomenila nekako merilo za pomembnost cerkve. Tako je dejansko cerkev v Ljubiji naslednica stare cerkve sv. Ruperta, pred njo pa je stala, bolj ob cesti kapelica, kjer so se splavarji, ko so se vračali "z rajže" zahvalili sv. Miklavžu za srečno vrnitev, saj je bil ta svetnik njihov zavetnik. ZGODOVINA Bogastvo listin V Ljubljani so v Arhivu Slovenije pripravili zelo zanimivo razstavo Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem. Ob tej priliki so izdali bogat katalog, ki ga je uredil dr. France M. Dolinar. V njem sta tudi dva pečata konventa gornjegrajskega samostana, ki ju objavljamo. Pečat konventa gornjegrajskega samostana iz prve polovice 14. stoletja Pečat konventa gornjegrajskega samostana iz prve polovice 13. stoletja " Pozdravi iz slovenskih krajev" Dne 2.7.1993 ste objavili razglednice Okrešlja iz leta 1904, ki jo je zalotil Norbert Zanier iz Sv. Pavla, sedaj Prebold, v Savinjski dolini. Opozarjam na knjigo "Pozdravi iz slovenskih krajev" (Mladinska knjiga 1987), ki objavlja sliko Luč. Tudi to razglednico je zalotil Zanier Norbert & sin. Razglednica je zanimiva, ob letošnjih planinskih jubilejih, ker je na njej štampiljka: "Frischauf-ov dom 2. aug. 1908 Okrešelj". To pomeni, da je imela SP SPD ob otvoritvi koče na Okrešlju posebno, spominsko štampiljko. Iz razglednice je razvidno, da je bil odpošiljatelj na Okrešlju 31.7. popoldne in 1.8. dopoldne, potem je odšel verjetno preko Kamniškega sedla proti Kamniški Bistrici. Na razglednici je tig "Kamniška Bistrica, 591 m, pri izvirku". Med drugimi je v knjigi objavljena razglednica Okrešlja iz l. 1908, Rotun Josip (fotograf), Litija, Sevnica. Na razglednici je lepo v slovenščini napisano "Frischaufov dom. OKREŠELJ". Na koči so izobešene slovenske trobojnice. Nacionalnost je na različnih razglednicah zelo poudarjena. V knjigi je n. pr. poleg razglednice Okrešlja objavljena razglednica: "Touristenhaus des D. u. oe. Alpen Vereins", odposlana l. 1902, zalotil jo je Fritz Rasch iz Celja. To je znano Piskernikovo zavetišče, ki ste ga vi objavili 4.6.1993. Vrnimo se k Norbertu Zanierju. Med drugim je bil član predsedstva zadruge Rinka, 1.1890je postavil v Preboldu zelo impozantno hišo, ki jo je Nada Zanier okrog leta 1930 preuredila v hotel.(Hotel pension Zanier v Sv. Pavlu pri Preboldu). Če bi imeli v Spodnji Savinjski dolini tako zagnane raziskovalce domače zgodovine, kot jih imate v Zgornji Savinjski dolini (g. Videčnik), bi lahko napisali še kaj več. Jelovnik Franc Srečanje ostarelih krajanov V Nazarjah bo v soboto, 4. decembra, kot je to običaj vsako leto, srečanje ostarelih krajanov, ki bo tokrat potekalo v dveh delih. Ob 15. uri bo maša v farni cerkvi, ob 16. uri pa v Delavskem domu družabno srečanje, ki ga bodo s kulturnim programom popestrili otroci in pevci. KF V Lučah so se pomerili v nv n snopsu V petek, 12. novembra, je v okrepčevalnici Knez v Lučah potekalo neobičajno, a nadvse zanimivo tekmovanje, ki sta ga organizirala časopis Slovenske novice in pivovarna Gösser. Šlo je za prvenstvo v priljubljeni igri s kartami, ki je večini znana pod imenom, "šnops". 32 tekmovalcev je v dvobojih na izločanje začelo z igranjem ob 18. uri, vse skupaj pa seje nato zavleklo vse do 4. ure naslednjega dne, ko je bil znan tudi zmagovalec Sandi Lojen iz Luč. Slednji se je tako uvrstil v veliko finale, kjer bodo nagrade že kar mamljive, npr. 250.000 tolarjev za zmago. Bilo je veselo in zanimivo, pri Knezu v Lučah pa zagotavljajo, da bodo podobno tekmovanje, vendar v drugi igri s kartami, pripravili v decembru kar sami. KF Zgornjesavinjsko prvenstvo v podiranju rok Zanimivega tekmovanja so se lotili v Šport centru Prodnik v Juvanju. Organizirajo namreč Zgornjesavinjsko prvenstvo v podiranju rok za moške in ženske. Predtekmovanja bodo vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo v decembru ob 19. uri. Zmagovalci posameznih dni se bodo uvrstili v finale, ki bo v nedeljo, 2. januarja 1994. Organizator obljublja za prvouvrščene pokale in praktične nagrade. Prijave zbirajo vsak dan od 10. do 23. ure v Šport centru Prodnik. KF Miklavž vabi Nebo je v zadnjem času pogosto rdečkasto, torej Miklavž hitro peče kekse, saj se bliža njegov čas. Otroke v Zgornji Savinjski dolini bo Miklavž letos obiskal tudi na Rečici. Miklavže vanje pripravljajo v Turističnem društvu Rečica, kjer so v goste poleg obdarovalca otrok povabili tudi svetega Petra, kot to velevajo stari običaji. Miklavž ih njegov spremljevalec sta obljubila, da se bosta na Rečico pripeljala v polnem sijaju, s konjsko vprego v spremstvu prijateljev pridnih otrok, angelčkov in prijateljev porednih otrok, špicparkeljnov. Rečičko Miklavževanje bodo popestrili tudi s kulturnim programom, Miklavž pa je obljubil, da bo obdaroval vse pridne otroke, ki bodo prišli na Rečico. Rečico bo Miklavž s spremstvom obiskal v nedeljo, 5. novembra ob 17.10 uri. Če bo vreme lepo, bo Miklavž delil darila pred farno cerkvijo, v primeru slabega vremena se bodo otroke povabili v cerkev. Rečički turistični delavci, ki so se zadnji pogovarjali z Miklavžem, so povedali, da se bo Miklavž po obdaritvi na Rečici takoj odpravil po vseh domovih. Seveda to velja le za pridne otroke. US Plesna skupina BLACK LADIES znova na odru Plesna skupina Black Ladies je pričela s svojim delovanjem 27.10.89 pri Prosvetnem društvu "Jelka" Nazarje. Interes za plesno dejavnost je bil izreden. Mlada dekleta so prosila Romano Grudnik, za katero so vedela, da se ljubiteljsko ukvarja s plesom, da prevzame skupino. Po obljubah ZKO občine Mozirje in Prosvetnega društva "Jelka" Nazarje, da ji bosta omogočila šolanje, je začela sodelovati z dekleti. Začelo se je trdo delo. Dekleta so začela pridno trenirati in spoznavati različne tehnike. Največ se ukvarjajo s showdancem, latinskoameriškimi in standardnimi plesi, v teh letih pa so zelo napredovale v sodobnih tehnikah. Nastopale so že v mnogih krajih po Sloveniji, za kar se imajo zahvaliti mozirskim pustom, saj sojih vzeli zraven, kamor je bilo le mogoče. Sodelovale so že tudi na medobčinskih revijah plesnih skupin. Romana se izobražuje na seminarjih (vikend plesnih delavnicah, poletnih in zimskih plesnih šolah, na katerih poučujejo mednarodno priznani plesalci, koreografi in plesni pedagogi), ki so edina stalna oblika izobraževanja slovenskih plesalcev. Kdor hoče kaj več, mora v tujino. Na vsakem seminarju pov-darjajo, da so Slovenci znani po tem, da so izredno nadarjeni za ples, imajo izredno dobre občutke za telesno gibanje, so dinamični in temperamentni. V mozirski občini doslej za učenje in vadbo te prijetne in ustvarjalne spretnosti skorajda ni bilo možnosti. S tem, ko so dobile svoj prostor - plesni studio v Nazarjah, se odpira možnost učenja mlajših plesalcev. V svetu že dolgo ni več pomembno, kako velik je kraj, v katerem se kaj dogaja. V petek, 10.12.93 ob 18. uri prirejajo plesni spektakel VROČICA. Romana je pobrskala po notesu svojih najboljših prijateljic in jih povabila k sodelovanju. Tako bosta na spektaklu sodelovali še plesni' skupini STEP in GAUDEAMUS iz Raven na Koroškem. Poleg plesa pa bo mogoče slišati tudi zvoke mlade glasbene skupine iz Nazarij - GREMLINI. Plesalke iz plesne skupine BLACK LADIES se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in finančni pomoči, vse skupaj pa vabijo v petek, 10.decembra 1993 ob 18. uri v Delavskem dom Nazarje k ogledu njihovega nastopa. KF 7. julij 1990: prvi samostojni nastop "črnih dam" v DD Nazarje OftSEV «MSFMJDB nrmun OTOM BOMACNOST, JSK ECA OPTIMIZMA Kar malo čudne misli me spreletavajo, ko se s kolegom peljeva skozi Radegundo, prijazno vasico nad Mozirjem, po zasneženi, mestoma čudno lesketajoči se cesti proti še višje ležečemu Šmihelu. Skoraj v sama nederja Mozirskih planin se je zakopala že na prvi pogled prijazna, v pokojnost snežne odeje zasanjana skupina kmetij tam pod cerkvijo sp. Mihaela. Le kaj je prignalo prednike teh rodov iz doline sem gor, se sprašujem. Ti in kopica drugih razpršenih po obronkih teh gričev pa kar vztrajajo iz dneva v dan, iz roda v rod in še ne pomislijo ne, da je mogoče v dolini skorja kruha manj prigarana. Nekaj pa danes zagotovo vem. Življenje, ki ga živijo, je ena sama domačnost in nenarejena človekoljubnost, redko in premalokrat doživeta. Pri Jesevniku, kmetu malo nad vasjo, je čutiti harmonijo in toploto človeške bližine še preden spoznaš ljudi. Preprosto jo čutiš in nehote vsrkavaš vase, veje iz dvorišča in zaznavna je iz vsake pore stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Gospodar Pavel Goličnik je imel ravno ob najinem prihodu opraviti z Živino. Radovednost me je gnala v hlev med živino. Enajst If po rejenih glav goveje živine se je radovedno zazrlo v tujega prišleka. Včasih jih je bilo tudi sedemnajst. V povprečju pa od trinajst do sedemnajst, pripoveduje gospodar. Letos je svoje opravila tudi suša tako, da so bili primorani zmanjšati čredo. Mimogrede še pove, da za hlev ponavadi skrbi sin, najstarejši, tisti, ki bo prevzel kmetijo, če Bog da. Trdni in vsestransko prizadevni ljudje živijo naJesevnikovi kmetiji. Številna priznanja in diplome krasijo kmečko vežo. Najbolj mi pade v oči priznanje, s katerim se lahko ponašajo le redki. Domači sinovi so ga dobili za sodelovanje v pritrkovalski skupini. Gospodinja in hišna mati obenem me prijazno poduči, da rečejo Šmihelani pritrkavanju "trjančenje". Čudno življensko moč in veselje, zdi se kot neizmerni optimizem, prenaša Jesevnikova mati na okolico. Na svoj sedanji dom se je primožila kar iz malo niže ležeče kmetije. Sama pravi, da je bila to "oferija". Sedem otrok je rodila svojemu možu, trije so si spletli svoja gnezda, štirje pa so še doma, vendar že tudi ti odhajajo po svetu in si iščejo svoj kos kruha. J esevnikova domačija je znana predvsem po kmečkemu turizmu, saj bo spomladi deset let, kar so sprejeli prve goste. V turistične namene so preuredili svinjake tako, da nudijo gostom pet sob z veliko jedilnico. "Gospodinjski tečaj je bil v Mozirju, vodila pa ga je gospa Bezovškova iz Gornjega Gradu.S sosedo sva se večkrat peljali na ta tečaj kar s traktorjem, ampak ni mi žal, saj smo se na tem tečaju kmečke ženske veliko naučile. Prva leta so prihajali predvsem tudi že kar stalni gosti. Letos pa smo imeli v glavnem Slovence, pa še ti so ostajali le nekaj dni. Je pa pri nas turizem postranska zadeva, "razpreda svoje misli gospodinja Terezija", prva je pač km etija. Reči moram, da so bili gosti zadovoljni, predvsem hrana jim je teknila. Ljudem je treba dati na mizo biološko neoporečno in doma pridelano hrano. Ravnam se tudi po luninem koledarju in povem vam, da tudi to nekaj drži. Upam, da bo tudi najstarejši nadaljeval tradicijo turizma. Je že tako, da je vsak tolar dobrodošel. "Gospodinja še pove, da večkrat pridejo k njim zaključene družbe, saj je pri njih mir in tudi na uro nihče ne gleda. Ampak svojega dela ne računa, še poudari. Med tem se pogovoru pridruži tudi gospodar. Delo zunaj in pri živini je za ta dan opravljeno, dolgi zimski večeri pa so kot nalašč za prijeten klepet. Modro in preudarno izbira Jesevnik besede. Res čudno, koliko razgledanosti in splošnega znanja je med temi, po duši tako preprostimi ljudmi. Pa so nas vsa leta učili in prepričevali, da je lahko kmet le tisti, kateremu uk ni boljša stran človekovih sposobnosti. Jesevnikova družina je med drugo svetovno vojno razgnana doživljala bridkosti nakopičene nespameti. "Sestri sta bili v taborišču vse do leta 1945, sam pa sem leta 1942 pobegnil in se pridružil partizanom. Po vojni nam je bil dodeljen varuh, ker smo ostali brez staršev. Kmetijo sem prevzel jeseni 1946, še ne polnoleten," se bridko spominja tistih težkih časov gospodar. Še to pove, da ni bilo posebne razlike, kdor je prišel, je jemal. Bodisi partizani ali Nemci samo, če je bilo kaj vzeti. Marsikaj se je po njeg ovem dogajalo tiste čase. Ljudje, ki kaj vedo, molčijo, morda je celo najbolje tako. Je pač minilo. "So pa bili tu vseskozi težki časi. Ceste ni bilo niti do Šmihela. Vse smo morali pripeljati s konji oziroma z volovi. Tako je bilo še dolga leta po vojni, saj se je cesta do Šmihela gradila leta 1956, sem do naše kmetije pa polnih enajst let pozneje. Ampak živelo se je, kljub temu, da nas je pestila davkarija, da so bili majhni otroci, za delo pa premalo rok. "Jesevnikova kmetija obsega devet hektarjev obdelovalne zemlje, od tega je potrebno še vedno okoli dva hektarja obdelati na roke. "Tudi današnji čas je po svoje problematičen. Državo bo pač treba jemati tako, kot veliko družino, kjer so redko vsi enaki. Problem je le v tem, ker se oblastniki postavljajo previsoko nad malega človeka, je pa res, da tudi mali človek ni tako ubog, kot se nam samim zdi. Savinjska dolina je dovolj bogata, da bi lahko živeli solidno in složno med seboj. Pričakujem, da se bodo razmere v kratkem spremenile in bodo ljudje normalno zaživeli." Take misli obdajajo sogovornika. Še to pove, da ljudje občinskih poslancev niso volili zaradi prepirov in zdrah. "Pa svojemu odvetniku povejte, tistemu namreč, ki je mnogim naročnikom Novic poslal opomin pred tožbo zaradi neplačane naročnine, da se zadeve lahko uredijo tudi drugače. Z malo dobre volje in manj odpovedi časopisa, tako, kot je v navadi pri drugih časopisih . Ampak ta kritika ne leti na tiste, ki časopis delale, saj ga imamo za svojega in na splošno ga ljudje radi prebirajo." Tako mi je povedal Pavel Goličnik, Jesevnik po domače. Ko sva se pozno v noč odpravila s kolegom v dolino, nisem več razmišljal, kaj drži ljudi tam pod planino. Srce in moč do življenja ohranjata samotne kmetije iz dneva v dan, iz roda v rod. Po večeru med takimi ljudmi je še dan svetlejši. Tekst in foto: Edi MAVRIČ O a Bili smo pri Klinarjevih v Krnici v Beseda SREČA pove premalo Irena Vrčkovnik na obisku pri najmlajših pevcih "In vse se je sesulo v prah in pepel." Osem kilometrov od Luč in kakšnih šest kilometrov od regionalne ceste med Ljubnim in Lučami, tisoč metrov visoko pod Rogatcem, se je decembra lani v ognju dobesedno sesulo povsem novo gospodarsko poslopje. Sredi noči so ognjeni zublji uničili vse kar so imeli,kar so z lastnimi rokami ustvarili v teh strminah. Novo in staro gospodarsko poslopje, dva manjša traktorja, osebni avto, kosilnico, žagi, vse orodje; kaščo z vso zalogo, vsa drva za zimo in vso krmo; krut je bil takrat poled na štiri sežgane krave, v pepelu sta ostala dva prašiča in šest ovc - dovolj za oživitev tragičnega spomina. "Besede gospodarja so prihajale nekje od daleč; v očeh, zazrtih v tla, ni bilo solz, čeprav je jokalo vse njegovo telo," je bilo tudi zapisano pred manj kot letom dni. Štiri generacije živijo na tej domačiji, edini "živi" daleč naokrog. In bo živela še dolgo. Besed tolažbe, da ljudje bodo pomagali, da v nesreči ne bodo ostali sami, pa naj bodo časi solidarnosti še tako naklonjeni, Klinarjevi v tistem trenutku obupa najbrž niso slišali, niso jih doumeli tiste prve ure, kajti že v naslednjih se je pomoč pričela stekati v ta lep in takrat tako žalosten predel visoko v gorah. Šlo je za trenutno preživetje, takoj je val pomoči zajel sosede, Luče, obe dolini. Odveč je ta hip naštevati vse, ki so pomagali, preveč jih je; Klinarjevi pravijo, daje beseda HVALA daleč premalo, da pa so v njej Klinarjevi združene čudovita človečnost, solidarnost, dobrota; tudi beseda "sreča" je daleč premalo za njihovo SREČO. Novo, veliko in sodobno poslopje danes že stoji, že živi. Ni še končano, pa bo. To je gotovo. Ob vsej pomoči velja povedati, da so ogromno storili Klinarjevi sami in še delajo, zlasti gospodar in sin, ki sta prava "taužentkinstlerja", to pa je na tej domačiji nekaj čisto "normalnega", nekaj najbolj naravnega, samo po sebi umevnega. Pri Klinarjevih bodo gospodarili in živeli naprej. To je trditev iz lanskega decembra. Lani trditev, letos dejstvo. Brez poslopij je bila škoda lani ocenjena na 5 milijonov tolarjev, današnje vrednosti ni moč oceniti. Morda le nekaj "suhoparnih" in še ne dokončnih podatkov: po zimskih pripravah so z gradnjo velikega poslopja pričeli 6. aprila in ga 22. maja pokrili, po Savinjski in Zadrečki dolini so v denarju in lesu zbrali okoli 4 milijone tolarjev pomoči, 4.000 prostovoljnih delovnih ur so doslej našteli, 800 strojnih, 30 je bilo kamionskih prevozov daleč iz doline in še in še. Marsikaj bi morali k temu še dodati - ali pa nič, sreča je dovolj in preveč zgovorna, dobrota potrjena. V sredo, 17. novembra, so bile vaje otroškega pevskega zbora, ki ga v okviru Prosvetnega društva Jelka Nazarje vodi Ivana Žvipelj, nekaj posebnega. Obiskala jih je namreč priljubljena slovenska pevka Irena Vrčkovnik. Zborček predšolskih otrok, ki sicer pridno vadi vsako sredo, je skupaj z Ireno vneto prepeval kar celo uro in od gostje dobil pohvalo, da zna veliko pesmic in da lepo poje. Malo so pomagale tudi nekatere mamice in čas skupnega druženja je minil, kot bi trenil. Se skupen posnetek z zvezdo slovenske zabavne glasbe in konec je bilo. Irena je obljubila, da kdaj še pride, kar so otroci navdušeno pozdravili. Gotovo bo ta dogodek njim in njihovi zborovodkinji še dolgo ostal v spominu. Irena Vrčkovnik, ki bo tudi sama postala mamica, je v naslednjih dneh obiskala podoben zborček še v Mozirju. KF JP GOZDNI POSESTNIKI IZ SAARLANDA ISKRICE: Poštene ljudi ima vsakdo rad in jih spoštuje; niti pri tem, če umirajo od gladu jih nihče ne ovira. RUSKI PREGOVOR Ali se še spominjate, kako zanosno smo "korakali" v Evropo pred dvema ali več leti? Menda smo mislili, da nas zahod komaj čaka, le balkanskega jarma se še otresemo in potem... No, realnost je pač realnost, jarem je pač jarem. Še vedno smo doma pod Alpami in za večino Evropejcev smo le severni rob Balkana, kjer divja državljanska vojna. Tistim posameznikom, ki odhajajo k nam na obiske, se njihovi sosedje in prijatelji še vedno čudijo, da si upajo "tja v Jugoslavijo". Po dveh letih samostojne države Slovenije nas še vedno težko ločijo od Jugoslavije. No, roko na srce: koliko pa mi ločimo države na Kavkazu od Rusije? Vse kaže, da bi tudi tisti politiki, ki so nas priznali, najraje to pozabili in nas uvrstili med Jugoslovane, Romune in Bolgare. Akotako presojamo, lahko morda bolj cenimo vsak dogodek, ki nas vodi mimo neprijazne resničnosti v neposredne stike z ljudmi "pravljične" Evrope. V deževnih jesenskih dneh od 6. do 21. septembra 1993 so našo dolino obiskali predstavniki "Skupnosti gozdnih posestnikov okrožja Merzig-Wadern" iz Saarlanda z namenom, da bi si ogledali sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki vse bolj dobiva svoj prostor tudi v razvitejši zahodni Evropi kot nujna oblika obravnavanja gozdov. Spoznanje, da umetno vzgojeni gozdovi iglavcev ne zmorejo zahtevanih funkcij, ki jih potrebuje razvita industrijska družba (vodni režim, klima, rekreacija), ob hkratnem vedenju, da so umetno vzgojeni gozdovi nestabilni, podvrženi boleznim ter naravnim ujmam in je zato tudi njihovo vzdrževanje bistveno dražje -vse to sili državo in stroko, da se nad razmerami zamislita in ozreta preko svojih meja k iskanju reševanja tovrstnih problemov. Vse večja naklonjenost in priznanje evropske gozdarske stroke slovenskemu gozdarstvu, ki si že vrsto let prizadeva za sonaravnejše obravnavanje in oblikovanje gozdov - pri čemer so že doseženi pomembni uspehi, torej ni slučajno. Saarland, od koder prihajajo naši gostje, je najmanjša izmed vseh zveznih nemških dežel. Dežela je industrijsko in civilizacijsko visoko razvita, ima nekaj nad 1 milijon prebivalcev, gozdovitost je 35 % ter meji na francosko veliko regijo Lothringen in na državno Kneževino Luxemburg. če v Sloveniji govorimo o zbliževanju dežel v okviru Alpe- Adria, so Saarlandčani v okviru treh dežel (Dreieck Lander: Saarland - Lothringen - Luxemburg) medsebojne meje že zdavnaj presegli, saj državne meje med njimi ni mogoče več zaznati: nikjer ni več ne mejne policije ne carinikov, nikjer nobenih zapornic. Tu je vizija prihodnje združene Evrope že uresničena, na kar so seveda zelo ponosni. Meje izginjajo na območju, kjer so še v ne tako daljni zgodovini bili največji ozemeljski spori. Posarje je namreč skozi stoletja bilo sporno ozemlje dveh velikih narodov in držav, med Francijo in Nemčijo. Ozemlje, ki je že za Rimljanov bilo močno poseljeno in strateško očitno zanimivo, je še v zadnjem stoletju večkrat menjalo "pokrovitelja": leta 1935 je v Saarbrücken vkorakal Hitler, leta 1945 pa de Gaul. Nazadnje so se Saarlandčani leta 1955 z dvotretjinsko večino izrekli za Zvezno republiko Nemčijo in tako je od leta 1957 Saarland politično samostojna nemška dežela. Upravitelj "Skupnosti gozdnih posestnikov okrožja Merzig-Wadern", gozdarski svetnik in pooblaščenec za naravovarstvo dežele Saarland g. Karel BORGER, prijatelj Slovenije, ki dobro pozna naše gozdarstvo in tudi splošne razmere, je pripeljal celotno predsedstvo te skupnosti, da bi se gospodje sami prepričali o stanju naših kmečkih gozdov, a tudi zato, da bi spoznali naše ljudi, o katerih ima gospod BORGER tako zelo lepo mnenje. Iz teh razlogov je bila naša odgovornost za pripravo ekskurzije toliko večja: njihovih pričakovanj nismo smeli razočarati. Zares jih tudi nismo: predsednik g. Wegener je izjavil, da je njihov obisk presegel vsa pričakovanja. Naj mi bo dovoljeno, da predstavim izvedbo njihove ekskurzije pri nas. Prijaznost naših ljudi je obiskovalce spremljala vso pot: kmetija Macesnik, kjer je gospodar pokazal tehnične gospodarske naprave, ki so muzejske vrednosti; gostoljubnost in razgledanost g. Ložekarja, dragocena razsodnost v odnosu do gozda gospoda Perka in Gradišnika; lepota Logarske doline in Robanovega kota z gozdnim rezervatom vred; zanimivosti ohranjene stare kmečke hiše pri Robanu, ki je živi muzej. Posebno doživetje je bila udeležba pri nedeljski sv. maši v Šmihelu nad Mozirjem, kjer je gostom mozirski kaplan gospod Suhoveršnik Ivan zaželel v nemščini dobrodošlico. Savinjski gaj je bil odet z bujnim cvetjem - rezultat strokovnega nivoja in ljubezni vrtnarjev. Ogled zakladnice v cerkvi Sv. Frančiška Xaverija v Radmirju in ogled gornjegrajske stolne cerkve z njeno razsežnostjo, hkrati pa etnološka zbirka v "Šteklu", s katero nas popelje gornjegrajsko turistično društvo oz. gospod Franc Pustoslemšek v svet preteklih stoletij, je posebno doživetje. Omenimo še izjemno prijazen sprejem v nazarskem samostanu, kjer je gospod pater Bernard predstavil dragocenosti cerkvice, samostana in posebej še samostanske knjižnice. Tudi graščina Vrbovec in tamkajšnje visoko kvalitetno gostišče Vrbovec je vrednota. Skratka, lahko ugotovimo, da Gornjesavinjčanom ni treba sramežljivo sklanjati glave in da imamo mnogokaj, na kar smemo biti tudi ponosni. Bogve, če znamo turistom naše bogastvo dovolj celovito predstaviti? Med obiskom na turistični kmetiji: Rženičnik v Šmihelu Ob ogledu kmečkih gozdov na Solčavskem (Perkovo, Gradišnikovo in Robanovo) ter v Šmihelu (v gozdu kmetije Rženičnik), so gostje takoj izračunali - saj sicer ne bi bili Nemci - kakšno bogastvo premorejo naši kmetje. Težje pa so razumeli, da je takšno zasebno lastnino prenesel tudi socialistični sistem preteklih desetletij. Dr. Momm, ki je veterinar, je visoko ocenil tudi kvaliteto krav molznic in opremljenost gospodarskih poslopij, ki so jih v Šmihelu videli pri Ješovniku in Rženičniku. Vsi obiskovalci, od prvega do zadnjega, so bili presenečeni nad prisrčnostjo in kvaliteto kmečkega turizma pri Govcu in Pečovniku v Robanovem kotu ter pri Rženičniku in Ješovniku v Šmihelu. Nekateri izmed njih so napovedali, da bodo zagotovo prišli k nam kot zasebni turisti. Razdalja 1000 km torej ni predolga, če le menimo, da jo je vredno premagati. No, naše strokovno delo gozdarjev smo seveda pokazali še bolj poglobljeno: tako s prikazom podrobnega načrtovanja v kmečkem gozdu, kakor tudi s prikazom raziskav, ki jih naši strokovnjaki opravljajo v sodelovanju z gozdarsko fakulteto v državnih gozdovih. Zaradi celovitejšega vpogleda na Slovenijo smo goste popeljali tudi v staro mestno jedro Ljubljane in v pragozd Pečka blizu Dolenjskih toplic. Naj mi bo dovoljeno ,da se vsem domačinom, ki so s svojo naklonjenostjo in znanjem predstavili našo deželo v tako lepi luči, iskreno zahvalim v imenu Skupnosti gozdnih posestnikov Merzig-Wadern in v imenu gozdarjev nazarskega gozdnogopodarskega območja. Tudi to je zbliževanje z Evropo. Franc FIRŠT, dipl. ing. „---------------------------------- Pogovor z Matjažem Debelakom, bivšim smučarskim skakalcem Razmišljanja o skokih sedaj ni Vsi se ga spominjamo kot mladega, perspektivnega tekmovalca, kije poleg ostalih odličnih uvrstitev osvojil bronasto kolajno na olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryu in bil član "srebrnega moštva" skupaj z Zupanom, Tepešem in Ulago. A že leto kasneje je prišla usodna poškodba. MATJAŽ DEBELAK: Poškodba kolena, zaradi katere sem moral leta 1989 od-nehati s smučarskimi skoki, se je vlekla pravzaprav vse od leta 1981. Takrat so mi odstranili meniskus, natrgana pa je bila tudi križna vez. Padec v Planici je pomenil kapljico žez rob, čeprav tega takrat še nisem vedel. Računal sem, da se bom pozdravil, in da bom po enoletnem premoru nadaljeval s tekmovalnim skakanjem. A seje izkazalo, da tudi operacija ne bi rešila problema in sledila je težka, vendar edina možna odločitev: skakalne smuči sem postavil v kot. SN: Isti trenutek ste gotovo pomislili, kaj boste poslej delali v življenju? MATJAŽ DEBELAK: Tako nekako. Z ženo sva se kar na hitro odločila, da odpreva športno trgovino in po treh letih to ocenjujem kot dobro potezo. Po eni strani takrat na tem področju še ni bilo tako ostre konkurence, kot je danes, poleg tega pa me je posel v vseh pogledih toliko okupiral, da sem na skoke lažje pozabil. SN: Od nedavnega se poslovno pojavljate tudi v Zgornji Savinjski dolini. Kako to? MATJAŽ DEBELAK: Povedati moram, da imam močno željo po vrnitvi v Savinjsko dolino. Z ženo Vido in še ne dveletnim sinom Jako smo v Ljubljani samo, kako bi rekel, v službi. Sicer pa se ob vsaki najmanjši priložnosti vračamo domov. Skupaj z Edijem Jurjevcern smo menili, da bi bila športna trgovina primerna popestritev ponudbe Šport centra Prodnik v Juvanju. In sva jo odprla... SN: Kaj pa smučarski skoki? Vas nič ne zamika, da bi se vrnili v ta šport morda v kakšni drugačni vlogi? MATJAŽ DEBELAK: Trenutno mi številne poslovne obveznosti dovoljujejo kvečjemu to, da si ogledam kakšno tekmo. Kasneje, sploh če se bo za kaj podobnega odločil sin Jaka, mu bom z veseljem pomagal. Morda, bomo videli... KF Tekmovanje z MK pištolo DRULOV Občinska strelska zveza Mozirje je dne 14.11.1993 na strelišču v Mozirju organizirala strelsko tekmovanje z MK pištolo DRULOV. Kljub zelo hladnemu vremenu in težkim pogojem za tekmovanje, se je le-tega udeležilo kar 12 strelcev in osnovnih strelskih organizacij. Prvo mesto s 106 krogi je dosegel Ciril KOLAR iz sekcije Bočna, drugo mesto s 99 krogi je dosegel Franc DROFELNIK iz OSO Gornji Grad in tretje mesto s 95 krogi Peter BRLOŽNIK iz OSO Mozirje. Najboljši strelci so za svoje dosežke prejeli diplome in medalje. Stane MIKLAVŽIČ MLADI DOPISNIKI 1 SNEŽNA JAMA Že nekaj let osmošolci OŠ Luče uresničujemo program naravoslovnih dni z obiskom Snežne jame. Tudi letos smo se z razredničarko Ido Bergant in Majdo Spruk že sredi septembra odpravili pod Raduho. Sreda. Težko pričakovani dan odhoda. Jutro je bilo precej megleno. Po večdnevnem slabem vremenu smo se veseli in v velikem pričakovanju odpravili na pot pod Raduho. S kombijem smo se peljali le toliko, da smo premagali začetno strmino. Ko smo se vzpenjali, je vreme postajalo vse lepše, ker je megla ostala v dolini. Pri nas sonce, v dolini pa gosta, siva, meglena preproga. Odpiral se nam je čudovit pogled. Skoda bi bilo hiteti naprej, čeprav smo bili dogovorjeni predjamo. Ne moreš, da se ne bi malo ustavil in se ozrl po teh lepotah. Za trenutek globoko zajameš sapo in hočeš z njo ujeti nekaj toplih žarkov jesenskega sonca. Za kaj vse smo prikrajšani v turobni, megleni dolini ali celo v mestu. Za trenutek pozabim na dogajanje okrog sebe, ko me zdrami glas sošolca: "Poglejte, koliko jurčkov sem nabral!" Počasi, a nekako lahkotno smo nadaljevali pot do Snežne jame, kjer nas je čakal gospod Silvo, član jamarskega kluba Črni galeb. Pred jamo smo si nekoliko odpočili, se topleje oblekli in se v spremstvu jamarja pričeli spuščati v jamo. Za mnoge nič kaj prijetni občutki ob vhodu v jamo so hitro minili. Vodič nam je ob pomoči karbidovk, ki smo jih imeli s sabo, razkazoval jamo in nam povedal osnovne značilnosti naše Snežne jame. Snežna jama leži na pobočju Raduhe, na nadmorski višini 1550 m. Stara je preko 3 milijone let, dolga 1350 m, globoka pa preko 100 m. Odkrili so jo leta 1981. Po ledenem pobočju ob vhodu se nam odpira čudovit podzemni svet: Ledena dvorana z ledenim jezerom in kapniki. Globlje po jami hodimo, bolj je kapniško bogata in lepa. Ostrmimo ob Snežnem gozdu, Gradu, Jedilnici in drugih znamenitostih. Ob soju karbidovk in ob kvalitetnem vodstvu našega jamarja smo doživeli lepote podzemnega sveta v vsej veličini. Nazaj smo se vračali s prijetnimi občutki, vsi nekako tihi in začudeni, saj si nismo predstavljali, daje Snežna jama tako lepa. Katja in Helena - osmošolki OŠ LUČE PISMA BRALCEV Spoštovano uredništvo! Ker so se v vašem časopisu v poročilu s seje izvršnega sveta pojavile trditve predsednika IS SO Mozirje g. Božiča, da kot zasebni zdravnik delam v ambulanti Luče nezakonito, sem zaradi objektivne obveščenosti bralcev in predvsem zaradi svojih bolnikov dolžan pojasniti sledeče: 1. Zdravniška zbornica Slovenije mi je dne 16.4.1993 izdala pozitivno mnenje za podelitev koncesije za opravljanje zasebne zdravniške dejavnosti. Podpisan je generalni sekretar zbornice dr. France Cukjati. 2. Posebna komisija Ministrstva za zdravstvo si je ogledala ambulantne prostore v Lučah in ugotovila, da izpolnjujem vse pogoje za opravljanje zasebne zdravniške dejavnosti v Lučah. Na podlagi tega mi je Ministrstvo za zdravstvo dne 31.3.1993 izdalo soglasje, kasneje pa še Odločbo o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Na obeh dokumentih je podpisan minister dr. Božidar Voljč. 3. Sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti SO Mozirje mi je dne 2.4.1993 izdal Odločbo o podelitvi koncesije, s katero mije dovolil opravljanje splošne medicine v Zdravstveni postaji Luče. Isti upravni organ je z mano dne 14.4.1993 sklenil Pogodbo o koncesiji št. 1/93. Na obeh dokumentih je podpisan sekretar g. Darko Repenšek. 4. Na podlagi teh dokumentov sem dne 21.6.1993 sklenil z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom Pogodbo o najemu ambulantnih prostorov. Podpisal jo je direktor dr. Ivo But. PISMA BRALCEV 5. Dne 13.7.1993 sem sklenil še Pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije PE Ravne, ki mojim bolnikom zagotavlja iste pogoje kot vsem ostalim zavarovancem v Sloveniji. Podpisal jo je v.d. direktorja g. Adi Cigler. Vse naštete pogodbe so pravnoveljavne in sklenjene na zakonit način, zato so trditve predsednika IS g. Božiča, da delam v ambulanti Luče nezakonito, neresnične in zavajajoče. Razumem jih kot eno od številnih oblik šikaniranja, s katerimi g. Božič teši svoja revanšistična čustva. Ob tem pa se sprašujem, kakšni motivi vodijo člane IS, da na sejah ure dolgo poslušajo žolčne izlive svojega predsednika na moj račun, saj imajo vendar možnost, da zakonitost mojih pogodb kadarkoli preverijo na sodišču. Tonč Žunter dr. med. zasebni zdravnik v Lučah 17.11.93 je ob 8.15 uri v Lačji vasi zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo s ceste zapeljal voznik osebnega avtomobila Jurij P. (50) iz Mozirja. Moral bo k sodniku za prekrške. 18.11.93 je ob 14.25 uri prišlo do Učenja na lokalni cesti Grušovlje - Bočna v kraju Otok. Voznik osebnega avtomobila Anton L. (23) iz Bočne je vozil po levi strani cestišča in trčil v osebni avto, ki ga je vozil Vili H. (27) iz Velenja. Zoper Antona L. so podali predlog sodniku za prekrške. * Podobna nezgoda se je zgodila istega dne ob 15.45 uri v Gornjem Gradu. Voznik osebnega avtomobila Renato B. (34) iz Pustega Polja je zaradi vožnje po levi strani cestišča trčil v osebni avto voznika Rafaela P. (60) iz Dola. Zoper Renata P. so posredovali predlog sodniku za prekrške. ^ * Neprimerna hitrost in poledica sta bili vzrok prometne nezgode, ki se je zgodila 20.11.93 ob 19.20 uri v Spodnjih Pobrežjih. Irena O. (20) iz Dol Suhe je z osebnim avtomobilom trčila v osebni avto, ki gaje vozil Ivan N. (21) iz Trnovca. Predlog sodniku za prekrške so posredovali zoper Ireno O. in zoper odgovorno osebo upravljalca ceste JP Komunala Mozirje. * 22.11.93 je Jože Š.(18) iz Okonine Frančiško B. (77) iz Okonine žalil in ji grozil s fizičnim napadom. Moral se bo zagovarjati sodniku za prekrške. * 22.11.93 je ob 16.20 uri prišlo do trčenja v Spodnji Rečici. Zaradi neprimerne hitrosti je v osebni avto, ki ga je. vozila Ida M. (29) iz Florjana pri Gornjem Gradu, z osebnim avtomobilom trčil Franc Z. (39) iz Gornjega Grada. Slednji bo zato moral sodniku za prekrške. * 23.11.93 je ob 10.45 uri Janez K. (30) iz Lepe Njive razbijal in nadlegoval goste v bistroju Romantik v Mozirju. Kasneje je zaradi vinjenosti oviral tudi promet,zato so ga zaradi suma, da bo s početjem nadaljeval, odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. Janez K. bo pozvan k sodniku za prekrške, predlog pa so napisali tudi zoper natakarico Natašo U. (18) iz Žalca, ker je stregla alkohol vinjeni osebi. * 24.11.93 se je ob 15.05 uri zgodila prometna nezgoda v Soteski v križišču za Velenje, ki jo je z nepravilnim zavijanjem povzročil Uroš L. (20) iz Velenja. Drugi udeleženec nezgode je bil Bojan K. (29) iz Mute. Zoper Uroša L. so podali predlog sodniku za prekrške. 24.11.93 je ob 18.45 uri vinjeni Andrej V. (31) iz Prihove kršil javni red in mir najprej v bistroju Merlin v Mozirju, kasneje pa še doma. Odpeljan je bil v prostore za pridržanje do iztreznitve, zoper njega pa sledi tudi predlog sodniku za prekrške. * 27.11.93 so bili na policijski postaji v Mozirju ob 13.50 uri obveščeni o sumu nenadne smrti na Ljubnem ob Savinji. Kasneje so z nasilnim vstopom v stanovanje ob prisotnosti zdravnika ugotovili, daje Milan P. (60) umrl zaradi infarkta. * 29.11.93 je ob 20.35 uri pes lastnika Jožefa L. iz Mozirja ugriznil Mirjano Š. (10). Ker pes ni bil ustrezno zavarovan, so zoper Jožefa L. posredovali predlog sodniku za prekrške. OGLASI /© ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. DECEMBRA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % Tekoči računi občanov 10,87 0,88 Žiro računi 9,84 0,80 Hranilne vloge na vpogled 9,84 0,80 Varčevalna knjižica 20,55 1,60 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 36,22 2,66 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 37,43 2,74 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 38,63 2,81 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 15,08 1,20 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 27,78 2,10 - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT 30,19 2,27 - depoziti nad 100.001,00 SIT 32,61 2,43 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 31,40 2,35 - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT 33,81 2,50 - depoziti nad 100.001,00 SIT 35,02 2,58 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 35,02 2,58 Depoziti vezani nad 12 mesecev 36,22 2,66 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 10,00 - za čas od 91 do 180 dni 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 43,45 3,11 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 68,77 4,55 MARILLI Šolska ulica 32, Mozirje Razprodaja: moškega, ženskega in otroškega spodnjega perila. 20% ceneje. Prodaja bo trajala do razprodaje zalog! FRUIT OF THE LOOM puliji, polpuliji, majice, ženske srajčne bluze ženske pletenine ženska krila bunde UGODNE CENE! Odpiralni čas: 9.00 -12.00,15.00 - 18.00 ob sobotah 9.00 -12.00 ZA O&IZUTSTb TllUPORPČAMO! INFORMACIJE REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Komisija za izvedbo javne dražbe objavlja prodajo z zbiranjem ponudb 1. Z zbiranjem ponudb in neposredno pogodbo, je naprodaj dvosobno stanovanje št. 21 v IH. nadstropju stanovanjskega bloka v Nazarjah, Zadrečka c. 9, na pare. št 895/11 in D 95/13, vi. št. 236, k.o. Prihova. Površina stanovanja, ki obsega kuhinjo v izmeri 6,72 m2, loža 5,56 m2, dnevna soba 18,20 m2, spalnica 12,24 m2 in stanovanjski kletni boks 0,77 m2, znaša 61,34 m2. Predmet prodaje so tudi skupni prostori ter skupni objekti in naprave v višini 3,81% deleža stanovanjske hiše. 2. Ponujena cena za stanovanje mora znašati najmanj 49.311,50 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 3. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po odpiranju ponudb.Ob podpisu pogodbe mora kupec plačati 30% kupnine, preostalo kupnino pa v 30 dneh po podpisu pogodbe. 4. Če uspeli ponudnik ne plača kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, že plačani znesek kupnine pa bo kupcu vrnjen brezobrestno v 8 dneh po razveljavitvi pogodbe. 5. V izklicno ceno ni vključen prometni davek. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva mora poravnati kupec. 6. Nepremičnina je kupljena po načelu videno kupljeno in bo prodana kupcu, ki bo ponudil naj višjo ceno. Vse informacije o nepremičnini lahko dobite pri Romani Čanžek, JP Komunala Mozirje, telefon 831-086. 7. Interesenti naj zapečatene ponudbe pošljejo na naslov SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE, Komisija za izvedbo javne dražbe - s pripisom: PONUDBA ZA ODKUP, ne odpiraj. 8. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi razpisa v časopisu. KOMISIJA ZA IZVEDBO JAVNE DRAŽBE Marinet @ Zavrtite telefonsko številko 441-441 in poiz-vejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti. * Vas zanimajo cena, plačilni pogoji, kraj nakupa? * Bi radi primerjali, kupili dobro, pa Vam primanjkuje dragocenega časa? Informacije so brezplačne, pokličite 441-441. Mercator -Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. OBVESTILO O PROSTOVOLJNEM ZAVAROVANJU Vse zavarovance, ki so sklenili kolektivno prostovoljno zavarovanje pri zavarovalnici Adriatic preko zadruge, obveščamo, da poteče veljavnost dosedanje kartice 1.1.1994. Zadruga bo z zavarovalnico Adriatic podaljšala pogodbo o kolektivnem prostovoljnem zavarovanju z odobrenim popustom 31%. - Predvidena letna premija znaša 9.840,00 SIT. Plačilo premije do 15.1.1994 - Mesečni obroki premije trenutno znašajo 820,00 SIT in se spreminjajo skladno z rastjo cen zdravstvenih uslug. Zavarovance obveščamo, da lahko do 30.11.1993 podate vse morebitne spremembe o zavarovanju, na primer: - spremenite lahko način plačila a) letna premija se plača v 1x znesku do 15.1.1994 b) mesečni obroki do 20. v tekočem mesecu. - spremembe naslova (ime in priimek) - obvestiti nas morate o morebitni spremembi bivališča, - in v primeru, da želite odjaviti iz zavarovanja sebe ali družinskega člana. Vsem zavarovancem, ki ste med letom neredno plačevali premije, priporočamo, da se odločite za 1x-no plačilo letne premije. Vse zavarovance vljudno naprošamo, da do 30.11.1993 poravnate vse zapadle premije, v nasprotnem primeru vas ne bomo vključili v kolektivno prostovoljno zavarovanje. Tako se boste morali v letu 1994 zavarovati sami brez 31% popusta. VSE SPREMEMBE LAHKO JAVITE NA OBRAZCU, KI GA DOBITE NA OBRATNI BLAGAJNI ALI po telefonu 831-521 int. 204, kadrovska služba k geA TIHIMIH Nazarje, Savinjska testa 2 Sprejemamo prijave za tečaje: - NEMŠKEGA JEZIKA (začetni, nadaljevalni) -ANGLEŠKEGA JEZIKA (začetni, nadaljevalni) Kandidati imajo po opravljenem tečaju možnost, da opravijo ICC izpit in s tem pridobijo mednarodno veljavni certifikat o znanju jezika. -TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA Ravno tako še sprejemamo prijave za nadaljevalne programe: - STROJNI TEHNIK, LESNI TEHNIK, - EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK. Informacije in prijave IGEA d.o.o. Nazarje (bivša Delavska univerza) ali po tel. 831-962 od 7.00 do 14.00 ure. — — INFORMACIJE Predstavljamo vam: ELEKTRO trgovino ©^ltttStff V naselju za zgradbo Skupščine občine v Mozirju, uradni naslov je sicer Nove Trate 49, od 14. avgusta letos dalje posluje elektro trgovina Dolman. O njeni ponudbi smo se pogovarjali z lastnico Sašo Dolšek. SN: Najprej klasično vprašanje: zakaj trgovina in zakaj z elektro materialom? SAŠA DOLŠEK: Temeljna odločitev za trgovino s tovrstno ponudbo tiči v ugotovitvi, do katere sva pred časom prišla z možem, daje ponudba na tem področju v naši občini premalo bogata, da bi torej bilo primemo ponuditi nekaj več. Ker imam sama tehnično izobrazbo, mi je bila zamisel že v osnovi sprejemljiva, treba jo je bilo le še realizirati. SN: Naziv elektro trgovina sicer pojasnjuje, s katero stroko je pri vas opravka, a vendar pojasnite bolj podrobno, kaj se dobi pri vas! SAŠA DOLŠEK: Če začnem pri elektroinstalacijskem programu, kije nekako prevladujoč v ponudbi trgovine, moram najprej omeniti vse vrste kablov, tudi telefonske, TV kable in zemeljske kable lahko stranke dobijo pri nas. Slednje resda po predhodnem naročilu vendar s takojšnjo dobavo. Pestra je izbira stikal - od najcenejših do tistih za zahtevnejše kupce. Ponudba zajema tudi svetila, predvsem tista za opremo delavnic, na zalogi pa so tudi plafonere, reflektorji in navadne ter varčne žarnice. Če naštevam naprej, so tu senzorji, elektro omarice, vsa oprema za telefone, rezervni deli za bojlerje, grelci, termostati in tako dalje. Iz programa akustike so na voljo walkmani, transistorji, avtoradii, sintisizerji in še kakšen zahtevnejši aparat se najde vmes. Na zalogi so tudi video in audio kasete ter diskete za računalnike. SN: Gospodinjskih aparatov pri vas nimate? SAŠA DOLŠAK: Gospodinjskih aparatov ne držimo na zalogi, so pa v prodajnem programu. Dobavni rok zanje je dva dni z možnostjo dostave na dom. Enaki pogoji veljajo tudi za nakup toplotnih črpalk, elektromotorjev in ostalega elektro materiala. Ponudbo pravzaprav tekoče prilagajamo povpraševanju kupcev in se pri tem oziramo tudi na specifiko posameznega obdobja. Tako bomo imeli v prednovoletnem času pestro izbiro lučk za okrasitev drevesc. SN: Pod kakšnimi pogoji kupujejo stranke v trgovini Dolman? SAŠA DOLŠAK: Podjetja lahko kupujejo pri nas z naročilnico z mesečnim zaključevanjem. Aparate iz področja akustike nudimo tudi na tri čeke, za obročno plačilo pa se je mogoče dogovoriti tudi pri nakupih ostalega, blaga v večji vrednosti. Naš glavni adut so seveda konkurenčne 'cene, o čemer se lahko stranke predhodno prepričajo tudi po telefonu 831-007. SN: Kakšen je odpiralni čas vaše trgovine? SAŠA DOLŠAK: Ob delovnikih je trgovina odprta od 7.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. SN: Kakšne so vaše želje oziroma vaši poslovni načrti za prihodnost? SAŠA DOLŠAK: V prihodnje je naš osnovni cilj popestriti ponudbo in jo prilagoditi povpraševanju. To še posebej velja za akustiko. Zal je trgovanje ž elektro materialom povezano s precejšnjimi zalogami, ki vežejo nase finančna sredstva. Upoštevajoč to dejstvo je treba krmariti v okviru možnosti, pri čemer pa naj bi kupec kljub temu dobil ustrezno blago pod konkurenčnimi pogoji. S spoštovanjem tega načela se bomo trudili, da bi segel dober glas o trgovini Dolman tudi do vseh tistih, ki nas še ne poznajo. EP OGLASI KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Velenje Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita Ugodna ponudba - nagrobnih spomenikov (do 20% popusta) - okenske police (na zalogi širine 20) - stopnic - tlakov - šankov in kuhinjskih pultov 5 £ THIPOHOČA VALENTIN PODPEČAN Šalek 20 Velenje Uradne ure: Vsako sredo od 7h - 19h ali dogovor po tel. 063/ 857-558 [lllllM ~ OGL asi ^mmmmmmmbrnrnrnm i - 1 ! -•—" - m _ Šmihelska c.1 ni ran Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. NOVO v poslovalnici ELEKTRO Ljubija! Šivalni stroji švicarskega proizvajalca ELNA šf ^1! r T-.4 /, ‘ i P 4 ***?**-. mm |§fe; ^ % ■ i. 20. novembra je bila v poslovalnici Elektro Ljubija zanimiva predstavitev šivalnih strojev Elna. če ste jo zamudili, še ni prepozno! V poslovalnici si lahko stroje sami ogledate in jih pod ugodnimi pogoji tudi kupite. ft » © M X M Vabi vas ELEKTRO Ljubija, Tel.: 831-047 > M X « » 01 X M OOMXWOMX MXMOOIXWOM .......... J' X servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih S; j 5 zaves. «! ; S V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rulet, žaluzij, »l )£ rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, I« oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, *; I j kar je najboljše za vas. S j V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali S; jš vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ; S ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. »t t» 2! *5 ® S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega od- s; ' s živa vas lepo pozdravljamo! S J > * “ ' e » * t j-»s ft ss s s a s is s ft a if * ft » s * ft s v a * a s a ft ss s * ft a s a a a s a a * s* ft *** ft ** « ft * * »j I 1 M t POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z avtofurgonom (vključno na-upepelitev) - dekoracija sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 48.000 SIT. Štiglic Jožica Radmirje JO, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063-841-029. s «m «m m Odšla si brez slovesa, solza žalost te zbudila ni, krije nema te gomila, spiš in čakaš, da združimo se mi. Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Bolečina in praznina, zaveš se, da ni poti nazaj, ostane misel nate živa in nenehni ta: zakaj? Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Sestre z družinami V SPOMIN Mineva 10 let, od kar nas je zapustila naša ljubljena sestra Zinka VERTAČNIK- TOVORNIK ZA RAZVEDRILO____________j r~— Da postajamo vse bolj brezobzirni, je dejstvo, taki smo v življenju, pa tudi tam, kjer je kultura obnašanja predpisana! Tako je v svetu velik prekršek, če voznik vozila onesnaži pešca z brezobzirno vožnjo po razmočeni cesti. Pri nas pa kar veselo polivamo cestno brozgo po mimoidočih in marsikdo od voznikov pri tem uživa in žrtvi s svojim smehom dokaže, da je storil "veliko dejanje"... Kako topoumno je takšno ravnanje, ni treba poudarjati! V našem prometuje na sploh veliko nereda, tisti pa, ki bi morali zanj skrbeti, raje niso na cestah, saj potem pač ni treba postopati. To je sicertudi način pojmovanja svojih delovnih dolžnosti, le prav ni! Seveda pa zaslužijo grajo vozniki, ki ne prilagodijo vožnje vremenskim razmeram, čeprav jih radio in predpisi k temu opozarjajo. Spet smo daleč od Evrope ... * ■ Tako. Sedaj so na potezi krajevne skupnosti. Poslanci občinske skupščine so se po neuspešnih referendumih za nadaljevanje samoprispevka potrudili in, z muko sicer pa vendar, izposlovali prepotreben denar za delovanje krajevnih skupnosti. Nekaj iz občinskega proračuna, levji delež od skupnih 18. milijonov pa z renominacijo državnega proračuna. Skupina poslancev, zadolžena za pripravo predloga, je pred sprejemanjem v skupščini, preko svojega predstavnika zahtevala od vodstev KS jasno poročilo, kam in kako se bo ta denar porabil. Tudi v tem primeru gre namreč za denar davkoplačevalcev. Bomo videli, kakšno težo imajo zahteve poslancev pri vodstvih KS. Mogoče pa so samo orodje za dosego cilja, ki bi bil brez vpliva nedosegljiv. Če je zadnja trditev vsaj približno blizu resnice, potem se tudi občasni bolj ali manj dolgi neresnosti ne kaže pretirano čuditi, še manj obsojati. Neresnosti poslancev namreč. * Skoda, ker ni podpredsednik slovenske vlade in zunanji minister ob svojem nedavnem obisku v Zgornji Savinjski dolini načrtoval tudi ogleda Luč in krajev ob zadrečki "magistrali". Saj ne, da bi pričakovali kakšno posebno korist od tega obiska, prepričani pa smo, da bi se cestarji in komunalno podjetje bolje izkazali pri čiščenju čez noč zapadlega snega na omenjenih odsekih. Relacija, po kateri je potoval zunanji minister, je bila presenetljivo skrbno očiščena. Se več takih obiskov si želimo. Vsaj dokler obstaja možnost snežnih padavin. * Dokazano je, da kronična nesklepčnost ne tare samo poslancev občinskega parlamenta. Občni zbor Društva podeželske mladine Zgornje Savinjske doline se je prav zaradi tega tradicionalnega pojava pričel, reci in piši, z enourno zamudo. Razlika med poslanci in predstavniki podeželske mladine je le v tem, da poslanci po enournem zasedanju zadevo prekinejo zaradi premajhnega števila še prisotnih poslancev, medtem ko mladež po napornem čakanju uspe zagotoviti skromno sklepčnost. Pač po načelu, kakršno ljudstvo takšni poslanci, ali pa morda obratno, kdo bi vedel? * Gospoda, predlagam, da se pogovarjamo bolj tiho. Mar ne vidita, kako nas sodnika z desne nezaupljivo opazujeta? Predlagam, da skupaj zapojemo tisto "Kaj nam pa morejo..." —j MALI OGLASI Šilil Mali oglasi cfo 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje Številke j Savinjskih novic; so brezplačni. Vsaka naddjnabeseda 100,00 SIT, Mali oglas v okvirju 1.000,00 SIT. Ugodno prodam ohranjen trosed in dva fotelja. Informacije po tel.: 841-273. * Prodam GAME BOY z 4 disketami in povečevalnim steklom 18.000,00 SIT. Lovro BREZNIK, Na tratah 11, Mozirje. * Prodam zelo malo rabljen šivalni stroj znamke Višnja. Inf. na tel.: 831-614. * Prodamo dva jagnjeta. Tel.: 841-071. * Prodam prašiča težkega 150 kg za domače koline. Tel.: 831-332. * NOVO! Voščilnice in pisma UNICEF! Urarstvo Šerbela- Rupnik, 841-084. * Prodam kletke za 130 kokoši, srf švedske firme. Vinko GREGORN, Ljubija 60, Mozirje. * Montaža in prodaja vseh vrst satelitskih sistemov po ugodnih cenah. Tel.: 831-463 Vili po 15h. * Prodam Golf diesel, reg. do 10.94, MAROVT Rore 7, Ljubno. * Prodam škodo Favorit 136 I, I. 90. Dobro ohranjeno! Tel. (063) 842-127. * Golf JXD, letnik 1990, metal-nomoder prodam. Tel.: 063 831-039. * Prodam prašiča težkega ca. 200 kg. Tel.: 841-357. * Prodam karamboliran R4 GTLJ,1.1989. Karo Anton, Sp. Kraše 845-194. * Prodam pletilni stroj super standard 72. Informacije od 6 -14 ure, tel. 842-000 int. 23. * Prodam trisobno stanovanje v Rečici ob Savinji. Tel.: 063-723-422. * Najlepše risanke na video kasetah; Kekec, Srečno Kekec in Kekčeve ukane na eni video kaseti. Tel.: 063-831-264. Kupim plemensko kravo. Tel.: 831-213. Vse za lov in ribolov v prodajalni DIANA. Tel.: 831-757. * Velika izbira ročnih in stenskih ur ter budilk! Ugodne cene! Urarstvo Ljubno tel. 841-084. * Kupim rabljene smučarske čevlje za velikost noge št. 37 ter 22. Tel.: 832-105 po 17. uri. * Sat. sisteme Lasat in Pace z atestom in garancijo že od 460 DEM naprej. RTV servis na vašem domu. Kvaliteta in garancija. Prašnikar Miro, Sp. Kraše. Tel.: 845-194. * Pianino "Petrof" prodam. Jeraj, Zadrečka 27, Nazarje. + NOVO PRI NAS. Bolečine revmatizma, išiasa, migrene, poškodb in bolečih mišic uspešno odpravljajo magnetne ploščice Energy-Pak. Darja ŠTIGLIC, 831-574. * Prodam malo rabljeno zračno puško. Tel.: 841-136 po 16h. * Prodamo otroško bundo št. 4,otr. čevlje iz Goreteksa št. 24, otroške smučarske čevlje San Marco št. 25 ter smuči dolžine 80 cm. Tel.: 885-330 zvečer. * Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 * Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo -plačate. Prodajate ali kupujete? Nič lažjega - z malim oglasom v Savinjskih novicah ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka o c/> O oć -O o o 2 > o co N > C o J* c s VODORAVNO: 1. Zaselek v zgornjem delu Zadrečke doline; _8. Poskus umora iz političnih razlogov; 15. Letoviško mesto v Kvarnerskem zalivu; 16. Ravna površina; 17. Kemijski element (Rn); 18. Naselje pri Rečici; 20. Drago Medved; 21. Ime pisatelja Cankarja; 22. Kitajska avtonomna pokrajina z glavnim mestom Lhasa; 23. Drobna luknjica v snovi; 25. Samojed; 26. Mogočna kmetija na Solčavskem; 27. Vodilno osebje na pomembnejših mestih; 28. Otokar Czernin; 29. Planinska staja; 30. Čarovnija; 31. Priznanje za zmago na športnem tekmovanju; 32. Odličen hrvaški nogometaš (Zvone); 33. Postopač; 35. Vrsta poštne pošiljke; 36. Beno Hvala; 38. Del srajce; 39. Osvežujoča pijača iz Radenske; 40. Bivališče umrlih pri starih Slovanih; 41. Drag kamen; 42. Vrsta alkoholnih pijač; 43. Nebeška hrana; 44. Avtomobilska oznaka Karlovca; 45. Deželni oblastnik v Judeji za časa Kristusa (Poncij); 46. Bivši egiptovski predsednik (Anvar el); 47. Puščava na severu Čila; 50. Središče hrvaškega Zagorja; 52. Islamski postni mesec; 53. Naše obmorsko letovišče. NAVPIČNO: 1. Industrijsko mesto v Italiji; 2. Družina slovenskih skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja; 3. Gorovnje jugozahodno od Niša; 4. Ime pesnika Župančiča; 5. Družinski član; 6. Edward Jenner; 7. Ljudožerec; 8. Kemijski element (As); 9. Glasbeni zapis; 10. Adamova žena; 11. Neznanec; 12. Kemijski simbol za titan; 13. Ime karikaturista Novaka; 14. Gruzinska cesarica, za časa katere je Gruzija dosegla vrhunec svoje moči; 19. Desni pritok Zahodne Morave; 22. Ime glasbenika Domiclja; 23. Karta pri taroku; 24. Najvišje božanstvo v nordijski mitologiji; 26. Krsta; 27. Del električne napeljave; 29. Splošni plan; 30. Vrsta hrošča, ki živi predvsem v moki in otrobih; 31. Reka skozi Velenje; 32. Okrogla mehka čepica; 33. Zaščiten ptič črne barve; 34. Orodje za prekopavanje; 35. Ločilo na koncu stavka; 36. Južni sadež; 37. Južnoameriška opica; 39. Italijanski nogometni klub; 40. Najnižja točka nebesne krogle; 42. Glavno mesto Peruja; 43. Platnice iz kartona za shranjevanje listov; 45. Najdaljša italijanska reka; 46. Ribiška mreža; 48. Kemijski simbol za americij; 49. Kemijski simbol za kalcij; 51. Rudi Nierlich. OBVESTILO REŠEVALCEM Rešitev kviza iz 23. št: Attems. Rešitev križanke iz 23. št.: VODORAVNO: Savinja, gestapo, pluvial, oficial, rakel, Buder, RŠ, adar, Janez, Loke, Vis, tuner, rakev, AN, rilec, Sakata, kibic. Boden, dvoboj, Sätet, ZS, rapir, Ulrik, Ela, Mlač, dlaka, Alah, AJ, irida, Anita, Čakovec, Stritar, Aragona, avatara. 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT):Vid FRANKOVIČ.Loke 53, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT):Jožica SKOK, Praprotnikova 8, Mozirje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT); Matka ŽVIPELJ, Lesarska 35, Nazarje. Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe optike Podgoršek iz Velenja, čestitamo! Križanko s kuponom iz 24. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 13. decembra 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjskac.4,Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala elektro trgovina Dolman iz Mozirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 25. št. SN ime in priimek: naslov: KVIZ Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da priimek slovenskega pesnika, ki je bil konec prejšnjega stoletja kaplan v Mozirju. 1. Kateri znanstvenik je leta 1892 izumil izmenični tok: I... Edison A ... Tesla 0 ... Marconi 2. Kako se imenuje strokovnjak za kožne bolezni: Č ... onkolog Ž ... kardiolog Š ... dermatolog 3. Kateri jezik na svetu govori največ ljudi: K... mandarinsko kitajščino 1 _angleščino H ... španščino 4. Katerega leta so ZDA kupile Aljasko od Rusije: U ... 1827 E... 1867 I ... 1907 5. Bloudkova nagrada se podeljuje za dosežke na področju: J ... filmske umetnosti R ... telesne kulture in športa P ... glasbe 6. Kakšen ples je bolero: T... francoski S ... južnoameriški C ... španski Rešitev v 25 št. SN Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000,00 SIT Dušanu Poličniku iz Gornjega Grada 146 Nagrajenec lahko koristi nagrado v navedenem znesku v ELEKTRO trgovni Dolman v Mozirju Čestitamo! as&ajg»ftBKi9fta8flfti8gsft9sg!flftBigs2»giflftag!98asg!g&g&sft9js£ftai8SftBg&ftasgaftgsg!Aft«gsa«8!fiftas82astfsa9sgaift EPSI fPoročno fotografiranje - fotografiranje poročnega obreda; - fotografiranje v studiu; - fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; - fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 tel.:063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30 razen sobote, nedelje in praznikov 4tDUSETI d. O.O. : podjetje za trgovino, komisijsko prodajo, servisne storitve d.o.o. in URATNIK FRANC popravilo drobne kmetijske mehanizacije iz Pariželj 8a, 63314 Braslovče (pri mostu čez Savinjo) VOŠČITA VSEM SVOJIM KUPCEM IN ; POSLOVNIM PARTNERJEM l VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER : USPEŠNO LETO 1994. jj Naša posebna ponudba v prazničnem decembru: * Vsak petek od 8. do 13. ure nudimo brezplačni « pregled in testiranje vseh vrst motornih žag. Oglasite l se, čaka vas presenečenje! jjj « 9 5 £ ‘P'K.ITO'K.OČA'I A » DUSETI d.o.o. I in ‘ URATNIK FRANC Z Telefon In faks: (063) 721-137 « vsak dan od 7. do 18. ure * sobota od 7. do 12. ure £ X 88SBI8B&B8B5tB8lfiftl88gfiB8!fl8B!8lfiSB8BStl88BftB8Bftft8B8RJ88ftRI8B5lft8B5li9 STEBUNRMIK Parižlje 11/c tel., tax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Parižlje 11 /c, 63314 BRASLOVČE OGLASI Celje - skladišče D-Per 7/1993 5000001034,24 COBISS Q Sixvuyfix PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE NOVO v Športni program UMBRO adidas * Bunde - pravi puh HANIL, ženske in moške od 10.143,00 SIT do 13.083,00 SIT * Na zalogi ženski in moški smučarski kombinezoni TOPER in ELAN * Vse za smučanje: -smuči ELAN in FISCHER - vezi ATOMIC - smučarske rokavice * Sprejemamo in prodajamo rabljeno smučarsko opremo! Pri nakupu pohištva vam nudimo 15 % NOVOLETNI POPUST za razstavne eksponate na oddelku pohištva v Blagovnici Mozirje O B V E S T I L A ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. VETERINARSKO DEŽURSTVO 29.11. do 05.12. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 06.12. do 12.12. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 13.12. do 19.12. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih_ DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 29.11. do 05.12. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 06.12. do 12.12. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 13.12. do 19.12. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju da, se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441 -242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. Mladinska literatura * Angel. M.: Božič v gozdu * Pravljice za leto in dan * Zbirka Čebelica* William: Grški miti za otroke * Fabri: Postal si čarodej * Fabri: Postal si kraljevič * Fabri: Postala si kraljična * Fabri: Postala si dobra vila * Strong: Le brez strahu k zdravniku * Strong: Le brez strahu k zobozdravniku * Manček: Hribci: Sreča ne počiva * Velika knjiga o dinozavrih * Travers: Mary Poppins, Mary Poppins se vrne * Mikijeva božična pesem" Bitenc: Take božične * Lowry: Anastazija Krupnik * De Beer: Beli medved, kam greš? * De Beer: Beli medved, vrni se! * Pfister: Pingvin Pit “ Pfister: Pitovi novi prijatelji ’ II. Strokovna literatura * Čop: Slovenski kozolec * Tomazin: Čo Oju: Turkizna boginja ’ Parker: Velika šola astrologije " Bajt: Pišem, torej sem * Gantar: študije o Horaciju * Dyer: Življenje kot igra * Israel: Moč možganov za otroke: Kako se v hipu preleviš v genija ’ Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah * Pavlin: Slovensko narodno izročilo * Rudiger: Umetnost ličenja * Lukas: Družina in smisel * Bajt: Vsevednik * Bloom: Duhovni prazniki * Meynell: Mala kronika Ane Magdalene Bach * lil. Leposlovje * Druon: Prekleti kralji. 5, Francoska volkulja * Druon: Prekleti kralji. 6, Lilija in lev * Ingolič: Črni kurent * Tomšič: Zrno od fermentona * Sedlak: Božji les * Meško: Kam plovemo? * Kuntner: Moje bregače (pesniška zbirka) * Horatus: Pesmi. Carmina* Capuder: Bič in vrtavka* Simčič: Odhojene stopinje* Crichton: Jurski park * Bitov: Puškinov dom ’ Zbirka romanov XX. stoletje: Škvorecky: Prima sezona, Shiga: Potovanje skozi temno noč, Morrison: Ljubljena, Garcia Marquez: General v svojem blodnjaku, Yourcenar: Opus nigrum * SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV Kino Ljubno ob Savinji 04.12. in 05.12. SUMMERSBY - ameriški film - drama 11.12. in 12.12. NAPIHNJENCI II. - ameriški film - komedija Kino "JELKA " Nazarje 04.12.in 05.12. NESPODOBNO VABILO - am. film - erotična drama 11.12.in 12.12. UBEŽNIK - ameriški film - akcijski Kino "DOM " Mozirje 04.12. in 05.12. NAPIHNJENCI II. del - ameriški film - komedija 11.12. in 12.12. SUMMERSBY - ameriški film - melodrama EPSI OSREDNJA KNJ. CELJE