Se i&ekaj o jedilnih gobah. (Napisal šolski ravnatelj A. Kosi.) Ni ga menda človel.a, ki bi v sedanjem izredriem finsu na vso moč uo skrbel za to, da bi ne — stradal! V rednih razmerah in v mirnem času ]e dobil tu ali tam tudi brezskrben 6lovek, t. j. lenuh, kaj za svoj lačni želodec — vse drugače pa ]e to sedaj, ko moramo vsi misliti na to, kako se preživimo, ko gre vse na karte, vse na dekagraine ali 6e hodete tudi na grame. Kaj čudo torej, da smo se vsi raaveselili, ko je po dolgotrajni suši pred nedavnira časom topel dež namočil žejno zemljo, in so po naših goz,dih vsklil« med raznimi strupenimi gobaini tucli jedilne gobe ali ghve. Naše skrbne gospo'dinje so sicer vsako leto uporabile dano priliko ter nasušile za zimo ve6 ali manj gob, a letos, ko so nas tudi oblastva opozarjala na redilnost Mgozclnega mesa", kakor nekateri gobe ztfok njihove redilnosti imenujejo, letos so se v tem oziru še prav posebno odlikovale. Dasi S6 nahaja, kakor prav piše v 40. številki letošnjega ^Gospodarja" g. dr. Pr. 3., pri nas cela vrsta dobrih in okusnih gob, vendar je prav, da so naši ljudje glede gob previdni in da nabirajo le take vrste, ki jih dobro nozaajo. Maio jili \\. ^'aH jib iiabirajo, a okusne so vae; naJbkusnejSa je seveda naša stara znanka a 1 o b a n j a (j u r, ponekod tudi k r a v š a imenovana, Boletus edulis), potem užitna lesifika in končno borovka ali brezovka. Te tri vrste se več ali manj po vsem Slovenskem uživajo, četudi se dobe kraji, k^er se ljudje brezovkie ali borovke še skrbno ogibljejo, ker jih moti to, da počrni, ali isto prerežemo ali zlomimo. V očigled tolikih nesreč, ki s« dogajajo vsako leto vsled uživanja strupsnih gob, j» prav, da so ljudje previdni, zakaj resnično j« pravilo: ,,Kdor gob dobro ne pozna, naj jib n« nabiža", toda, škoda je vendar, da po nekaterih krajib toliko borovk ali brezovk gre pod nič, ko bi vendar lahko služile name- nu, za kateri jih je odločila božja Vsemogočnost. Pisec teb vrstic bi rad, da bi s« borovki prlziiala povsod prava vrednost in da bi se razpršili predsodki, Jri vladajo glede U jediln« gobe še tuintam med preprosjtim ljudstvom. Iz samega popisa se sicer ni nikdo naučil spoznavati gobe, zlasti če popisu ni dodana dobra sli« ka ali 6e ne vidimo dotične gobe tudi v naravi — a raislim, da ne bode odvec, ako skušam kolikor mogoče v na.taxičnem popisu brezovke ali topolovke vzbuditi v Citatelju zanimanje do te gobe, ki gled« oknsnosti 1« malo zaostaja za globanjo. Kar se tiče imena, sveiioci množina raznih oznamenil, da jo ljudje poznajo, fietudi povsod ne Žislajo. Pravijo ji: brezovka, topolovka, topolka, borovka, frcanja, dedec, turk, kapucinka. Znanstveno ime ji je: Boletus soaber, oziroma za turke: Boletus rufus. Da ae bova s prijaznim čitateljem bolj« raaramela, naj omenim, da razloču-iemo na vsaki gobd n^vadno 2 dela in sicer bet ali kocen in klobuk. Klobukova spodnja slran, ki ji pravimo plodna plast, ie iz cevk ali pa iz listkov. Cevke ima n. pr. globanja, listke pa mušnica. Razen teh delov ima vssaka goba v zemlji še neko mrežasto snov, ki ji pravimo podgobje (micelij). Gobe se množijo po semenju, ki USi ali visi na spodnji strajii ldoboika v plodui plastt, ali la po podgobju, ki je razpreženo po zeinlji. Glede semenjaT ki ga pri gobah imenui«mo tros, omenim, da se o njega bistvu najlažje preprfčaš, akb povezn«® zvečer klobuk popobio razvite gldbanje na bel papir — drugo jutro najdeš na papirju vse polno zelan&astega prahu, to je globanjino sem©< Naj ti opišem sedaj brezovko! Njen kloliuk ia mesnat, spočetka okroglast, blazinasto gladek, pozneje se pa razširi in je podoben popolno razvitemu globanjinemu klobutu. Ob vlažnem vremenu je povr« 8ic klobuka lepljiTO, to je, prijenilje se prstov, oB suhem pa usnjato suho; včasih je površje mrežasto razpokano. Glede na barvo pa skoraj pri nobeni go^ 1H ni opaJEiti (oliko različnosti kaJcor ravno pri brezovki. Dobe se temnorumenkaste, svetlorumenkaste, svetlo in temnorjave ter rdeče brezovke. RdeCim pra}yijo tudi turki od rdeče kapice, rjavim pa kapucinke Meso vseh vrst počrni, ako goftto prerežemo ali zlomimo. Plodna plast, to ]e spodnji del klobuka,, Je seBtavljena iz cevk (borovka ali brezovka je torej cevKarica) in je tudi različne barve: tfele, sive, rumene, svetlo in temnorjave. Cevke se dado, kakor pri globanji, ločiti od mehkega, sočnega mesa. Kocen je vitek, valjast, včasih zakrivljen in proti gornjemu koneit bistveno tanjši. Barve je belkaste in posut je s temnimi luskami, zato se čuti nekako hrapav ali raskav. Ker spominja kocen te gobe nekoliko na brezovo skorjo, odtod tudi ime brezovkaMeso kocena je nekoliko bolj žilavo od klobukovega mesa, zlasti pri stareiših gobah. Ako kocen, ki je poln (ne votel), prerežemo, začrni,. kakor meso klobuka. Pri vrstab z rdecim klobukom, pri takozvanih turkih, kocen često tudi pozeleni. Brezovka je v vseb svoiih delib globanjinega tfuha in surova nekoliko kiselastega okusa. Raste v vlažnem poletju in jeseni v družbi z globanjo po vseb naših listnatih in jelovih gozdih. Uživajo jo navadno (kjer se je radi počrnenja mesa ne boje) sveže pripravljeno, praženo ali pa kot zelenjavo, t. j. na omaki. Tudi posušena je OKusna, dasi moti oko nekoliko njena temna barva. Toda kaj ee gleda sedaj v bojnem času na barvo, da se le že-(i lodec potolaži. Torej, kdor brezovk sproti ne uživa, ali kdor jih mnogp nabere, naj jib le pridno suši; po zimi bodo dobre na kisli juhi s koruznimi žgan01, če si jib bomo imeli iz česa kuhati.