------   346   ------
O staroslovenskem denaru ADNAMAT.
Spisal Davorin Terstenjak.
V  pervi dobi človeške izobraženosti niso druge tergo-vine poznali, kakor za menja v no, to je: kdor je tega, kar si je z rokami prislužil ali na svojem zemljišču pridelal, v obilni meri imel in več kakor rnu je bilo potrebno, druge reči pa, ktere mu je treba bilo, ni imel in je je vendar želel imeti, — ta je zamenjeval svoje blago z blagom drugega.
Vendar skoro se je pokazalo, da takšna tergovina ni prilična, ker dostikrat reči, ktere je ta ali uni želel, ni bilo blizo najti, zato so za izplačevanje namesto soli, živine, kož in platna, ktere reči so izperva pri zame-njavni tergovini za plačivno sredstvo služile, pozneje si ljudi izmislili, iz žlahnih rud, kakor ste, postavimo, zlato in srebro, denare kovati.
Foiničani so, kakor se pravi, v starem svetu pervi bili, kteri so iz žlahnih rud denare kovali.
Rimski denar As, imenovan od gerškega $lg9 taren-tinski: «g — Eins, je izpervega bil en funt težek, in je najpervo bil leta 577 pred Krist. iz meda (kufra), leta 486 pred Krist. pa iz srebra kovan.
Ker je ta denar imel govedo, po latinski wpecus", vrezano, tedaj so začeli Rimljani denar imenovati pecunia, pa tudi še, ker je največje blago starih Rimljanov bila goveja živina, so svoje premoženje imenovali „peculium.a
V  okolici brez k i kraj Save in po več krajih Kranjskega sem čul govejo živino imenovati „blagou, kar poterjuje, da je tudi nekadaj stari Slovenec govejo živino imel za naj imen i tniše blago.
Tudi pri drugih evropejskih narodih se ujemajo govedo, denar in premoženje; tako, postavimo, pri starih Nemcih skat pomenjuje govedo, s kaz =r novonemško schatz pa blago. Dalje v izlandščini pomenjuje naut, starovisokonemški: no z, jumentum, govedo, v staroslov. nut, bos, vol, lotiški: nauta, denar, — primeri še go-tiško: faihu == novonemški vieh, v pomenu: Vermogen, premoženje.
Tudi stari Slovani so poznali denar. Sicer je za plačilno sredstvo Slovanov 12. stoletja, kteri so prebivali na ranjskem otoku (Riigen), tudi služilo platno (zato p 1 a t i t i, zahlen ?); vendar so tudi poznali zlato in srebro in so „marchou (Mark) imeli za mero žlahnih kovin ali metalov (glej: Helmold I, 36. I, 38. I, 52.)
Ob času cesarjev Otonov se omenjuje kovani denar pri bodriških, lutiških in lužiških Slovanih. Sefr. 56 piše: ;,monetam quoque illius terrae."
Kako so stari Slovani denar imenovali, ni znano; današnje poznamovanja: denar, pene z i in staroslovenski ca n ta, rusinski: cjatka, poljsk: cen tka niso slovanske,
— pervo je latinsko, drugo gotiško, tako tudi slednje is gotiškega kintus.
Rusi imenujejo denar tudi dengi in raga po Gilfer-dingu iz korenik sansk. dangh in rad ž, lucere, splen-dere, toraj v pomenu: svetleča reč, das Glanzende.
Najmanjši denar slovanski imenujejo nemški letopisci „denarius. Dvanajst denarov je storilo „solidum.tf  Dve
sto solidov „libram". (Glej: Pertz Tom. III. stran 115. Ebbo, 84, 86.)
Skoda, da niso tem latinskim imenom pristavili domačih slovanskih!
v
Ze v najstarsi dobi imajo denari na eni strani podob si no vladarja, ali pa kakšnega domačega božanstva vrezano, na drugi pa vrednost denara ali pa kakšno p r i s 1 o v i c o *} zapisano.
V deželah starega Norenskega in Panonije se najdejo pogosto sreberni denari, kteri na eni strani imajo, kakor numismatiki pišejo: „equitem citato cursu" pod konjikom je rinčica ali perstan „annulus" in pod tem napis: ADNAMAT, večkrat tudi okrajšano: ADNAM. Na drugi strani je viditi: „caput diadematum.a
Klobuk, s kterim je konjik pokrit, ima podobo malih okroglih slovaških klobukov, kakoršnega ima tudi podoba Svetovita, najdena na Poljskem. Takšen majhen okrogel klobuk tudi ima solnčno božanstvo na rimsko-slovenskem kamnu, hranjenem v Sekavi. (Glej: Muchar „Gesch. der Steierm." I. B. Abbild. Tafel XIII. fig. 13.
Takošnih klobukov ni najti na glavah kel-tiških božanstev na nobeni  strani stare Galije.
Adnamat utegne čveter pomen imeti. Ako je to samo ena beseda, tedaj adnamat pomeni: simplex sci-licet: denarius. Tukaj bi adnamat dialektično stalo za adnomat, ker vezivni glasnik o korotanski Slovenci izgovarjajo kot a; primeri kranjske osebne imena: Velkaverh, Suhadobnik, Pustaverh, namesto: Vel k o ver h, Su-hodobnik, Pustoverh.
Suffiks mat je stareji in izvirniši kakor vat v besedah brezovat, krakovat itd., in najdemo ga v sanskrit-ščini, postavimo, agnimat = ognj e vat. Da so ga tudi Slovenci poznali, pričuje topiško ime mokrega kraja: Udmat, iz andrrod, ud, fluere, iz ktere korenike so s suffiksom: ra imena rek: wAndrica, Odra, v sredo-večnih listinah: 7,Undrimaa, rečica na Koroškem.
Adna mat tudi utegne pomeniti: una mater in to poznamovanje je utegnilo po meri kovin ali metalov nastati, primeri: matica, Geldfond.
Vendar še je mogoča druga razlaga. Adna mat utegne pomeniti: una rnarcha, Eine Mark.
Kakor po razlagi učenega leksikografa Klotza gerška beseda ura in latinska moneta se izpeljavati imate iz korenik pvcca) in moneo (Klotz „Handw5rterb. der lat. Sprache* II. str. 439); dalje, nemška beseda Mark iz merken, ime nemškega denara Deut iz deuten, tako tudi besedo mat so utegnili stari Slovenci rabiti za poznamovanje denara, ker mat izvirno tudi to pomeniti utegne, kar pra, moneta, Mark, Deut.
Korenika je man = geršk. fiivm, fisvoivam r= latinski: meniscor zr gothišk.: man = nemšk: m e i n e 13 litev. menu rr slovensk.: menim, iz ktere korenike so gerške: pfitig, sansk. mati, lat. mens, slov. met v besedi pamet, cerkvenoslov.: manti — pa-manti.
Adna mat je toraj —adna mant, edna met, pia [iva, una moneta, eine Mark, ein Deut.
Al kako se bode razložila oblika mat? bodete me vprašali? Prikladi pričujejo, da je cerkvenoslov. A, an, pogosto a. Ze v sanskritu najdemo mati namesto manti, (glej Bopp „Vergleich. Gram.« II. Aufl. I. B. II. Halfte, str. 533)
*) Kakor dandanašnji: „J usti ti a regnorum fandam en tam", „Recta tueriu, „Viribus unitis", „Patrona regni Hungariaeu itd.                                                               Pis.
-----   347    -----
Sansk. obliki mati odgovarja slov. MATI* — mati. V če-ščini je cerkvenoslov. A , a n, zmirom a, na priklad: maso, pat = manso paut.
Tudi v slovenščini je A, an, večkrat 0, na primer: staroslov.: žanlo, stimulus, slov. žaleč, namesto: želec ali žolec. Tudi Rezjani govorijo: pamatni človek, namesti: pametni človek.
A d en ur sansk. adima po Boppu se še čuje po Štirskem, Koroškem in Kranjskem.
Izpahnjeni nosnik najdeš še tudi v drugih arjanskih jezikih, primeri gotiški dags, starovisokonemški: dag, iz korenike sansk. danh=dangh, lucere, odkar ime slov. božanstva Podaga, oblucescens, der beleuchtende.
Mikavno je zvediti, kar učeni Bopp o glasniku A, an, piše: ,5Wir kehren zum Altslawischen zuriick, um zu bemerken, dass dasselbe das sanskr. kurze a in Verbin-dung mit einem folgenden Nasal unverandert behauptet hat, wenn ich Recht habe, den vocalischen Bestandtheil des A, worin, wie in un, zuerst Vostokov einen nasa-lirten Vocal erkannt hat, al s a zu fassen. Zu Gunsten dieser Ansicht spricht schon der Umstand, dass die Form des A, an, offenbar auf das griechische A sich stiitzt, wie es denn auch friiher wie j a gelesen wurde, welches ihm auch bei entsprechenden W6rtern gevvohnlich gegen-uber steht. Man vergleiche z. B. MACO, manso, Fleisch, (sansk. mansa-m) mit dem russischen: MflCO, mjaso. Wenn aber im Altslavvischen A, an, auch haufig fiir e der lebenden slawischen Sprachen vorkommt, so mag der ruckwirkende Einfluss des Nasals die Modifi-cation der Aussprache bewirkt haben, wie im Franzosischen, wo zwar septembre, Pentecote geschrieben, aber a fiir e gesprochen wird" itd. (Vergleich. Gramm. II. Auflage, L B. I. Halfte, str. 135).
Adna mat se tudi najde kot osebno ime na rimskih kamenih po deželah nekdanjega Norenskega, v družbi čistoslovenskih: kakor Teta, Jantumar, Resimar, Buto. Obširno razlago teh imen najdeš v mojem spisu: „Ueber den Gott Latovius" v „Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain", Jaener 1858 str. 1—8. Dalje v družbi imen P lun cu s, od plunka, primeri nemške imena: Ley-rer, Cacusius od kak, primeri zavoljo sufFiksa slov. imena: Garbus, Kernus, Kapus, dalje v družbi imena: Banona od bana, bona, voda, jezero, muza, sansk. vana, aqua in silva, dolnjelužički po Zwahru'L) bon, slovaški po Sreznewskem banj, Wald, grasreiche Wald-huthung, primeri ime slov. buga, die Welle, lat. imena Si Ivina, Silvester itd. Zavoljo oblike pa: Hemona, patrona, matrona itd.
Še eno ime v družbi imena Adnomat najdemo in sicer Lilboudes— Liboudež. **)
Liboudež pomenuje toliko kot imena: P u klavec, Suh in od themata lib, der Buckel, zato v starosloven-ščini libav, bucklig, mager, libava krava, eine ma-gere, bucklige Kuh, libed, die Schiissel, izvirni pomen: curvatum, das ausgehohlte, gebogene, primeri ime sestre ruskih bratov Kija, Sčeka in Horiva — Libed. Liboudež je po tvarini, kakor želod iz žel; ou je zvišani glasnik, kakor Bouch = bog okoli Podlipe, rouka, tudi rauka okoli Konjic in Cadrama, ež je dalnja tvarina, primeri: nesrečnež, neumnež, nesramnež itd. Da 80 stari narodi osebe imenovali po k a ko s ti trupla, pričujejo imena: Claudius, Nasico, Capito itd.
Ker so imena Jantumar = Jetmar, Resimar, Buto, Teta, Plunk, Banona, Liboudež čistoslo-venske,  tedaj   je tudi ime Adna mat.    Da  so   po denarih
*) Zwahr „Niederlausitzisches Worterbuchu str. 410.       Pis. **} Glej napise pri Muh ar j i „Gesch. der Steiermarku I, 376 in Ankershofenu „Handbuch der Geschichte des Herzogthums Karnten" str. 623, 624.                                                     Pis.
imena osebne obviknile, pričujejo imena še živečih rodbin. D r e i p f e n n i g, Dreisiebner, Groschel, Zwanziger, Kreuzer (ime nemškega pisatelja) Repar, Peti čar, Vinar, Božja k, Peneznik itd.
A d nama t tudi utegne pomeniti, karadna met. Slišali smo gori, da denari so v najstariši dobi imeli rezano po-dobšino ali kralja ali božanstva kakega, ali pa gerb poglavarja najvišjega. Utegnilo je toraj obvikniti poznamovanje meta signum, nota, incisio, za denar, kakor analogično poznamovanje nemško: Mark, v anglosaksonskem: me are, zeihnen, starovisokonemško marko n, bezeichnen, mar-kian z=z merken.
Korenika bi toraj bila met, secare, scindere; met, genitiv: meti (kakor: smet, smeti itd.) Kennzeichen, Ein-schnitt, Schriftzeichen, gotiški maitan, češki: mej ti ti, interlucare, ruski: mjetit, primjetit, notare, observare, staročeski: pa-mjeta, signum, nota, ruski: pomjeta, signatura, staroruski: mjetelnik, notarius, seriba. Po vrezanih pismenkah ali runah, ktere so na denarih stale in so Slovani imenovali mjete, je utegnilo nastati poznamovanje za denar sploh (glej: o mjetah Šafafik „Pam&tky hlaholsk. pisemnietvi" str. 3).
-----   355   -----
O staroslovenskem denaru ADNAMAT.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Konec.)
Al kako se razjasnuje oblika mat, adna mat za a d na met, adna mjet, ali pa adna meit?
Visokoučeui Bopp („Vergl. Gram. I. B. I. Halfte, str. 140) piše o glasniku *, je, sledeče: „Dem sansk. Diphthong" e aus a i entspricht in vergleichbaren Formen in der Regel 1», je. Man vergleiche z. B. B 1*111», vjemi, ich weiss, mit sanskrit. v e'd m i, IIIiHA, pjena, Schaum, mit p tfna-su itd. „Die wichtigsten Stellen in der Grammatik mit li, je fur sansk. <T, e, sind: der Locativ Sing. der Stamme auf o = sansk. a, z. B. IlOBI*, novje in novo, fiir sansk. na ve, mansj e =: sansk. manse; der Dual und Plural des Imperativs, z. B. živjete, lebet — sansk. g i veta, ihr moget leben. Das in dem 'k, je, der Aus-sprache nach euthaitene ./ fasse ich jetzt als einen den siavvischen V7ocalen aehr beliebten Vorschlag.*' — 5?Der Grundlaut des 'fe, je, namlich das e muss urspriinglich lang gewesen sein und ich betrachte dieses e ebenso wie da« lateinische und altdeutsche e, als eine vom Sanscrit unabhiingig eingetretene Zusammenziehung von a und t4 itd.
Dalje na strani 141: „Sowie das lateinische e nicht bloss von diphthongischer Herkunft, sondern auch gele-gentlich \\ie das griechische 77 die Entartung eines ur-sprunglichen d ist, so auch das slavvische rl», je, und lith. T" itd.
Glasnik li, je, cerkvenoslovenščine, kteri se sadaj kot e giasi v slovenščini; na primer: beli, cerkvenoslov. bjeli, se je tedaj izvirno glasil kot a, toraj met, mjet izvirno mat, iti res ga še najdemo v pervotni čistosti v besedi m a tik a. die Haue, iz korenike mat — mjet — met scindere, caedere itd.
A d na mat toraj zzr Jedna mjet zz Eine Mark, ana nota, unum signum, eine Miinze.
Če pa vse te razlage ne obstojijo pred znanstveno kritiko, bode vendar obstala sledeča: Poznamovanja: Mat, Mata, Matier, Matopan, poznajo tudi drugi sorodni evropski narodi v pomenu denar, penezi. novci.
O „Matia piše Adelung: „Die Matte, eine ehmalige spanische Silbermunze, welche viereckig ist, und nach heutigem Gelde etwa ein Thaler und 3 Groschen gilt.tt
Dalje: „Matapanusu war ehedem auch eine Art venetianischer Miinzen. 1)a
Na drugem mestu: „Der Mattier, eine im Braun-schweigischen ubliche Scheidemiinze, welche vier Pfen-nige oder einen halben Mariengroschen gilt."
Znamenito je, kar Adelung se dalje piše:
„In Steiermark und in einigen anderen oberdeut-schen Provinzen war Medel, Metel ehedem eine sehr geringe Scheidemiinze, welche noch weniger als einen Thaler galt."
„Im mittleren Latein ist Mettalia ein halber Pfennig."
Sadaj razumem še le, kaj pomenjuje prislovica moje rajne matere o ubogem človeku: „Ima več smeti kakor meti"; — in pa: „nima metk, pa ni pet'k."
Ako je ta beseda nemška, so si jo tedaj norenski Slovenci od Nemcov izposodili, kakor: penez, cent od Gotov, denar od Latincov; saj so stari Norenci v lepi prijaznosti z Nemci živeli, ker — kakor Cezar terdi — si je norenski kralj Vocio vzel hčer svevskega kralja Ariovista za ženo.
Pri vsem tem pa vendar še ostane pervi del besede: „adnaCi slovenska, in Adna mat toraj pomenjuje: Eine Mat.
Al utegnila je tudi vzajemno blago biti Nemcov in Slovencov, kakor več takošnih besed.
Čudno je res, da je ne pozna samo nemški, temoč tudi slovenski Stirčan.
Denar Adna mat tudi ni večji kakor so gori popisani denari.
M a tira še poznajo v Braunschweigu, kjer so nekdaj (v Lunanskem, Luneburžkem) tudi Slovani živeli.
Utegnili so ta denar poznati tudi severni Slovenci, in od njih so ga morebiti prejeli Nemci, kteri so ga pozneje v Hišpanijo prinesli.
Tukaj še samo omenjam, da bi dobro bilo, tako imenovana ,?numismata barbara", ktere se po naših deželah najdejo, pazljiviše pobirati, kakor dosadaj. Lani je Italijan, dr. V7olpi na Koroškem dobil, kakor sem sam od njega čul in tudi s svojimi očmi vidil, poln lonček denarov z napisi Adnamat, pa sam Bog ve, kam jih je odnesel. Tudi autografe in druge lično pisane m i šale so mu prodali koroški duhovniki in „ferboltarji" za nekoliko dvajsetic, da moramo zdaj v Fiorenco ali pa v Rim potovati, ako hočemo kaj iz njih posneti. Drugi pošiljajo vse v Beč, in ubog slovensk pisatelj naj za stotino goldinarjev pride do njih; v Gradcu, Ljubljani in Celovcu menda ni prostora za takošne reči! Veliko množico starih denarov po-kupujejo zidovi in tergovci. Tako so mi gospod kaplan Martin Kragelj v Tinjah na Pohorji letos povedali, da je kmet Jesenik iz Planine na Pohorji  našel   lonček srebernih
v                                                                                     v
denarov, ktere je pokupil bistriški tergovec gosp. Stiger. En tak denar sem še vidil; na predni strani je san (pozoj, zmaj, drak) veliko čislana zver v basnoslovji starin Slovencov, na drugi je podobšina že zglodana, in ni več poznati. Tudi staroteržki gosp. kaplan Gašper Kankel so mi letos dali več takošnih „num. barb.u, ktere so našli v razvalinah stare Terpe.    Eden   ima   ovnovo glavo.    Bodem o
') „Gramraat. krit. VVorterbuch." Wien 1808. III. Theil, S.  11K Adelung v omenjenem delu str. 114.
-----   356   ----
tem denaru drngokrat govoril. Naših zgodovinskih družb naloga bi najpervlje bila skerbeti, da bi take reči dobile in ohranile, — al one se rajši kavsajo in prepirajo, ko pa da bi skerbele za pospeševanje starinoslovja.