292. itev. Izhaja razen nedelj fn praznikov vsak «f a n ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it, 6/7., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust. Pavšalni franke v driavl SHS. V Llubliani, v pondellek 20. decembra 1920. Posamezna ifev. 1 krono. Leto IV. Glasilo jugostov. socllelno-demokretfine stranke. Telefonska St. 312« Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto Tv 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poStnine proste. Upravniitvo ie ? Ljubljani Frančiškanska ulica št.6''I,I Učiteljska tiskarna. Pred razpustitvijo ustavotvorne skupščine. Belgrad. 17. dec. ievo vlado Protfču ie baie ta misel najijutiša Njegovi pregovori z Radičeve! so baie zadnji poskus, da Pet poslancev Radičeve stranke ie prišlo v Bele rad. da se »razgovorilo« z načelniki strank. Rezultat mibovih razgovorov ie dosedai še neznan. Ve se samo da so dosedai stOD?P v stik samo s takozvanlmi vladnimi strankami zlasti z radikalci Razeovor z radikalci, ie traial cele tri ure. Radičevi Doslanct so bili s tem kar,so slišali iz ust sjospo-dina Protiča. baie zelo zadovoljni. To ie tudi vse., kar se doslej o stvari ve. Deistvo ie, da se Protič obnaša zopet zelo oblastno ter da odbiia ksooeraciio z demokrati ker računa iui sodelovanie z Radičevo skupino. Vsled teea dela tudi za tem. da se konstituiranie konstituante kolikor Verifikacijski odbor se le danes bavil s pritožbo liublianske sociialno demokratične organizacije proti nerodnostim ki so se zgodile ori volitvah v Liiibnani, Kakor znano, so so-ciialni demokratie izgubili mandat, ker so bili za 30 glasov v mangini. Dognalo se ie pa. da mnogo nagih volil cev ni moglo glasovati ker niso bil; vnisani v volilni imenik, dasi ie bilo rniiipvim reklamacijam pismeno ugodeno. Zgodilo se ie tudi mnogo drugih nerednosti. ki so v pritožbi temeliito dokumentirane. Vzlic temu ie Da bila pritožba odkloniena. ker so oroti razveliavlieniu ljubljanskih volitev glasovali, radikalci iti komu-uistt. Značilno ie namreč. d4 ie sam zastopnik komunistov Letnež v verifikaciiskem odboru protestiral d roti nerodnostim ki so se zgodile v Ljubljani ter sam navedel 20 sluča-iev nezakonitosti. Pričakovati ie bito RADIČEVI DELEGATI PRI STOJANU PROTIČU. . »Beogradski dnevnik« poroča, da so deleeati Radičeve stranke izjavili Stojanu Protiču. da stoie na stališča, da so nredstavitelii hrvatske državo ui da io zastoPafo. a ta obstoia oo-110vno osvoboiena. neodvisna od 28. oktobra 1918.1. Poslanci HRSS se ne Drotivio priti v Belgrad in sodelovati na delu ustavotvorne skupščine, toda brezDpgoino zahtevaio. da se poslovnik spremeni in da se konstituan-ta proglasi za suvereno, da zadnia ne nrizna nad sehoi nobene druge oblasti razen sebe in da je ne more nobeden razen nie same razpustiti. Delegati HRSS zahtevajo, da prise-žeio poslanci no spremembi poslovnika katerega ustavotvorna skupščina odobri in špreime. Pod temi nogoii so orioravlieni »riti v Belgrad in sodelovati v kostituanti. Obenem zahtevajo da bodi ustava izdelana v sporazumu z vsemi skupinami v skupščini. a ne z večino glasov. — Mnogi političarii meniio. da bo prihod delegatov HRSS v Belgrad od-e«. pospeševal delovanie komunistov o priliki volitev v kon-stijuanto. DEMENTI. Belgrad. 18: PresWro k; pooblaščen iziaviti. da so zagrebški listi netočno obiavili razgovor dr. Vesniča z dvema bune vaškima poslancema in z dr. Korošcem. VOLITVE V ALBANIJI. LDU. Slcadar, 13. (Prcsbiro.) Po naj-novejšem ^lloka sedačjs tiranske .vla^e bi se bilo imele Vršiti volitve poslancev v roku dveh meseccv, ker je prva skupščina razpuščena. Tiranska vlada se protivJ zahtevi, naj bi se sklical kongres, stičen one-,mn y Ljušu. Ta koflgros naj bi se sklica!' že v Januarju prihodalejra tefei. V Skadru vladajo o tem različna milfjeiija. RAZPUSTITEV STANOVANJSKEGA SOSVETA. Poverjenik za socialno skrb v Ljubljani je z odlokom štev. 2204 z dne 18. decembra t. 1. razpustil stanr ...iti sosvet pri državnem stanovanjskem uradu v Ljubljani in razrešil člane od njihove dolžnosti Iz stranke. Iz vrše valni odbor. V nedelio. dne 26 t. m, ob 9. uri se bo vrgla v sefni dvorani mestnega magistrata v’ Liubliani seia izvrsevalnega odbora .1SDS in osredniega vodstva KDZ. Prosimo vse člane izvrševalnega odbora in vse strankine poslance, okrožne tajnike in urednike, da se seie zanesliivo udeležiio in da se med 8. in 9. uro oglasiio v centralnem tajništvu JSDS. Kongresni trg 9, NARODNO GLEDALIŠČE. Repertoar i]ublj. gledališča. Drama: Sreda, 22. »Figaro se ženi«, četrtek, 23, (zaprto). Petek, 24. (zaprto). Sobota, 25. »Hasanaginica«, (izv.). Nedelja, 26. »Sen kresne noči«, (v opernem gledališču) ob dramskih cenah (izv.). Ponedeljek, 27. »Smrtni ples I®, (A). Torek, 28. »Smrtni ples II«, (A). Sreda, 29. (zaprto). Četrtek, 30. »Sen kresne noči«, (v opernem gledališču ob dramskih cenah). Petek, 31. (zaprto). Sobota, 1. jan. »Cvrček za pečjo«, (izven).. Nedelja, 2. »Pohujšanje^ v dolini šentflorjanski«, (izven). Ponedeljek, 3. »Cvrček za pečjo«, (B), — Opera: Sreda, 22. »Dalibor«, (D). Četrtek, 23. (zaprto). Petek, 24. (zaprto). Sobota, 25, »Lepa Vida«, (izven). Nedelja, 26. »Sen kresne noči« (v opernem gledališču ob dramskih cenah). Ponedeljek, 27. (zaprto). Torek, 28. »Dalibor«, (D). Sreda, 29. »Tosca«, (C). Cetrtedc, 30, »Sen kresne noči« (dramska predstava) (D). Petek, 31. »Od bajke do bajke« (otroška predstava ob 3. popoldne) (izven). Sobota, 1. Jan, »Prodana nevesta«, (izven). Nedelja, 2. »Tosca«, (izven). Ponedeljek, 3. (zaprto). Sodrugi l Ali se nahaja „NAPREJ" v vseh Javnih lokalih, v katere zahajate? v PoiStiine vesti. -i - Rusija ie premajhna... Vlada ie razpravljala o orošnii Wranglove-ga generalnega štaba v Carigradu, v kateri se predlaga naši vladi kolonizacija donskih kozakov v Južni Srbiji. Vlada ie to orošnio v načelu sicer snreiela. vendar hoče. da se na-vcdeiT) oocrbii. ood katerimi nai bi se vršila kolonizacija, O teh nogoiih bo razpravljala posebna komisija ki ie sestavljena iz delegatov notranieua ministrstva, ministrstva za agrarno reformo, sociialne politike, zunanjega in voinega ministrstva. Komisiip ie sestavilo oredsedništvo vlade, ko so se pričela predhodna .posvetovaula. Nekoliko članov te komsile se ie iz mtiopih vzrokov protivilo naselitvi kozakov, ponalveč radi teira. ker fe to vprašanje poleur oeroninih tehničnih težkoč v zvezi tudf še z velikanskimi' ntateriieinimi izdatki ter radi teea. ker bi se na ta nači zavlekla kolonizaciia naših držvlianov. ki so se že nriiavili za naselievanle. Večii del članov komisiie na zastopa tnne-fip. da se to vprašanje Utliko uovoli-no reši. Kozaki bi se naselili v kosovskem okro^iu. v Metopiii iii Dretnici. To so kraii ki so rfedko naselieni. ker ie Velik del prebivalstva izgubil živ-lienic v voini. V Kosovem bi se naselilo 7000 donskih kozakov s svoiimt družinami. Ministrstvo za agrarno, reformo bo vsled naselitve kozakov mnralo vračunat? v proračun za bodoče leto vsotp 120 milijonov dinar-iev. To ic no občem miŠHeniu mini-, pialna vsota za izdatke pri tako obsežni kolnni/aciii. če se prištele k tei p Vsoti še minimalna vsota, ki io bo. moralo ministrstvo za agrarno reformo izdati za kolonizacijo, našim dr-žavlianom. bo vsega skunal koloni-zaciiskih stroškov 250 milijonov di-nariev. -- Naiorei so donski kozaki... 4- »Jugoslavija«, »najbolje informiran slovenski list in z naijiiovejšL-ini poročili", poroča v svoii sobotni številki tudi naslednje.: »Razkol v socialdemokratski stranki. Na konferenci levega krila socialdemokratske stranke ki se ie vršila preteklo nc-delio. se ie sklenila da se levičarji odceniio od socialnodemokratične stranjce in se zdnižjip s komunisti,.« Je oač naibolie Informiran list . . . + Nesreča dr, Tavčarja. Dr. Tavčar, ki ie navaien mpega ljubljanskega nodnebia 'ie zeto. neievoljen na belgraisko burjo. ki zadnii teden zelo absolutistično gospodari v Belgradu. Tako ie imel v petek dr. Tavčar smolo, da ga ie buria podrla na tla. Jezen in razburien nad nesrečo, ki se mu ie pripetila ie prišel v klub demokratske zaiednice in rekel: •‘»•Jaz ne prestanem več tukai: nai pride raie Reisner na moie mesto.« + Ubogi Stanko. Nezaposleni klerikalni »oslanec Stanko Banič zelo žalosten hodi do Belgradu. Ker bi rad sedel med narodovimi pred-' stavitelii te naorosil svoiesra orecl-kandidata na kandidatni listi, ki ie. bil fzvolien. nai mu odstoor mandat. IzvoJien kmet lmt ie odgovoril: »Dobro! Tebi mandat, a meni dnevnice ...« + Ločitev cerkve od države v Ceho-slovaškl. Pri razpravi o proračunu v senatu Je bila spreleta resolucija nemških socialnih demokratov, v kateri se zahteva, naj vsaka narodnost sama zase upravlja svoje šolstvo. Nadalje Je bi!a sprejeta resolucija, v kateri se zahteva nov šolski zakon na podlagi ločitve cerkve od države. O tej resoluciji so glasovali v dveh delih ter Je bil druel del sprejet s 56 glasovi proti 55 glasovom. + Razdelitev bivših nemških kolonij. Zveza narodov le glede vprašanja mandatov sklenila nastopno: V zmislu mirovne pogodbe dobi Nova Zelandija tudi mandat za Samoo: Avstralija nad Novo Guine-io in nad otoki 4užno od ravnika Japonska nad otoki severno od ravnika. Anglila nad Nauru in južno Afriko. Južna Afrika nad Nemško Zanadno Afriko. Japonski za« stionik ie iziavil da ostane Jaoon-ska Dri tem. da ianonski državljani v kolonijah ne bodo odstonili od svojih star;h oravic. Mandatarii dobe administracijsko Dooblastilo za kolomie. rVoiaškjj vežbanie ie prepovedano. Trgovina s sužnii ie Dreoo-vedana. Tnsevina z orožiem in mu-niciio se nnsiavi nod nadzorstvo. + Levvin izgnan Iz Bavarske. Usti javljajo, da je bil bavarski voditelj šparta-lcistov, dr. Maks Lewien, ižKiiati na pove.-, lje bavarske vlade. V oktobru leta 1919. je bii LewIcu na Dunaju aretiran in skor.,, o enolotai internaciji na. Dunaju odpuščen, »Neucs Wiener Tagblatt« pir . da ba dr, Lcwien v nekaj dneh zapustil Bavarsko. + Nemiri v Dublinu, Grad v Dublinu, kjer Je sedež irske vlade, st utrjnje. V »blližju postavIJa>jo ovire iž bodoče žice. Prenehali so. malone vsi desovori Rtedc vzpostavitve. miru na Irskem. V Dublinu so angleške čete vdrle v karmelitski samostan In ga preiskale. Po. so krenile v frančiškanski samostan, zbudile speče menihe i« jih prisilile, da so vstali ter, are* tirale patra Dominika, kaplana bivšega župana corjlcega. Skupina oboroženih mož je napadla poštni voz In uplenila okoli 100 pisam. čete se pripravljajo, 1 bi se P' h stile uradnih prostorov tktHlns-;- namlel-palltete. Vojaki so zgradili barikade z.ž£* nimi ovirami v obllžifl ai; ralitete. 4* Millt«r’zetu v Rusiji. Kakor iavliaio listi iz Moskve, te iziavil Trockn na konferenci tainikov vseli moskovskih komunističnih skupin da namerava ententa Kandliti v Moskvi nov oožar. Rusiia ne želi voine. vendar oa ie vedno pripravljena, da voiino izvoitiie. Znižala ie sicer število svoitli divizii za dve petini ne pa števila svoiih baionetov. Rusiia namerava »riredHi tečaie za izvež-ban':e nekai tisoč ča&fnikov.. ■ Društvene vesti. Poziv vsem vnoftojencem. invalidom. odovam in sirotam iužne želez-, nice. Pozivliate se vsi imenovani; da se udeležite shoda.* ki se vrši v torek. 2\. t. m. ob doI 10. uri dopoldne v »Mestnem domu«. Gre za to. da dosežemo draainiske doslade. Smo na robu propada^ Udeležba vsth niti-no ootrebna. ker naše trolienie ic prikfoeio do vrhunca. — Odbor. Dnevne vesti. Trboveljska družba odrekla rudar jeni aprovizaeiio. V vseli svoiih reviriih vodi Trboveliska družba lastno apnsvizaciio. Vsled stavke ru-dariev ie družbp anrovizaello ukinila in zacrla svoia konzumna društva. Gospodarska škoda rudarske stavke. V industrijskih krosih ceni-io dnevno eosoodarsko škodo vsled rudarske stavke na en In trlčetrt milijona kron. Trboveliska družba le sedai v svoiih nremogokoplh produ-, cirala dnevno 350 vagonov premoga. — Ljudsko štetkoncem lanu-aria. — Poverjeništvo za socialnoi skrbstvo obiavlla. da se le liudsko' Štetie odgodilo na 31. ianuarla 192L Koliko le vellal Orlovski zlet v Mariboru. »Obzor« poroča, da ie Orlovski zlet v Mariboru velial približno 3 miliione in 4 stotlsoč kron. Povišanje krušnih cen v Uublia« ni. Zadruga pekovskih molstrov ie dovolila radi povišanja cen kruha (pri 1 kg od 1 do 2 krone) svoiim pomočnikom v I. kategoriji 400 kron in v II. kategoriji pa 350 kron na teden. Hrana nri moistru se pa od zgo-ra; navedene plače odračuna dnevno po 26 kron kliub temu da se le po-nrei vračunalo samo 18 kroti dnevno. Ves povišek plače pomočnikom znaša tedensko samo 24 kron od urpišnie nlače. — Vsled tega so se pomočniki obrnili do deželne vlade mogoče zavlačuie. V verifikacijskem odboru ie stavil danes nredloe. da ''6 imaio natančno oreciedati tudi volilni zaoiski vseh nespornih mandatov, če-se to že odi. ne bo dela verifikadiskega odbora kmalu konec. Pred začetkom prihodnieea tedna ne bo gotovo imela konstituanta seie. Ni tudi izključeno, da se konstituanta v kratkem razžene. Danes so se ooiavili zooet zelo pesimistični glasovi. Je mnogo prav resnih politikov ki računa z možnostio, da do-bhno tudi pri nas v .kratkem Horti- nret' vlad« in nroti vsem meščanskim strankam, branil bo vnredvsem suverenost ustavotvorne skupščine, zahteval nov poslovnik ter z vsem poudarkom, vztraial nri remiblikan-«ki obliki države. Položai ie težak oersoektive so temne. Te če bo delavstvo močno in disciplinirano, bo mogoče prebroditi vse težave. - • Vsi razsodni sodrugi nai se tega pravočasno zavedaio Za razvelfavljenje ljubljanskih volitev. Neiskrenost komunistov. Telegrami. za posredovanje in se vr§e v torek poeaiatiia ori ooverieništvu za socialno skrb. Akn se poeaiania raz-biieio. crozi tik nred prazniki izbruhniti oekovska stavka v Liublianl. Glasom obiave Komande IV. ar-miiske oblasti v Zaerebu ie minister za voino in mornarico odredil, da vsi rezervni častniki preišnie Avstro-oerske in bolearske voiske. k! so scdai iuiroslovanski državliani in ki dosjei še niso predložili priiav za SDreiem v našo voisko te nrHave jrodložiio pukovskim okružnim komandam naikasneiie do 1. februarla 19?1. Omejitev potovania v Bolgarijo. Od ,15. decembra naprej ie ustavljen ves železniški promet z Boleariio (razen orient-eksnres). — Potne liste za Boleariio se do preklica ne sineio niti izdajati niti vidirati. — Izvzeti so potni listi pasažeriev orient-ekspresa. V take potne liste ie pristaviti klavzulo: »Prehod v Boleariio dovolien samo z orient-eksprescm. So pač oovsod enaki tiči! Pariški »L’ Oeuvre« priobčuje to-le notico: »Zgodilo se ie. da so vojaški avtomobili v seniskem departma porabili mesečno za 163.000 frankov bencina. Enketa.ki le to stvar preiskovala. ie konstatitala. da se ie ataše jugoslovanskega poslaništva na stroške francoske vlade vozil vsak dan po dirkališčih, neki druei oa ie z voiaškim avtomobilom oono-či prevažal mnotrobroine ieralke..« Komentar nepotreben. — Odredba glede prllritrih voženj. V zadnjem času se je dogodilo več nesreč radi prehitre vožnje avtomobilov, pri katerih so bile nekatere osebe smrtno poškodovane. Da se take poškodbe na zdravju In blagu ne ponove, oziroma omeje na minimum, opozarjamo na določbe naredbe ministrstva za notranje zadeve z dne 28. aprila 1910, drž. zak. St. 81 In ukaza deželnega predsednika na Kranjskem z dne 2. julija 1904 dež. zak. St 11, v kolikor ni ta ravellavljen po ministrski naredbi. V §§ 45. ta 46. gornje naredbe je določena hitrost aa vožnjo skozi vasi, trge in mesta ki na prostem ter pri posebnih okoliščinah, megla i*d.) Ta hitrost ne sme biti večja ko 15 kilometrov oziroma 45 km na uro. Prestopki doloM prej citirane naredbe In ukaza se kaznujejo PO kaz, zak. oziroma ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857 drž. zak. Stev. 198. Obsojeni vlomilci. Pred Hublian-steo Doroto se ie v soboto končala trt dni trajajoča, med ljubljanskim svetom veliko zanimanie zbuiaioča razprava proti vlomilski družbi Gorkič m tov. Porotniki so vsa bistvena vprašanja soelasno DO-trdHi. Obsoieni ?° « hudodelstva tatvine: Jvana Gorkič na 6 let. Maks Herman na 5 let. France Cič na 7 let Neža Go kič roi. Žonta na eno leto. Karol Mišek na 3 leta. Gabriela Perc na pet let in Josip KraH na 18 mesečev težke leče. Samomor. V Cerkveni ulici štev. 1 na svoiem stanovanju sl le v soboto ob 3. popoldne s samokresom konča? živllenie mesar Josip Podkev. ki le imel svolo mesnico nri hotelu »Llovd«. Poenal si ie kroglo skiozi desno sence. Z rešilnim vozom so ca odpeljali v deželno bolnico. Potoma ie umrl. Znak bogatile — drag dežnik. Silno bogata in kapitalistična mora biti neka eospa E. J. iz Lfubliane. Navadni zemllaki smo veseli, če imamo kak sfar dežnik, da se ubranimo deževne neorilike Ta eosoa pa c na svoiem notovaniu. seveda z Izvoščekorn. od Kandrle do Zable vasi izgubila »svilen, dobro ohranien na koncu nalice z biserom okrašen ter v črnosvilen orevleček oblečen in čez 10.000 K vreden dežnik.« Ip-sissima verba gospoda Toplikaria s ooliciie! Kovani drobiž, s katerim bodo menjali eno- in dvokronske bankovce izgleda ta-ko-le: Na eni strani je označena vrednost 5, 10 oziroma 25. Levo in desno od teh vrednosti je napis »para« v cirilici in latinici. Spodaj je letnica 1920. Nad označeno vrednostjo je emblem v obliki dvokrake vaze z žitom, presekanim s črto, na vrhu katere so v polukrogu razvrščene tri močnejše pike. Na drugi strani Je državni grb s krono. • 3000 donskih kozakov iz Wranglove atrnade namerava belgrajska vlada naseliti na Kosovem polju v Srbiji. — Sodaj imamo pa v Jugoslaviji vsega zadosti, še celo ruske kozake! Kdo bi si mislil! OMEJITEV PROMETA. Vsled izbruha stavke rudarjev v premogovnem reviriu Trbovlie Izostanek) od danes 19. t. m. dalie do preklica naslednii osebni vlaki: Na progj Maribor—Ljubljana: Vlak Št. 44 z odhodom iz Ljubliane ob 11.57 in prihodom v Maribor 16.26: vlak št. 45 z odhodom iz*Ma-ribora 11.16 in prihodom v Ljubljano 15 45. Na progi Maribor — Prevalje: Vlak št. 415 z odhodom iz Maribora el. kol. ob 5.30 in prihdomv Prevalje 7.49 in vlak št. 414 b z odhodom iz Preval? ob 14.57 in prihodom v Maribor el. kol. 17.10. Na Proei Maribor—Št. Ili: Vlak št. 52 b z odhodom iz Maribora ob 19.54 in vlak št. 53 b z odhodom iz St. Ilia ob 20.07 . Na oroe? Lhibllana—Borovnica: Vlak št. 67 z odhodom iz Ljubliane el. kol. ob 18.20 in vlak St. 68 z odhodom iz Borovnice ob 19.12. Na nroel Zldanimost—Zaereb: Vlak št. 515 z odhodom iz Zidanega mosta ob 14.17 in prihodom v Zaereb ob 16 55 in vlak št. 516 z odhodom iz Zagreba ob 9.52 in prihodom v Zidanimost ob 12.34. Na proei Pragersko—Ptul: Vlak št 247 z odhodom iz Praeerskeea ob 8.37 in vlak št. 255 z odhodom iz Praeerskeea ob 18.12 ter vlak št. 226 z odhodom iz Ptuia ob 10.31 in vlak št. 254 z odhodom iz Ptuja ob 20.07. Na lokalni železnic! Ljubljana— Vrhn?ka: Vlak št. 2703 z odhodom iz Lfitbliane el. kol. ob 13.18 in vlak št. 27.02 z odhodom iz Vrhnike ob 5.54. Na lokalni proei Grobelno—Rogatec: Vlak št. 2901 z odhodom iz Grobelnega ob 8.30. in vlak št. 2902 z odhodom iz Roeatca ob 5.20. Na nroel Poljčane—Konjice: Vlak §t. 2301 7. odhodom iz Pollčan ob 9.18. vlak št. 2902 z odhodom iz Ko-nlic ob 5.20. Na oroet Slovenska Bistrica— Mesto: Vlak št. 3203 z odhodom iz Slovenske Bistrice ob 9.30. vlak št. 3209 z odhodom iz Slovenske Bistrice ob 18.50. vlak št. 3202 z odhodom iz Slovenske Bistrice — mesto ob 5.40. vlak št. 3210 z odhodom iz Slovenske Bistrice—mesto ob 18. Po svatu. Stavka pismonoš in poštnih šoferjev na Dunaiu ie končana. Vlada le ueodila njihovim materijalnim zahtevam. Zoper zastavlianle umetnin. Komite splošne družbe za pospeševanje kulture ie v brzojavki nanrosil 'nvno tr.iništvo zveze narodov, nal nreoreči. da se dunaiske umetnine zastavilo. Komite oredlaea zvezi narodov, nai to vprašanje reši na drueačen način. — Strokovne organizacije na Pol|-skem. Z ustanovitvijo nove neodvisne poljske države bo ustanovljena na Poljskem enotna delavska strokovna organizacija, ki se je delila doslej v: Osr. strok, organizacijo nekdanje kongresne Poljske, Galicije fa Šlezlje s 375.326 člani, v Poljsko strok, federacijo bivše pruske Poljske z 240.000 člani, v strok. org. železničarjev republike Poljske s 75,000 člani, v Poljsko strokovno organizacijo bivše kongresne Poij-ske s 75.000 člani, v Osr. židovsko strok, org, »Bund« z 51,000 člani, v P. kršč. federacijo s 36 tisoči člani v strok, organizacijo »Posle Sion« (žid,) s 35 tisoč član! v Unijo trg. nastavljencev s 27 tisoč člani, v strokovno organizacijo Poznanjske z 22 tisoči člani in v Unijo poštnih uslužbencev z 20 tisoči članov; skupno torej 938.226 članov, Od proglasitve poljske neodvisnosti se je poljsko strokovno gibanje močno okrepilo in po sklepu miru z Rusijo }e dobilo priliko za konsolidacijo in za nastop k ujedinjenju vseh vej nekdanjih provinci} v enotno vsenarodno federacijo strokovnih organizacij. — Spomenik Jeanu Jauresu Je sklenila postaviti pariška borza dela. — Zadružna fakulteta v Franci)!. Na College de France Je bila ustanovljena zadružna fakulteta. Predaval bo na njej znani narodni gospodar Charles Gide, ki Je v zadružni stroki svetovno znan strokovnjak. S predavanji začno najpozneje 1. januarja 1921. Dasi je zadružništvo v modernem gospodarskem življenju danes tolike važnosti, je bila ustanovitev zadružne fakultete na College de France vendar združena z velikimi težavami in Narodna federacija konsumnih zadrug }e morala fakul-tetlno eksistenco zagotoviti za deset let naprej. — Z zadružnim šolstvom so se začeli baviti po vsem svetu. Tudi »Osrednja zveza češkoslovaških konsumnih zadrug« s pogaja z vlado za ustanovitev zadružnih fakultet na Ssl. univerzah. Kulturni vestnik. »Tosca«. Po skoro dveletnem čakanju se je odločil g. naš operni ravnatelj in prvi dirigent obenem, da nas frapira s svojo najboljšo predstavo. Ce že ni prepozno z ozirom na simpatije, ki so šle v tem času iz javnosti rakom žvižgat — to razrešiti, ni moja stvar; kot kronist pa moram priznati, da se mu s Je •'posrečilo podati vsaj orkestralno In režijsko več, kot smo bili vajeni od drugih njegovih večerov Zlasti režija me je zadovoljila kot *.iv dokaz, da je mogoče še v Ljubljani s pomočjo sposobnejših rok pokazati nekaj, kar se ne posreči nastavljenim kompetencam. Pevsko ie bila stvar v marsičem boljša pri prvi pa drugi reprizi in ker po-menja ti dve pri nas tudi vsega podajanja višek, od katerega vrednost vsake na-daljne predstave pada, bi mogel o posameznikih svojo sodbo formulirati nekako: Gdč. Zikova je bila zelo lepa Tosca, pevsko vsesko* (ugaia mi sedaj nje Cisti nastavek), igralsko ie ustvarila v HI. delanju za moj okus mnogo, mnogo več kot samo oderski tip; g. Kovač (Cavanados-si) ima razne prednosti, njegov glas »n razne pomanjkljivosti pa ga še ue usposabljajo takim ulogam; g. Levar je precej odrekel, tiran Scarpia ne sme ne pevsko, ne igralsko spominjati preveč na tiranske Ideologije znanega Klobčiča. O. Trbuho-vič, ne pretiravati! Zbor je bil na več mestih očitno preglasen, tudi ne vem, zakaj bi se en glas (tud! če ie nelep!), ne podrejal drugemu. Tisti nesrečni alt v začetku III. dej., ali bi ne mogel peti bolj čisto in kakor se Puccinijevi muziki spodobi? In razni zvonovi? Pa, saj nisem režiser za podrobnosti! —č. »Naši zapiski«. Pravkar ie izšla 7.—9. številka te reviie z naslednjo vsebino: dr. Lončar; Ob Koroškem plebiscitu; Abditus: Načelno o avto-netniji; St. Roszkowški: Poljsko delavstvo v polisko-ruski volni: dr. M. Rostohar: Psiholoeiia narodnosti: dr. F. Goršič: O rodbinski zadrugi kot iuridični osebi: dr. R. Krivic: T. G. Masarvk o sociializmu in soeija-lizaciOi: dr N. Dereani: Boi prostitu-cv' in snolnhn boleznim: dr. A. Sa-eadin: Začetki soc. zavarovanja v Jueoslaviii ter končno bosrat ore-eled — »Naši zapiski« so sedai edina napredna a nestrankarska revl-ia. zato io tnolo oriDoročamo. Stane lotno 50 K in ie dobiti še vse številke. Naročji se pri »Slovenski' Socialni Matici«. Uubliana. poštni pre-dal 91.________________________________ Gospodarstvo. — Ljubljanski trg je jako živahen Pred prazniki je postalo tržno življenje zelo živahno. Promet na trgu Je vsled nakopičenega snega zelo oviran. — Mesa vseh vrst je v izobilju po prejšnjih cenah. Tudi stojnice, ki prodajajo cenejše goveje meso, imajo večje množine blaga. — Perutnine Je dovolj. — jajca so izvanredno redka in se pokupijo že v prvih jutranjih urah. Cena je 4.50 K za kos. — Špecerijsko blago kaže počasno padanje cen za nekatere predmete. — Sadni trg je zelo dobro založen. Cena Je ostala stara. Ker bo sedaj pred prazniki prodaja in dovoz blaga na trg zelo živahen, se stranke opozarjajo, da zelo dobro pogledajo, kaj kupijo in v slučaju osleparjenja zadevo nemudoma naznanijo. — Stelnbeisova podjetja v Bosni, ki predstavljajo ogromno narodno imetje, ki ga je minister za šyme in rude Kovačevič hotel spečati v roke moeemskega kapitala, so bila dne 14. tm. predlog razprave v ministrskem svetu. Ta je odločil, da se pogodba, ki jo Je sklenil Kovačevič, ne prtz-na ki da se revidira. — Gospodarsko finančni komltet ministrov Je dovolil lekarnarjem in drogeristom uvoz kirurških in drugih instrumentov, ikateli In lekarniških lončkov iz stekla in porcelana. — Novi monopoli ▼ Avstriji. Avstrijski minister dr, Grimm je Izjavil v zadnji finančni seji, da se bo v kratkem doprinesel v parlamentu predlog za monopoliziranje špirita, sladkorja in petroleja. — Težka gospodarska kriza v Nemčiji. Izplačevanje nemških trgovskih predvojnih dolgov se je moralo ustaviti, ker Nemčija ni več v stanu, da bi to zmogla. Doslej je plačata okrog 90 milijonov zlatih frankov in 10 milijonov funtov v zlatu. Pri dnevno padajoči valuti pa to ne bo več mogoče, zlasti, ker so ji sovražne države zaplenile lastnino v inozemstvu. V sr.nri Angleški znaša to zaplenjeno imetje 90 milij. mark Nemčija sama pa nima ničesar zahtevati. Vsi premogovni prebitki so se uporabili v povračilo dolgov, ta sistem pa se ne more več nadaljevati, ker mn Je nas: roten versailleski diktat, »Cokalanzeiger« poroča, da sta Anglija in Francija odklonili vsako uvaževanje. Preskrba Nemčije s kruhom je radi sedanje krize krita samo do februarja, kako se bo pa pozneje plačal žitni uvoz , ie Seveda velika uganka, zlasti še, ker bo ustavitev izplačevanja dolgov nemško valuto samo poslabšala. — 5 mlljonov rubljev v zlatu Je prejela Angleška kot jamstvo za svojo iz/menjeval no trgovino z Estonsko od le-te. Dopisi. Maribor. V mlinu Rosenberg v Mariboru se nahajata med nami delavci dva črna podrepnika, prvi Janžekovič, drugi Plavček. Ta dva sta pred meseci delavstvo pridno opravljala, ko smo vstopili v mezdno gibanje. Izjavila sta, češ, če bo mezdno gibanje ugodno končano, pristopiva tudi midva h organizaciji. Ko pa je bilo mezdno gibanje končano, sta rekla, »kaj bova midva pri organizaciji, saj sva tudi tako dobila z vami vred povišanje; če pa ne bi, bi pa šla h »gospodu« prosit, pa bi tudi dobila«. Taka Je torej. Ta črna kapi-talistična družba nam hoče razbiti orga- t nizacijo in zato trosi med delavstvo razne laži in tako »delavsko solidarnost«, kot Jo: kažeta ta dva primera! Ne zamerimo j!« ma, ker vemo, da nimata pojma o tem# kaj je organizacija in jima še vedno »faj« moštri« roje po glavi. Menda bi najrajše hotela, da delamo po 16 ur na dan, pa da hodimo klečeplazit za plače! SodrugI mlinski delavci in delavke pa ne bomo več trpeli takih ljudi med seboj, ker vemo, kaj je delavstvu v korist in kaj mu ej v škodo in vemo ceniti svojo organizacijo. Želimo, da bi omenjena dva prišla tudi že kaj kmalu k pameti, ker sicer bomo s podrepniki znali drugače obračunati. Prevalje. Marsikdo se bo čudil, če mu povemo, da je na Koroškem pomanjkanje vode. In to je fakt! Pri nas na Prevaljah že nimamo vode več kot en mesec dni, pa jo tudi najbrže ne bode do spomladi. Do-čim ima že skoro vsaka vasica in vsak kmet na Koroškem svoj vodovod, ga Prevalje po zaslugi raznih občinskih gospodov še vedno nima. Znano nam je, da so se nekateri svetovalci zavzemali za to, da se napravi vodovod, a večina je bila vedno proti, In danes nima ne eden ne drugi vode in ljudstvo Je primorano v tem slabem zimskem vremenu v velikem snegu, boditi po vodo skoro pol ure daleč! To pa buržujev ne boli. Najbrže se jim še dobro zdi, vsal nekaterim. Kakor za vodovod, se Je razpravljalo v občini tudi glede naprave elektrarne. Kakor so pa nasprotovali vodovodu, so nasprotovali tudi napeljavi električne razsvetljave. Gospodje so pač še vedno na onem stališču, kakor črni gospodje, ki pravijo: kakor je bilo, Je, in bo. Toda tukaj se je vendar našel g. Lahovnik, ki Je videl, da občina nazadnjaško deluje. Postavil je elektrarno na svojo roko, In danes Je vsak hvaležen, da hna električno razsvetljavo v stanovanju. Srce človeka, ki pa vedno nasprotuje ljudskim koristim, si ne moremo drugače predstavljati, kakor, da ga drži vrag v svojih krempljih. S takimi ljudmi bo treba enkrat za vedno pomesti iz vseh javnih inštitucij. In na mesto naj pridejo ljudje* ki imajo v resnici koristi vsega delovnega ljudstva na srcu. Ven z občinskim? volitvami!!!! Mežiška dolina. (Vprašanie finančni oblasti.) Tukaišnie delavstvo in sicer rudnikov, ieklarne 'n kmetov si dovoliuie vprašati finančno oblast kai vendar misli da nas vedno prikraišuie pri tobaku! Mislili smo sorva. da sra založnik e. Rozman i»e da trafkantoni in si ea oridrži ali ea oa ne naroči dovoli Prepričali pa «.mo se da naše sumničenje ni bilo pravilno G. Rozman kot založnik ie dobival čez 600 ke štaneovca vsaki mesec in sedal oolee teea. da ea ie naročil tudi to množino, so mu enostavno v Liublian’ to množino Črtali in nakazali samo 150 ke štaneovca, Nad S000 kadilcev Ima naš krai. In na vsakeea nride oribl:žno 1 in pol štanee na mesec. Povdariati na moramo da ie tukaišnie delavstvo v rudnikih in na kmetih Dovečini navaieno na ta tobak ki pa pa nai-mani dobi. Tobak ie dovoli drae. pa niti teea nam ne orvoščiio. Delavstvo v Mežiški dolini nai-enereičneie zahteva da se merodaini faktorji v tem oziru malo boli oo-hrieain za kraie kier živi industrijski nroletariiat. Saj se vendar eo-vori in niše kako boeata ie Jueosla-v;ia liudstvo oa trpi oomanikanie na vseh koncih in krajih Iz Trbovelj. Tukaj je priredila »Svoboda« — in sicer dramatični odsek — dne 4. decembra 1920 dve igri, odsek otročji prijatelj pa dne 5. decembra Miklavžev večer. Najtoplejša zahvala vsem darovalcem kakor tudi vsem sodelovalcem, ki so omogočili obe prireditvi. — »Svoboda«._________________________________ Izda ja teli: Ivan Mlinar Odeovorni urednik: lak Vehovec. \#----------- Naznanjamo cenj. odjemalcem, da je ravnokar prispela večja posiljatev raziičnef.a za boliina darila zelo primernega blaga, osobito rt zlitino bukno in drugo volneno blago za obleke, kostume in plašče, dalje pralni barhenti za bluze, srajce itd., fine volnene odeje, preproge in velika izbera zastorov na kose in metre, dalje različne pletenine kakor jopice, šali, čepice, rokavice za dame, gospode in otroke, različno trikotažno in Tetra-perilo itd. Priporočamo se cenj. obisku: A. & E. SKABERNE, Mestni ftr« it. 10, Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer . tfratnlk Pot k Socijalizmu. Cena K 2’— Naroča se v upravi »NAPREJ*. Sprejme se = lliilavAlii vpet močen in priden samo z dobrim spričevalom pri polni prebrani. Predstavi se naj pri Stanislaus Schmid, Strafl, Steiermark. Tvrdka Juli! Meinl d. d. priliki bUlaJoCIh m prašnikov. Podružnica Aleksandrova cesta 1. Telfcfon 544. ■ KAVARNA ■ rt*.;in „LEON"M Kavarno sva na novo elegantno opre* mila ter se priporočava za obilen poset - - Na razpolago električen klavir. - ♦ Z veleipoštovanjem Leo in Fani Pogatnik. POZOR! Prodala čevljev po zelo znižani ceni = pred Božičem pri tvrdki ■ -.. Ant. Krisper Ljubljana, Mestni trg 26. tisk »Uftlteljake tiskarne« x UubllanL