Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za. pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday! and legal Holidays, av 75,000 Readers. H TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 23. — ŠTEV. 23. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 28, 1922. — SOBOTA, 28. JANUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. SPOR MED ITAUANSKIMI KARDINALI SPOR MED ITAUANSKIMI KARDINALI BO IMEL ZA POSLEDICO, DA BO IZVOLJEN PAPEŽEM NE-ITALJAN. — V VATIKANU NE VEDO, KAKŠ NO STALIŠČE BOSTA ZAVZELA AMERIKANCA. Rim, Italija, 27. januarja. — Sedaj, ko jo trupli pokojnejra papeža Benedikta pokopano v kripti baziliko sv. Petra, se je dali ♦•j- zanimanje sveteara kolepija in \ijtikana osredotočilo na izvolitev nj^jrovepa naslednika. Kon-Klave je bil »-klican na dan 2. februarja, da izvoli novejra papeža. Ypraiianje zbližanja med cerkvijo ter italjansko vlado je fflav-no vprašanje pri teh volitvah. Povpraševanj.? v Vatikanu frlede n.iunja in naziranja ka5e, da r« je vnel med mirovno stranko, to je med onimi kardinali, ki zapro-\ ar ju jo stike z italjansko vlado t<*r nes pravi ji vimi, to Je onimi, ki so proti vsakemu zbližan ju. Ijvetretinska večina glasov pa je j otrebna za dejansko izvolitev papeža. O devet in dvajsetih kardina-l h. katerim naceluje kardinal (iasparri, C a meri en p o ali posul-ioei načelnik katoliške cerkve, je zneno, da ?e zavzemajo za nadaljevanje Benediktov* politike, o Lateri se plaši, da sn je obračala p-oti obnovljenju odnoSajev s Chicago, 111., 26. januarja. — Kvirinalom. !>vajs» t članov sve- t So p lasno z nekim poročilom, ki je t epa kolegija pa ostro nasprotuje/b:lo objavljeno dar.cn, oo načel-1» j politiki, vsled česar ostane že ni J* i petnajstih ali šestnajstih že- lezniearskili unij izdelali načrte Frilike kardinala Maffi-ja, ka-terepa so omenjali kot kandidata italjanske vlade ter naeijonal-cev in pristaši kardinala Gaspar-rija in kardinala Merry de Vala, ki sta voditelja mirovne in ne-f pravljive stranke, izjavljajo sami. da imata le malo upanja, da bo ta ali oni izvoljen papežem. Kandidat Gasparrijeve stranke je kardinal Rat ti iz Milana, oni stranke Merry del Vala pa kardinal Laurent i, najmlajši član svetega kolepija. Laurenti je več let predsedoval katoliškim svetovnim misijonom ter je dobro znan vsem inozemskim kardinalom. Prvikrat v zpodovini bodo navzoče ženske prostorih, kjer se bo vršil konklave. To bodo usmiljene sestre, ki bodo skrbele za teksni blapor kardinalov, ko bodo slednji volili papeža. Njih delovanje se bo samoposebi umevno omejevalo na kuhinio. SPORAZUM NAD RUSKA TRGOVINA JAPANOM IN KINO POLAGOMA NARAŠČA F o; k-d r.r. Genovo, kicr se im' :ti -CT^o.'-urrk'i konfcrenca. NOVI SPLOSNI RUSKI POZDRAV KAKO SE ZNAJO LIŠPATI a TUJIM PERJEM. mevi-e t>n (Iosjh I v j STRAŠEN ROPARSKI NAPAD IN UMOR Japonska in Kitajska £ta pripravljeni sestaviti pogodbo glede Šan-tunga. — Dogovor skoro gotov. WashingtCD, D. C., 27. jan. — Kazoroževalna konfcrenca je nadaljevala danes svojim delom, ki Blagajničar pomožna administracije v Rusiji pravi, da bo urav-r&nje sistema rešilo probleme. Moskva, Rusija, 27. januarja. Opaziti bo vedno naraščajočo množino inozemske trgovine v Ru-kljub Slcolka? (Koliko?) ic poslal ru- v ski pozdrav, katerega čuje vsak- 1 do, ki izgleda kot prodajalec, i ^""thamptii.i ork doe 22. KOAUCUA VSEH DELAVSKIH INTERESOV. - devet nevtralnih. Stališče dveh ameriških kardi-lniov, Dougherty- ja iz Phila-(i »lj kije in O'Connela iz Bostona, i i znano v Vatikanu, vendar pa se daje izraza mnenju, da niso bile prilike š»* nikdar tako upodne ra izvolitev inozemskepa kardinala. razven če se bo sklenilo kompromis med italjanskimi kardinali. Večina, katero imajo Italjani v svetem kolegiju, je tako enako-nu rno razdeljena, da priznavajo vatikanski uradniki, da je vse od-v isno od stališča Inozemskih kardinalov. ZAVEZNIKI HOČEJO UNIČITI KEMČIJO, — PRAVI BORAH. Washington, I). C., 27. jan. — 1 ebata, ki se je vršila včeraj v senatu plede predlope, tikajoee^e fundiranja zavezniških dolgov, je seveda tudi spravila na dan debato plede pospodarskih razmer v Evropi. Prav po&ehno značilen v tem oziru je bil govor senatorja Iloraha iz Idaho plede gospodar-skepa položaja Evrope ter politike zaveznikov napram Nemčiji. Senator Borah je izjavil odkritosrčno, d.i je plavni cilj evrop-fke politike gospodarsko uničenje. Rekel Je v nadnljnem, da ne lodo imele Združene drŽave nobenega uspeha v svojem poskusu. da urede vprašanje evropskih dolgov, dokler bo ostala versaill-ske popodba to, kar je, namreč zakon. Evrope, kajti vsaka pomoč katero bi se nudilo temu ali one-nu evropskemu narodu med tem < asom, bi bila popolnoma neuspešna. Glede položaja Nemčije je rekel naslednje: — Po mojem mnenju ne more Nemčija plačati vojne odškodnine, katero zahtevajo od nje in do kler se bo Nemčijo sililo plačati celo zahtevano odškodnino, bo sedanja gospodarska beda v Evropi trajala naprej. — Ni strah pred nemško armado, ki vodi Francijo In druge narode. Oni mislijo, da je njih varnost odvisna od uničenja Nem-č:je in proti temu cilju streme seat j. — Dočim pa sknsajo uničiti »'emčijo, uničujejo Evropo samo. ....... . - .......... ^ za koalicijo vseh faktorjev v javnem življenju, ki so prijazni delu. Razposlalo se je povabila na splošno koni'erenco, ki naj bi se mršila tukaj dne 20. februarja, da se izpopolni orpanizacijo te koalicije. Namen predlagane amalgama-c.'je je pospeševati interese delavstva ter priporočiti delavcem pri molitvah glasovanje za delavstvu prijazne kandidate, brez ozira na njih strankarsko prepričanje. Povabila, naj se vdeleže konference. se je poslalo tudi načelnikom soeijalLstične stranke, Far-n?er-Labor stranki, načelnikom Ameriške delavske federacije in drugim voditeljem v delavskem pihanju. Glasilo se je. da se je razpravljalo o načrtih za oživotvorjenje nove politične stranke, da pa se je tozadevne načrte opustilo, ker je večina navzočih unijskih načelnikov proti ustanovijenju posebne delavske politične .stranke. (To je čudna politika. Delavci, zbrani v politični stranki, bi predstavljali veliko silo v kongresu ter lahko marsikaj dosegli, do-im sedaj demokrat je in republikanci delavcem pred volitvami obljubijo vse mogoče stvari, katerih nikdar ne izvedejo.) i t KOMUNISTIČNI ORGANIZATOR SPREJET. Moskva, Rusija, 27. januarja. Prihodnji <-\v York novi Kiiper-pamik j - hite Si ar «"-r1e. "Homeric"', kaj- Prodajalec tobaka na smrt ob-dne 1". ieliruarja bo odplul iz streljen ttkom roparskega napa-ter dospe; v X«-\v ^ 0(j stralli treh mladih banditov. is t epa meseca. i Parnik "Jlomerie" vsebuje Skolka? je postal splošni ruski!tisoč' ton t*"*r pMe obsega pre-pezdrav. a katerepn je čuti po ce-! 3:r«šajo le paraiki Leviathan. Ma- e tiče par manjših vprašanj, ka- SIJ1- K,Jub vsem oviram" ~ To ^ tera je treba rešiti, dokler se ne nm€11Je Adolf a Tordy Iz Pittsburgh a, ki je prišel semkaj kot blagajničar Ameriške pomožno administracije. — Nobenega dvoma ne more biti. da bo šla sovjetska vlada v svoji ekonomski politiki vedno bolj proti desnici ter se vedno bolj oddaljevala od rdeče levice, -- je nadaljeval. — Kakorhitro bo Rusija uravnala svoj tran-sportacijski sistem v toliko, da bo lahko prevažala velike tovore, se bodo številni njeni sedanji problemi rešili sam: od sebe. Zadosti živil je v Rusiji, če jih je mogoče primerno porazdeliti. — Rusija ni bila izmozgana. In jej je le treba pričeti z delom. bodo posrečili napori predsednika Hardinga. da spravi skupaj Japonce in Kitajce glede dogovora, tikajočega se £antung vprašanja. Čeprav sta obe skupini, ki sta se sedaj dogovorili plede vsake posameznosti, tikajoče se restavracije nemške najemninske pogodbe s Kitajsko, z izjemo mučnega vprašanja železnic, objavili, da se ne bosta sestali, da razprav- IIjata o kompromisnem predlogu, pred jutranjim dnem, je bilo ven- i : dar znano, da so se završili važ-I ni razvoji za kulisami v Pekingu. Tokiju in Washington**. Splošno prepričanje, da se bo vse Pittsburgh, Pa., 27. januarja. Izrael Blankstein iz New Yorka je bil včeraj zvečer tukaj aretiran in sicer v zvezi z organizacijo podružnice komunistične stranke v Pittsburghu. V sobi krivonosa so našli več sto funtov komunističnih brošur, ko so tajni agenti vdrli vanjo. ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR"! li Rusiji. Vsakdo kupuje in pro claja. Ni je skoro naj1 i stvari, katere bi ne bilo mopoče kupiti, seseda če se p ,:iudi zadosti denarja. Trgovina ni nikakor omejena na tržišča ali prodajalne. Trgovina se vrši vsepovsod po cestah. Nikako znamenje slabih manir ni, če ustavi kdo na cesti človeka ter pa vpraša, koliko hoče imeti za svojo kučmo iz bobrovme ali za vrhnjo suknjo, obrobljeno z astra-hanom. Nobena ženska ne smatra za razžaljen je, če ji kdo vpraša, koliko hoče imeti za svoj kožuh ali za svojo srebrnj torbico. Najti je dosti dobrooblečenih ljudi, ki hodijo naokrop po cestah v oblekah in kožuhih, ki niso njih last, katere pa razkazujejo v upanju, da bo kdo vprašal za njih ceno. V slučaju kupčije napravijo n.ito primerno komisijo. Improvizirane kavarne, ki rastejo vsepovsod kot gobe po dežju in katere vodijo člani prejšne buržuazije ,so opremljene z dragocenim pohištvom, divani in stoli. ki so preje krasili sobe bogatil; in dobrostoječih Rusov iz vi- jestic, Bere'iparia, Olympic in Aquitania. Nikdar se ni ofieijelno objavilo, l ogiko je stala zgradba tega par-jd ti ter oddali nanj tri strele, n-ka. vendar pa se domneva. <1u j Njegova zena je istotako v roje stal neki.ko tri miljone dolar-; kan zdravnika vsled udarcev, ka-jev. Zpradili so pa seveda Nemci1 {•Vsar pa ni povedano v anple-ških poročilih), ter bi moral vo ilaks Green, star štirideset let, prodajale.? sniodk in tobaka, umi- t „ • ~ , . . , . J; „ T / bilo ojaceno danes vsled obiave ra v Bellevue bolnici v New Yor- ku vslee , . ~ . ^ ...... . x___ j _ ®fl , p a dne dežele Evrope. Nemčija je bila veliko bolj na slabšem ko se je končala svetovna vojna kot pa Rusija, a ona je pričela delati ter se postavila raditega zopet na noge. Kljub \semu, kar se reče, delite Nemčija in Anglija tukaj biz-r.es ter pa bosta delali v vedno \ečji meri. — Ruske finance vodijo Žide in to je upapoltio dejstvo, ker so dobri finančniki. (Za svoje last-' ne žepe.) Nova narodna banka jo celo sprejela nazaj svoje staro ime: Ruska carska banka in to dejstvo k a/c že samoposebi, kam Pel covski pomočniki v New piha veter. Torku in okolici so izjavili, da ne — Privatne banke so sedaj do-fcodo pod nobenim pogojem pri- voljene ter jih smejo otvoriti oni volili- v skrčenje plače po devet narodi, ki so priznali sovjetsko dolarjev na teden. Pekovski moj- Rusijo. One dežele, ki niso pri-stri zahtevajo tako skrčenje plač Ziiale sovjetske Rusije, bodo naj-ter izjavljajo, da ne morejo dru- brž tudi otverile banke, začasno gače konkurirati z velepekarna- potom krajevnih zastopnikov, mi, ki so v zadnjem času pocenile Položaj je seveda še precej ne-svoj kruh. Mojstri pravijo, da so stalen in varnost v deželi ni ta-dobivali peki pred vojno in še v ka kot bi b:lo želeti, a to je le prieetku vojne le po $17 do $19 prehoden stadij in v doglednem na teden, da pa je plača poskoči- času bo Rusija boljša kot je bila la na $40 do $45.00 na teden. Pe- kedaj poprej. kovski pomočniki v drugih me- ___ stih dobivajo baje v najboljšem tega lahko prenesli skrčenje po slučaju le po $32.00 na teden in devet dolarjev na teden. (Seveda newyorSki pomočniki bodo vsled po mnenju mojstrov.) RUSIJA, DEŽELA KRATKO-LASIH ŽENSK. Moskva, Rusija. 26. januarja. Rusija je postala dežela kratko-lasih žensk. Za novodošlega je to najbrž simptom komunističnega prepričanja v deželi, kjer so preje kazali možki svojo vero v so-eijalizem in komunizem s tem, da so nosili dolge brade ter visoke škornje. Dejanski pa ne obstaja večina kratkolasih žensk in ko-immistinj. Svoje kratke lase se imajo zahvaliti temu, da so preživele napad legarja ali tifusa. Tifus je vsakdanja prikazen v Rusiji kot je nahod v Ameriki. Onim, ki dobijo legar, možkim in ženskam. o«Lstrižejo lase in ženske. ki ostanejo žive, nosijo svo-j[e lase kratke, ker nimajo drugih in ker bo poteklo več let, predno bodo njih lastne kite zopet zrastle. Velika Blaznikova Pratika ZA LETO 1922. 201 s poštnino vred. Z naročilom pošljite tudi denar. Slovenie Publishing Co., 83 Cortiandt St., Hew York; N. 7. ROJAJEL NAROČAJTE SS HA "GLAB NARODA" MAJ. VEČJI SLOVENSKI DMXV-KQL ▼ BUL DltATiE Denarna izplačila v| jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah potom naše banke Izvršujejo po nizki eenl, zanesljivo tu hitro. VleraJ m Kk n&Se cene sledeče: Jugoslavija: Razposnja ca zadnje pošte in izpUtn> "Kr. poštni tekovvci urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron......$ 1.20 1,000 kron ......$ 3.80 400 kron......$ 1.60 5,000 kron______ $18.50 500 kron...... $ 2.00 10,000 kron.....$36.00 Glasen naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji Je sedaj mogoče tem nakazovati sneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake fitirt krone bo izplačan en dinar; razmerje med dinarj^n in krooo ostane torej neizpremenjeno. Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte in izplačajo "Jadranska banka" t Trstu. 50 lir ...... $ 2.80 500 lir.....$23.00 100 lir......$ 5.10 1000 lir .... $46.00 300 lir.....$14.70 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje poŠto ta izplačilo "Adrtatisehe Bank na Dtmaju. Radi velikanskih razlik v tečaju izplačujemo sedaj ▼ Avstriji mm amerikanske dolarje. Naša pristojbina za vsako posamezno nakazilo do $10.— znaša 50 centov; od $10.— do $50.— po $1.—; in za večja nakazila po 2 centa od dolarja. Vrednost emrjq sedaj sd stalna, sunja se ve&rs* aeprlčako-is tega razloga asm ni mogoče podati natančne ceno vnaprej. Ml lačuname pa ccnl istega dne kot nam posted denar dospe v reke. 'Jadranske Banke* In njenih ptfliui pogoje, ki bodo veUke ko- kl m fes aH m |s BANS, 82 Oertlandt St„ New York f;LAS SfAttOBA. .TAX. 1922. s "GLAS MARODA" PRANI IAKSIR, •LOV ENI AM DAILY mn* PubltstiM PUSHING t* ■arnrattoai Iz Slovenije. LOUIS BENEDIK« TraaKlW of Bualnaa* «f (tw Corporation an« Adinun of Abov« Offictoro: Co rti and t ttrMt. Borouab off Manhattan, Now York City. N. Y. "OtM Naroda« lavaomil nod olj in praznikov. lota vaUa ila* mm Sa pol lata Ca idtrt lata Za Now York sa eolo lat« 9TM sa pol lata »JP •».00 Za laosamatvo za calo MM 9JM Hit ta po« MU M-« LAS N A R • O A (Volca aff V5»a Paopia) Sunday* and ■•Hdaya. •uftacrtptl« yaarty H « Arfvartlsanianta on Agreamant. podplaa te »»JIM aa na prloWaJeJo. Dinar na| aa Ma«o*oll »•• po Money Orter. Ptl rpremwcbl kraj* naroCnlkor proatma, da aa fe>a tudi projtajo M^aMMa —da hitreje najdemo nadlomlka. Konjski kupec ponesrečil. Delavec Andrej Tišič iz Ljutomer*. je pri ne'-u'iu tamkaKnjem posestniku ogledoval konja, kate-re«?a je namera Vi«! kupiti njegov -ospodar. Kljub svarilu, naj ne hodi preblizu, se je konju vendarle približal. Konj pa ga udaril ^ tako sik>. da je Tišič kmalu nato umrl vsi cd težkih poškodb. Jahač popazil poštnega uradnika. Petinšestdeset Jet stari poštni poduradnik Avgust Ropič. stanujoč na v Ljubljani na Poljanski cesti, j'' hotel prekoračiti Poljansko cesto. da pride na nasprotni hodnik. Nek jahač ga je pri tem podrl na tla s tak«) silo. da si je Repi," zlomil levo nogo. Preipe-jljali so ura v bolnnišnieo. Priporočljiv oskrbnik. jDinamitna eksplozija v kameno- V neukem mariborskem hotelu jej lomu. bil aretiran kletni oskrbnik in OLA« NARODA Borough off Manhattan. Now York. P«. Y. T«r>«phen»: Cortlandt *876 RAZVOJ AMERIKE. bivši zobotehuik Emil Niederdor-»Vr iz Gradca Meseca avgusta j«' stopil k posestniku Hočevarju v Središču v službo kot oskrbnik. V noči od IG. na 17. novembra pa je nenadoma izginil in ukradel gospodarju več predmetov a- vrednosti 14,250 K. .Malo poprej je še od dveli trgovec v na- goljufiv način izvabil po 4000 K in odšel pojem naprej v Dakar in Ljubljano. Sedaj se je nameraval vrniti v Gradec, a ga j«' v Mariboru še v zadnjem trenutku dohitela zaslužena uso ki časnikar", dela pri P posveti v Chicasru. Pravijo, da je prestavil neko knjigo za Književno matico SXP-1 in zasluzi! petsto dolarjev. Kaj ne, čim-le*>še firme se zbira io * . . . Mi smo tega gosjtoda spoznali že pred osmimi leti. Sedaj ga šele v Chieagi spoznavajo. Presneto morajo biti daleč zn luno. * * •* Zvonko je temeljito preštudiral slovensko žurnalistiko v Ame- i i ki. Od lastnikov listov je dobi! osem diplom v obliki naše narodne brce. * * * Bajs stanuje v CJileagi. Toda v Pittsburgh najbrže ne 1 odi na board. kiijiik, bedi klerikalce, piši čez morija liste, imej Kristana za otro-čir-ka. služi Zottiju, slepar! rojake. pa boš dobil službo pri '*naj-naprednejšetn" lisiu v Ameriki. Stujasfatranaka Ustanovljena 1. 1898 SCatnL Htbtwttx InkorDorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. ! i J dvorišča (patios), natančno kot na Španskem ali v španski Ameriki. (Vrkve. v katerih se zbirajo verni potniki ali pa ljudje s srednjega zapada, ki žive tam v pokoju, ki ]»ovsom konveneijonalni ameriški službi božji, izgledajo kot da se jih je preneslo po zraku iz Mehike J kot slavno kapelico v J^orett1. Na Stanford vseučilšču bo našel turist dijake, ki izgledajo prav tako "amerikanski"" kot njih tovariši na!s , , • lr,iL*e vprašanje je problem moralne. Pobi. bi vsi oskrbnik, v starosti «*'gospodarske iu deloma tudi še Glavni adbornikl Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106 Pearl Ave., lx:.-aln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elr, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Ave., W. Dulutb, Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, Pa. Nadzcmi odbor: MOHOR MLADIC, 2603 So. I^iwndale Ave., Cliicago, ILL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 4SO, Ely, Minn. GREGOR J, PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair A?e„ Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 619 Meadow Ave., Roctdale, Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, ILL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Ckilo. ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, III. - Jednotino nradno glusilo: "Glas Naroda". - Vse Etvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilJa-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor zeli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S.. K. J. Za ustanovitev novih društev Be pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami po- ln Zvonko niše svoj roman . Ga piše, poi m briš-\ Vse dai*sUo in iinanč-no najjačja evropska velesila, je . - čem prii'ne ]K>rotna obravnava v« ; proti p^ivka Oršiča. velikega pomena. Angleži izvi-st- kojot. adobe, burikan so nekatere teh besed, ne da bi« no razumejo, da je danes, ko se je posebno omenjali im,na krajev in mest kot San Fran-[Vclkovi ™ divji prašiči na Kočev-jvojno in povojtt<) SOvra^tvo že ne- Ka skem. j koliko uneslo, Evropi potrebno Love- l.akner in gozdarski ad- novo življenje, ki ga je treba za-junkt Polile sta ustrelila vsak po četi na nizvalinali preteklosti. Za enega divjega prašiča v okolici to življenje je v prvi vrsti po-Hojnika proti Rogu V strel jen i trebuo gospodarsko sodelovanje nevarni živali sta bili raj sta vi jen i | vseh držav, prijateljev, bivših so- A ni «ra niti malo sram, ko Matici se klanja. Ko zanjo s«- poganja, ni Matice še malo sram. itlad me Ta ,1 k< Florida. Orejjcui, San Antonio in ta- Sa,rain,nt naprej. Druga pl,ni,na so na enak način prispevala ter dala deželi drugo Ii„ kot bi ga imela, če i»i obstajala le iz potoni,ev angleških priseljencev. jkustvom. Tatvina na kolodvoru. Ali bo prihodnost Evrope, njc- Xa škotlo Frana Vršnika iz Ce-;nil1 posameznih velikih in malih Ija je l>ila na južnem kolodvoru ^»'žav srečna in vredna zavida-v Zajrrebu pri izhodu iz vlaka iaJa? To zavisi ne le od evropskih ukradena listnica z zneskom «4evkov je zelo težko meriti. Kdo!,y kočevski graščini in sta ^zbu-.vraiirikov in nevtraleev. To linijo . , • , . i v . ! j- -i t jjali splošno zanimanje. V lovskem zastooa angleška .politika s no mor, napnmei iiovedati koliko nase trdnosti, idealizma! - ■ , • . , . ,> , . J n 1 UUKa s i>u ... . .. , . . . .. |ie\ ir.tu I »zarja v Jvrn-evski Ke.vi gunmo gesto, s preračunanim raz Ul praktI,llostl je škotskega izvora ? Prispevki druglll Ua biii ustreljeni dve volkulji. |umom in Z dobrini praktičnim iz narodov so bol j jasni in razvidni. Rus: (da izpustimo za enkrat tak, abstratne stvari kot je upliv velikih ruskih duhov. Tolstoja. Dostojevskija in drugih) so nas naučili v zadnjem času dosti glede gledišča in baleta in pred davnimi leti so prispevali več važnih vrst zimske pšeni-„. Krimska pšenica kaže že po imenu svoj izvor. . Finci so prinesli s seboj svoje izkušnje glede kooperativnega delovanja in nastopa. d vsakega posameznega člana človeške družbe. Ce 1h> vsak vztrajno delal, pobijal lenobo in pametno izkoriščal darove, ki mu jih je naklonilo živ- ! 'deno iz stanovanja več'koinadov lj"n-,e' se m bat i za prihoc'- ' perila. Dr. Xeuwirthu ie izginilo Kljul' vsem ^prekani, k: - , , . * i*i*+ *i predsobe jelenovo rogovje. Su- |,laiws »fP1'^ ^ ovirajo, se mo- Ivroji ženskih oblek, da ne omenimo boli bistvenih L • , - • . , . . I™ n^aiiav«« . .. . - i»ni je, da je izvršila tatvino ista X.o kaj pa piše Zvonko naš? Se klanja li cesarjem? L i poje slavo farjem? Po g ve. kaj piše Zvonko naš? O, on že ve kako je prav. On ve. vse ve — kozmopolit: '■n hodi lahko kozi? brit in naprednjake brez te?av, vendar piše naš Novak? K; .i kuje. kaj ustvarja? Kaj duševno pretvarja 1 rez vseh stilističnih napak? ce !!l l zavod na jwivatno uovljen !. Ini7. št ne Av^irij.- od ni >.' ut-<> briirali zan.1 po'noma zaneiiKirjt'ii. infščen v ri.-l;i ]M»koj- pokl'n*aiie sfra-in ji- bil j m >-s"'aj j.- ita lici. kateri, je ■ivrlio dab» vodila dr-ara jevu. Dolarjev p -tsto 11111 jo že Slroškovui sklad izročil. Kako je, zlodja. vročil te ultra pametne može? On spada v vrsto prostitutk, ki svojo pol segnito stvar prodajajo >a eash-denar številu omejenih tuilr. Deset t isoi en dolar. Odškodnina Beogradu. j Iz I > co grad a jo od>la v lJerlin j komisija b«H)grajske občine, da j prevzame od Nemčije material na ! račun odškodnine za beograjsko olu-ino. Ta material ima v prvi vrst i > luži! i za organizacijo bakteriološkega zavoda itt komijske-V»a laboratorija. Smrtna kosa. | V Cetinju je umrl v visoki sta- Jrosti si let črnogorski komandir jstevan Matanovič, eden največjih čniogorsliih junakov iz dobe b - jev s Turki. Posebno se j.* (Kilikf)-i _ ! val leta 1S7G.. ko sta < >sman paša in Selim paša napadla z veliko vojsko Črno goro in je bila nevarnost. da omaga mala črnogorska vojska. V Vučjem dolu je prišlo y Dh.-cu pri -jajcu je Uo tal ]>'•-do krvave bitke; takratni knjaz iror«*la tamkajšnja parna žaga. < >- Nikola se j«* hotel že uma-.niti, ko -renj je nasial v ded nepa/iljivos: i je planil v borbo Stevan Matano- dveh ključavničarskih delavcev. ia znaša čel rt miljona kron. Nune učiteljice na meščanskih šolah. V ministrstvu prosvete je p • ]>isan ukaz. - katerim na meščanskih šolah v So 'ibcru. l»«-č. kereku in Xovein Sadu imen\ij<-: » nune učiteljice. Velik požar v Bosni, iočcu pri -Jajcu i«' do tal 1 vič in odločil s svojim osebnim j;i-snaštvom črnogorsko zmago. Turki {so doživeli popoln poraz in se mo-Jrali umakniti. IJorbo v Vučjem idolu iu junaštva Sttjvana Mai::-|iioviča opevajo mnoge >rbske na-J rodne pesmi. Zanimivo je. da je jpad«»l junaeina Matanovič ravno i radi svojega junaštva v Vučjem j dolu v nemilost ]>ri takratnem * « jknjazu Nikoli. Ko ira je namreč j knjaz pohvalil, d^ je izvršil tako avstrijskih kron za sijajno svojo nalogo in knjaževa ! povelja, je Matanovič razžaljen S to svoto se da kupiti v New j rekel: '"Ni mi dal nikdo nobenih Torku blago za žensko obleko, t povelj, jaz sem napadel kar na ADVERTISEMENTS. Pomagajte naravi! t*a še nekaj kronie Li ostalo. je skoro tako korenito jem kot je prvotni angleški. poj en z našim narodnim ustro-1 s"tanovanja sumljiva r>seba.; |K<» jim je policijski a«^ent poka oseba, ki je par dni poprej odne-iki.j° n"dijo dobri ^ljenski P0" sla par rogov. Ljudje so" videli, ^f1. VSi,kT,nu or-mmuu' kl Ž,V1 i. x - ^ , .neki svrha. Ua se je v kritičnem času plazila okoli stanovanja sumljiva r>seba. K<» jim je policijski ajient pokazal sliko znanega potepuha in ta- Jugoslavija irredenta. [tu Otorepca, člana znane dvanajst orice, ki jc že p^xj ključem, so takoj spoznali v njej pravega ta-jtu. Tudi drugemu člajiu tatinske — ---I družbe, Pavlu ^la.icu. je omcnik. a reči moram, da me ni nobena reč tako tella'\ V otvoritvenem govoru je rektor visoke rv>le komendator As-•{Uifii razpravljal o navzkrižjih v zakonodaji, nastalih vsled prikliu-čitve novih pokrajin kraljevini Italiji ter \ uadaljuih izvajanjihITrstu... I*alača je sicer mrtva, a poudarjal, da ima visr>ka šola med -,,vori knjige. Na tem domu drugim nalogo, zbliževati Jugo-j živo. vshk kamenček govo- slovane in Italjane. ki so vezani j'i- Kdor je videl ta monument, je Izpred celjske porote. Franc lirdnik iz Savodnje pri ganila iu do dna duše pretresla.|Šoštanju, ki je bil obtožen posil-kakov pfižgani hotel "Balkan'* v stva na neki -UMetni samici, je bi! •nora! občutiti vso grozo In strahoto, ki jo tako živo in plastično izraža... Tako pošten Ttaljan. po skupnih gospodarskih interesih. Zavrni, ki 5w* nahaja na skrajni meji drŽave in v neposredni bližini Jugoslavije, utegne jnistati važna trgovska viaoka šola. Največji spomenik v Italiji. Pod tem naslovom piše "fJori-iska ^^traža,,: Italija ima iz prejšnjih stoletij velikanske zaklnule umotvorov: veličastnih spoitiejii-kov, fiiik in palač. Največ teh čudežnih umotvorov je nngrrnnade-nih v Rimu, v Benetkah in po drugih mestih Italije- O teh turnv orih in o vtisah, ki jih naprav-^pa je bil oproščen. -IIKi Razsodba v procesu proti tržaškim komunistom. V Trstu se je dovršila razprava proti 10 komunistom, ki so bili obtoženi, da so s svojim delovanjem oškodovali ugled italjanske države. Proces jc trajal teden dnivter jc končal na ta-le način: dvanajst komunističnih obtožencev je bilo obsojenih na 4 mesece ječe, trije na 4 in pol meseca zapora, eden oproščen. Na zatožni klopi je sedel 21 letni samski delavec Prane Nesžmah iz Rogaške Slatine, ki je 25. avgusta v nekem kozolcu v Rogaški Slatini, kjer je prenočil, napadel istotako tam prenočivšega Jožefa 1'ažona in mu ukradel listnico, v kateri je bilo 1080 K denarja. Porotno sodišče ga je obsodilo na 4 leta težke ječe. Zagovarjati se je morala Pavla Skušek zaradi detomora. Porotniki so potrdili vprašanje glede poizkusa splavijenja telesnega sadu in da poroda, ki jo je prehitel v Zidanem mostu, ni naznanila pristojnim oblastim, zanikali pa so vprašanje direktnega umora. Obsojena je bila na 5 t^iesecev ječe. čet. — je izjavil danes danes Sa-lendra Grase, ravnatelj ameriške komisije za uvel javi jenje samovlade v Indiji, v nekem ugotovi-lo. ki je bilo izdano danes. Prostovoljci, ki so bili proSkribirani novembra meseca preteklega leta. so se na tajnem vežbaK in njih število se je pomnožilo na skoro en miljon in pol. Ghose je rekel, da je irdijski državni svet. obstoječ iz indijskih pmicev. Indijcev, ki so udani Angležem in Angležev, zavrnil predlog Ghandija, naj so uveljavi v Indiji status dominija. Rekel je. da je to v veliki meri zmanjšalo izglede na skoro mirno rešitev nacionalističnega gibanja v Indiji. — Sedaj je skoro gotovo, da se bo proglasilo neodvisnost Indije, ko bo dne 31. januarja potekel stavljeni rok. To je pa res čudna stvar. Kakorliitrr svojo roko!" <)d tega časa je knez ;n poznejši kralj Nikola vedno zapostavljal Matanoviča, ki je :'ostal večni komandir, dočim so -] Mi umivamo vsak dan park rat loke iu obraz, da ml pravimo nesnago. Mi ne čakamo, da bi narava storila to. Zakaj bi se zanašali na naravo, da bi vsak dan odpravvila nesnago iz našega želodca in črevesja? Posebno, .... t.- strupene sestavine bolj i.pvarne* kot pa nesnaga na obrazu. kajti k sebi privabljajo več -ili manj nevarne bolezni. "Cista reva" mora hiti naše treslo, in r.ačno pošil jati njegovi sorodniki j in vojvode. In prijatelji "Zahvale*' v Glasi Naroda. " * * V New Jersey je živel lenuh. Svoje žene ni hotel podpirati in z i svoje otroke ni hotel skrbeti. Sodnik ga je obsodil na trideset dni ječe. Svojo kazen bo moral odsluži- ; Podružnica Pasteurjevega zavoda , rhierjevo Grenko Vino ie naj- umre kak rojak, i njegovi vrstniki postali brigadirji , r.isti]o<. p0ma*a želodcu. da opravlja zanj nekaj dela. Ti->»-čeri iu tisočeri so blagodarjeni tem zdravilom in so ga veseli v Veliki Gorici. C itajte to pismo: — C.arson Zagrebški Pasteurjev zavrni je Quarry. Man.. Canada. :M. dec. vsled velike frekvence bolnikov 192T. Dve leti sem trpel vsjed ne-otvoril podružnico v Veliki Gori- pj-ebave. H. avgusta sem začel ci, v katero bodo sprejemali tudi i mati Trinerjevo Grenko A'ino. osebe iz Vojvodine, katere so hile Danes mi je popolnoma vrnjeno ugriznjenc od steklih psov. zdravje. To je izborno zdravilo za želodčne bolezni. Vaš Kazimir ti v petnajstih nedeljah in t ride- iDečji^dom v Foči državni zavod. Stefaniee." Poskušajte tudi Tri-setih sobotnih popoldnevih j yriu\.wv za socialno politiko je »''rjev Mirilee Kašlja. Vaš lekar- Marsikateri zakonski mož, ki|.Kiredjj logi Izeui- neobhodno potrebno enakost med ljeslovci študirajo zemljo nepre- težo tega sto kvadratnih milj obetano in v zadnjem easa se je raz- segajoeega bloka ter težami dru-krilo popolnoma nova in skrajno jrih ravno tako velikih blokov? animiva dejstva glede naše zem- Odgovor na to je, da materijal, i— katerega se gromadi potom dova- (Jore plavajo — pravi nova zna- žanja sedismenta na vrh bloka, iz-liost — in njih temelji počivajo podrine materijal lia dnu dotične-veliko milj pod površjem zemlje ga bloka. na plastičnih masah neizmerno Nakladanje materijala na vrhu vročega materija!«. bloka ima za posledico, da se pri- [sti lažjega materijala pod njimi. Z!Na drugi strani pa je morsko dno nizko, ker je materijal pod njim gostejši in vsled tega tudi težji. Oceani se nahajajo tam, kjer so in isto velja tudi glede kontinentov, — radi različne sestave -skal. Če bi bila zemeljska skorja ena-komene gost ost i vsepovsod, bi ne bilo nikakih gora in ni kakih gričev. Tudi nikakih rek bi ne bilo. Tudi nikake ?*uhe zemlje bi ne bilo, kajti oceani bi pokrivali celo površino zemlje. Znanstvena opazovanja nam dokazujejo. ^eprav za enkrat kot pa doline. bolj vroče globine, se v gotovem.se 111 nio~oce reeu ->e to doka" l)a pojasnimo vse to. vzemimo smislu raztope. To pa pomenja, da Va11a *tvar' ™lkanski pf.sodo, napolnjeno /. živim sre ostane teža bloka neizpremenjena., hi in potdesi le dogogki procesa, V vojnem ministrstvu smo dobili od nemško - avstrijskega dr-žavnega tajn;ka za vojno dr. — Mayerja sobe z vsem pisarniškim orodjem in v X. okraju TCund-rathstrasse barake z-< jugoslovanske vojake, vračajoče se če* Dunaj na razpolago. Obenem nam je dodelil več osebnih in tudi tovornih avtomobilov. Hrano pa nam je obljubil neki jugoslovanski stotnik, ki je bil še zapovednik bivšega vojaškega živeznega, skladišča. Vse je šlo torej brez denarja: pripomogel nam je tisti silni kaos v Avstriji, ko ni vedel nihče. kakor pravi Šrbin. "Ni ko pije, ni ko plati!" V vojnem ministrstvu smo imeli zborovanje. Prišli so naši prijatelji in poznani jugoslovanski častniki, da organiziramo pisarno. oroni postavimo vanj več ko-1 Kaj pa je postalo iz materijala, ,s katerega se vzdržuje Naredili smo sledeči načrt: po ..... različnih kovin. Ti kosi naj ki se je na ta način "stopil" na,ravnot€^e teh hlokov zemeljske b«.d«» enaki po obliki in vsak naj dnu temelja dotičnega bloka? jskorje- Preo,bllm materijal najde tehta po en funt. Vsak teh kosov Da odgovorimo na to vprašanje,isvo^ Lzlmd skozi kraterJe ognjena raz ril isto n.......... živega sre- si moramo staviti preje še neko nikov 111 ta »^ter^al .se je stisnilo mkat^k. m poučni častnik, bra ali s« potopil. z drugimi be drugo. |navzgor .z velikanskih globin pod ia!iii rečeno, do iste globine.' Odkod prihaja sediment, ki se^mvrsmo zenilje" Premikanje ma- nabira na vrhu enega bloka? |tcrijala pod povemo zemlje pa je Ta sediment, je prišel seveda z l)rav iahko vzrok P«*«*™, gričev in gori vsled procesa raz-j Tako dostl se & govorilo in pi-dejanja pod vplivom elementar- sal° ° zemeljski skorji ter o viso-nih sil. Ker se je na ta način od-jki temperaturi v globinah pod v a/al o materijal, seje seveda tudi n->°' <1:! vrei«* kot pa drugi in materijal nazaj na dotične bloke, dejstvih. v gore. Vsled tetra ker bi drugače motilo ravno ! Napravimo torej v domišljiji poliča s-* pi" sa miška dtrekeija. — prometni oddelek, duhovniški oddelek. — (katoliški, pravoslavni, mohame-danski). oddelek za prehrano, oddelek za informacije, izvidni oddelek. zapovedništvo zbirališča, kolodvorski častniki in komandi-ranei v poedtna ministrstva. Tako se je razvil iz kavarniškega uradovat.ja močan, dobro organiziran aparat, ki je bil sposoben opraviti osrromno delo. — Delali si» vsi l.rez rrrdike in stop-I nje neumorno noč in dan. !MVd na- rikrat. in de'o je šlo gladko in hitro izpod rok. Par dni po razpadu je oglasil tudi monsignor dr. Evgen Lampe. da bi potovat v Jugoslavijo s transportom. K^Itel sem mu jako prijazno, da lahko potuje, ali da mora preje priseči kakor vsi. ki potujejo v Jugoslavijo. Poklical sem majorja, ki je ponavadi zaprisegah da pred mojimi očmi izvrši tudi to operacijo. Dr. Lampe je vzdignil prste In govoril za majorjem že navedeno prisego. Podpisal je in težke znojne kaplje so padale temu nekdanjemu diktatorju Slovenije pod habsburško vlado. . . Na to prisego je prisegla cela vrsta bivših, avstrijskih generalov. sedaj Jugoslovanov, med drugimi tudi v stari Avstriji poznani Cičerič. Kertič itd. jZaprisego s temi bivšimi kapacitetami sem dal izvršiti pred svojimi očmi in ko je prHHa beseda j Petra Karadžorževir-a tn nj'ego- govorila: — Znam, da ste imaTi onda silnog posla, g. Emilo. sa jadnimi našimi vojnici, koji sil se napatili jrodine i godine u ra-tu i kasni je još u robstvu! — V teh besedah je dovolj jasno ir.ralena njena skromna in pleme- i nit a duša. . . V dobi ko sem bil poverjenik, j je umrl v bolnišnici Pavi i ček. po-i močnik poveljnika polka, v ka- j tcrem sem služil kot rezervni ča-( stil i k. moj prijatelj in brat zna- j nega primorskega boren dr. Pav-1 lička. Bil je aktiven častnik in z \ dušo dober Jugoslovan. Priredili smo mu svečan pogreb z jugoslovansko častno stotnijo pod zapo-vedništvom srbskega kapetana. Livarno tiskarskih črk namerava osnovati v Zagrebu ne-; ka banka v zvezi z neko tvrdko' iz Lipskega (Leipzig). ! £everD\Tftttf3vila vidrrorffjo zdravje v družinah.. Omejite prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni bofi z cfalekosežnimi posledicami se lahko mnogokrat iiognete, če dobite prava zdravila. Severa's Cough Balsam {Severov Balzam zor°r kašelj) [od- pomore pri navadnemu Icašlju, pomiri bronkialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severn's Cold and Grip Tablets (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehlad predne se razvije. Cena 30 centov. Po vseh lekarnah. A!i ste dobili iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastodj pri svojem lskarju ali! pa direktno od Knjige! POUČNI KXJIG2 vega sina Aleksandra, se je pa mnogim stresel gla>. Užival sem.' Ane^ko-slovenskI slovar — ko sem gleda! trepetati Te lakaj- i«. , , Kern * , , - , , . - Slovenski* angleški bioviu- ske duše. k. so gnalo na stotiswe jsioveitako-angležla slovnica rašili ljudi v smrt preiti lastnim i^enški abcedcik bratom. Prisega in njih:»ve prise- ;Nemško anc'e^ld tolmač pa branim še dane>. . . lepem vedenju .......... Dne 7. januarja so se javili Sloveasko-nemškl rioTac — ! (JanežIČ Bartol) 7. zv. vest : Prihajat. Zanimiva po- seia se $5.00 9- zv.: Breiieelj: Kako . l.o* : jaz likal, 1. zvezek 1.09 1J0 (10. sv.: Brencelj : Kako sem *e . 'S3 | jaz likal, 2. zvezek l.M • 11. zv.: BreceeU: Kaka -50, jaa likal. 3. zveeek warn m diseiplina in bratsko podpiranje d'-ug drngesra in ni l»:lo sledil in-trigrantstva in nevoščllivosti. — iru ix> iini T«' skalovje mrzlo in \rdo.l D,'!ali so W vsi »sebično za — pod ozemlja.^ so j V veliki vročini v globinah ze>tvar. m ne : a odlikovanj. " " " V srednje evropskem časopi- sni smo objavili, da se zbirajo Jugoslovani. 1:1 so vračajo v domo-v no, na Dunaju. Xa minajskib kolodvorih pa so jih naši častniki s patruljami v naših novih u-r.ifonnah z jugoslovanskimi ko-kardami eakali noe i»i dan. da jili To pa je le pojav, ki se tiče po-^55e za ^ovodošleee, * svoje cev V globini šestdesetih čev- at.-rijal lažji kot težje zemeljske skorje. pohod skozi to skorjo ter si oglej-PJ . ; i. i...... - , i . - , t . * • i * • mu» to k-n- liomo na rinti »simi ljudmi je vladala sokolska ia <»,u 'ilovm- v nizko leze*-1 h o- la materijal se s^»ravi nazaj na 11 1 - Kai UH1° nasii na pori. ■* 'ei s 11J i i i. « u lažji je malerijal, u dotieni blok j^d griči in gorami.) zemeljske skorje je se- .ai.-r.-M najavljen blok. i«*ni Materijal. ki je "odlajal17 na stavljena iz skalovja različne vr- i-i** st<»ji. dnu preobil nih blokov, teče vo- kot "a lunarno vsi. Na povr- To /.tnimivo iti novo idejo je iz doravno na mesta, kjer st b'lal <1 r. William Uowie. načelnik trtibuje, to je jxkI ozendja, ki"sojV veliki vročini v globinah ze Kbb-lka za geodezijo zemljemer pa postala lažja. Na ta način se skorje pa mora biti to ,k«-tta urada Združenih držav v zopet ohrani ravnovesje zemrfj-Skalovje sorazmerno plastično ali Jružbi n profesorjem John Hay- ske skorje. jslieno vosku. ordom / Northwestern vseučili-l Ne smemo si misliti, da se ta1 l>ovršina zemeljske skorje ima .sea. — jirocest hitro vrši. Ta proces ob-'vedno tt,niP«*aturo zraka, ki veje Trda skorja zemlje je skalnata stoletja ali eelo tisočletja. }Proti Pa .i" p<»polnoma napač- Rocky Mountains, Appalachian, no. Ce bi bilo to res. bi zemlja de- Himalaya, Alpe — je bil stvorjen vr*me lovala kot kroglja iz tekočine in »a ozemlju, ki je ležalo nekoč vi1-'ev se nahaJa mesto, kjer se tem-reagirala na privlačno sdo lune in i^ti višini z morjem ali pod mor-,pelatura ne izpi^ieni v nobenem solnca. Tenka lupina bi ne mogla sko gladino in kjer se je deponi- letnem Temperatura je stal- ^bdržati kroglje v mirnem stanju ralo velike množine sedimenta. |ua ter nekako 50 stopinj in imeli bi valovanja zemlje kot Kaj je povzročilo postanek teh ;FalirenlleIta- imamo velikanska valovanja mor- mogočnih gorskih sistemov? Ka-j 1>od t0 «1<>bili0 Pa temperatura ja. — ,ko moremo pojasniti dvignjenje stalno nai'a^a in za eno sto- Dejanski pa je zemlja solidna vrhunca kot je Everest v Hima- pinj° FahreIlheita za vsakih šest-prav do središča m njeno osrčje laji, od morske gladine pa do vi- . čevljev, je vsled velikanskega pritiska tr- šine petih milj in pok torej do vi-' Kaj bi ^ zgodilo, če bi bilo mo do kot jeklo. Kadar pa se poslužimo _____ _ "soliden" ali trden, kaj pomenja' Dosedaj se je sprejelo kot"po-1 yli s«demdesetih milj? to? Vosek je trden. Lojova sveča vsem utemeljeno teorijo, da je bi-' Na to vPražanJe je kaj lahko trdna. Pritisk pa ima za posle- I o grajenje gorš pripisovati kre^lodg?voriti- MateriJal bil tako dico, da prične taka tvarina teči. n ju vroče zemeljske skorje in iz,vr'^' da bi v trenutku izpreme-Izpostavite pritisku zlato, baker,lega izvirajočemu grbaneenju ni1 v plin* CeIa zeine!iska kroglja ali svinec in se te kovine ne bodo'skorje. Nova ideja pa je povsem sosrlaRno 2 računi astronomov mogle več upirati pritisku, se bo- drugačna. jlehta petkrat in pol toliko kot bi do izpremenile v tekočo maso.| Da razumemo to novo teorijo,,telrtala kr<>?1Ja vode istega ob-Jsta stvar velja tudi glede skal. se moramo vrniti k bloku, kate- Mi smo videli na lastne oči delo-'rega je potisnila navzdol teža se- To Je zel° ^udno in zanimivo vanje pritiska. V Culebra zarezi | dimenta. Ker se je vršil ta proces^'dejstvo. Kako pa naj ga pojas-v Panami, ko se je kopalo prekop, >ko-zi neizmerno dolgi čas, so po- 1111110? je pritisk z obeh strani potiskal stali tako ustvarjeni skladi sedi-' p®Jasmlo, ki je najbolj vrjetno, I r n 1 a * -» 11 m m. r_l. _ • ' . ... rrl a vai An C/. t £iv 11 o I n »»m + i »a /t neral baron Khemen in dve dami. j 4 M 14. xr.; Breueell: Ljubljanske sii- AnBtaMlna brn »*»tr ki ^l"1 lla zemljo iz tronomskih opazovanj i Dr. Bowie trdi, da zadostuje "ebe5kega prostora, je pokazalo, Vsak tak blok vsebuje 600.000 zmanjšanje gost osti, to je olajša- da obstajai° ^ istega materijala, bičnih milj materijala pod mor- nje bloka za tri odstotke, da se 12 katerep sestavljen naš pla-o površino in tehia približno dvigne blok do višine 9000 čev-illet* To ^e dovedl° številne fizike iljev ali približno za eno in tri če-|ore so bile stvorjene torej s >tano prenaša materijal z enega tem, da se jih je potisnilo od spo-ll^eno' železna kroglja, ki vsebu-bioka na drugega. Deževje in ve- daj navzgor. |je teSa še številne drugo vi odnesejo gore. Reke prina-1 S stališča stare teorije so bile elemfPte in ki se vrti v neskončni šajo navzdol sediment, ki tehta gorske maoe posebna teža, ki je cllPtleni poti krog solnca. miljone in miljone ton, in ta sedi- krajevno oigrožala ravnotežje ze-t se ustavi ob morski obali v meljske skorje. Če bi bilo to res-cku stoletij do globine celih milj. nično, bi sistem kot je Rocky Delta reke Mississippi nam nu- Mountains dojanski lodrl zemelj-li dober vzgled za to. Tjakaj je sko skorjo ali lupino. nn Španska bolezen v Nemčiji V južni Nemčiji se je zopet po-Ml ^HHH I javila takozvana španska boletzen, uvažala reka sediment tekom ne-( Sogla^io z novo teorijo pa ni ki se razširja z velikansko nagli-izmerno dolge«« časa. Vsled tega nikake posebne teže ali posebnega1 eo. Med ljudstvom vlada zaradi ^ dodalo blok stotih kvadrat- tovora. Blok, na katerem stoji'tega sUno razburjenje. Samo v nih milj v tem ozemlju k že skoro Mount Everest, ni prav nič težji'mestu Mannheimn je že obolelo neizmerni toži materijala, in rav- kot kak drug blok. Višji je, a ma-'nekaj tisoč ljudi. Nekateri uradi novesje zemeljske skorje bi bilo terijal, iz katerega je sestavljen, j in tvornice imajo zaznamovati moteno, če bi ne bilo kompenza- je lažji, o i kar polovico (bolnikov. Bolezen se eije na kakem drugem mestu. I Govoreč v splošnem je obstoj razširja v istem obsegu tudi spo Jako pa se je izvršilo to kom-gorskrh mas pripisovati navzofno drugih mestih* 1 jar je. krojače, malo Wolnico in tudi dobro oboroženo posadko od šeststo mož, katere sem organiziral iz bivših srbskih ujetnikov. Vladal je tukaj vzoren red in disciplina v najkrajšem Pasu. V zbirališče prišli vojaki so se naj-preje nahranili, odpočili, okopali. očistili uši in pregledali, da ne bi imel kdo kužne bolezni. Da bi preprečili vsako širjenje boljševiških razornih idej. se je odredilo, naj za arodnih potrebah, o pogrebi sloge, reda in dela. priporočalo se je vsem častnikom. naj drže železno disciplino. toda s tuiini naj ravnajo bla-in pravično. Naj pazljivo vplivajo na njihovo dušo. da se ne bi žalil njihov verski aii pi enski čut. kar bi moglo zmanjš. i vse-občo navdušenost, ki nas je takrat navdajala. Opasne elemente, ki so bili sposobni destruktivno delovati med ljudmi, smo odstranili v posebno barako. Da se vpliva in pomiri trpinčeno in po težkih mukah razburjeno vojaštvo, jc izšel tiskan poziv. Da ljudi, predno so odpotovali z Dunaja v domovino, tudi moralno zasiguramo naši državi, sem odredil, naj se zaprisežejo. Ker p3 zaprisege nisem imel, sem jo sestavil sledeče: Zaklet va: Zaklinjam se nebom \ zemljom. očevim imenom i majčinim dušom krvi ju prolivenom i krvlju naše dece, da ču očuvati neslomljivu i nepokoljebivu odpadnost kralju svih Jugoslovena. Petru Kara-djordjeviču i njegovom sinu Aleksandru. Tako mi Bog pomagao! Amin. <'itao i razumi o (sledijo podpisi.) Na to zgodovinsko znamenito in originalno prisego je priseglo okoli 70:000 ljudi, brez te prisege ni mogel nihče potovati v domovino, ker sem imel osebne vlake in transporte za Jugoslavijo popolnoma v svojih rokah. Ko so bili ljudje prehranjeni; očiščeni, poučeni in zapriseženi, smo jih organizirali po 1000 za transport in jih poslali oskrbljene z legitimacia^ni in potno prebrano v dobro zakurjenih v ago- I in smrtjo Kvoijanea. ki je s svojimi naredbami bičal sina srbske «n'iule. .i*1 sedel zda i pred menoj. /1.it in potrt; kakor stara bolna ženica je prosil, naj mu pomagam rešiti pohištvo, ki so mu ira zaple-rUi v Zajrrebu. Čutil sem v sebi zadovoljstvo./ j . , - „ . L (lova Leruž, detektivski roman l.#0 da se poigram s tem tiranom srh. __ ' _ ^ _ , ^ , . , , -- j Jwiii, 4. ZJ.t CveC lil did. ske krvi. Po daljšem pnpovedova ) He, mestnega ^^^ iuL nju. v katero se je neprestano vti- M Jor&e, 5. zv: Sosedov uta. Srn kal jezični governer. pravi Micka : — Onkel. Dit weisst es ja r.ieht. . . ich werde dem Bevol-uiaeehtigten arzaehleh. . . — -Te- kmetske^ cesarja itd. ..... Job. J urili, 6. sv.: D akter Zober, roman. — Tugoraer, twyjeoija Dve sliki — Ksarei Mefto...... , , , , , S Huda breadno. Ni vse zlato, kar ne z;k ji je tekel kakor nabrnsen. j greti Itd. .................. Patria, povest ls i rake junažke do- ttod svobodnim eolneem, i^odovin- ska povest, 1. zv.......... od svobodnim solncem, 7gowvln-Bka povest, 2. zv.............1.2&1 2 sr.: M aro«, kr&tuskl d^Nsk Ls IJtMaoBn .................... 3. sv.: ilarljina stroga, i*,ve*t la ksvka^klb prors .............. 4. tr.: Praški »ndek, povest, LL uatls ;....................... h. sv. :Trl indijske povesti...... 0. : Kralj Win abak. 5igodo7ln-aka povesf iz Japonskega .... 10. zv.-.Žvečil sin, povest Is vlade Akbarja Velikega ............ U. sv.: Rde^a in bela vrtnica, vest .......................... 12. ~r : KoTejska Vata. ČrHea ls misijwio" t Koreji............ IS. zv.: EsJ la s^asa, povent Is Anuit-a ....................... 14. «v.' Pfi*gi imenskega gla-raa^t, povest is zgodovine ka- | nsdske ...................... 113. sv.: Angel j suCsJev — Firszl!- sfcn povest .................. 10. zv.: Zlat okopi, povest ...... 17. sv.: Prr^f cd Cadljanei ali vsinjd v Nikaragno .......... 15. zv.: Preganjanje Indijskih ml-djonarjn ................... M< M 125 Neprestano se je sklicevala na svoje prijatelje in tudi na jugo-slovenskega eastnil^a pri Narodnem Veču v Zagrebu, Kvaterni-ka. Poslušal sem nemo vso povest j Povesti slovenskemu Sjodstvo v do konca. Nato sem jih odslovil j poduk ia sabev-a, Kalar. ...... 7 besedami wojemu pnmoeniku: ,KS««ariea, povest .............. — Prosim, napišite protokol z fj*« * Šesto, povest ls Abracev ... j 1 | i 3Uke W povesti, K saver Meffko M wSadi gospodom generalom In gospo- fa^ naj be, - Naš vsakdanji ! Dedek Jc pravil, ^rsrljl« dieno. — kruh Nekega dne se je javil na posla- IVeselo povesti: Za moiein, — V i ištvu sekretar gospe ministra Y. ^nstiv je Sla. — Pr-tvda met*. jU» M a JM M M .U M .3« M J!l .39 JU M JU ■SS 9. sv.: MBada mernaejfc, povest SPISI rfA MLADINO. ' F40LITV5NEKI. Prosil je. da bi se peljala gospa ministrova s transportom. Rekel sem mu, naj se obrne na šefa oddelka za legitimacije, kjer se vse t.redi. Ali vsiljivi Nemec je zahteval eel v<;sron za gospo. eeš. da vozi seboj t odi stvari, ki jih je t:a Dunaju kupila. Odslovil sem ga. Rekel sem mu. da dobi gospa ministrova separaten kupe. naj se obrne na referenta za legitimacije. Drugi dan je prišel zopet in m? razložil, da gospa ministrova želi. naj bi preložil transport, ki sem ga doloeil na soboto, na pondeljek Češ, da gospa ministrova se ni nakupila vsega. Odgovori! sem mu. da je nemogoče puščati 1000 za transport ž< pripravljenih ljudi dva dni dalje zaradi tega. Odšel je užaljen. Posledica pa je bila. da se me je potem iz kroga gospe ministrove ostro kritiziralo. Pač Bog pomagaj! Sličen slučaj, vendar v popolnoma drugi luei, se je dogodil že prej. Soproga g. ministrskega predsednika Protiea, ki je potovala kmalu po razpadu iz Karlovih va-rov v Belgrad, se oglasila pri direktorju pisarniškega oddelka, majorju D., naj ji da legitimacijo. Zaradi velikega posla pa je pozabil me obvestiti, da Interveniram telefonsko na Železniškem ravnateljstvu, naj se rezervira ku pej v vlaku, ki potuje eez Budimpešto v Belgrad. Tako je morala stara dama- s svojo hčerko, sedeč na prtljagi na hodniku vagona, potovati- v domovino, kar je bilo za staro ženico vsekakor zelo naporno. Ko sem bil kasneje ▼ Beogradu, sem se pri njej oprostil zara- la krst, jft j Skrbi za ^ttšo: } v usnja vezeno jn jfd, M j v plp.tno voaano Kajaki got^!: v platno vezano...............-M v kosf, vezano ........................1.7f v nsnye vern.no ..............LAt nih v dmAovino. Taki transporti^!i pogreška, ki ga je storil major to odhajali vsak teden dva do šti- nehote. Ona pa mi je skromno od- bratce a ............ /ojntadr ali poganstva povest Doli s arofjea .......... Knjige dražbe Sv. Mohorja Duhovni boj rtr.) ...... M Mesija (1. zv.) .............. J® Mesija (2. sv.) .............. JM Zgodovina slov. »arod*. (S. zv.) -30 Zgodovina slov. naroda («. sv.) .89 Mladim srcem (2. av.) »niša! K. MeSko JU knjiga za hhkMdmte ijodi, Spisal L Cankar.............. 1.75 >et tednov v zrakoplova........2.63 ■nerflta fe Amerfkaoei.......... 5.00 „ ^ TTork, IILin; Colorado, Kjnsaa, M orana, Minnesota, Wyoming in Alaska — X. av. Znamenje SHrih. Forest 4e T8r,Vd Tj° tektH^ Sherlock Holmes Pennelyvanla ................. Jti .H JM Z£MUE VIDL ZdrnicaA držav..... Zemljevid S/^7eniJe . Zsiljedu Evropo ... Velika stenska ooapa -JUDSKA KNJIŽICA — POVESTI.! 2. zv. Daravaaa. Zgodovinska p> poveet: ia dobe ^crvaoskih apostolov. .......•.....•.•.•..,..• (N 3- zv.: jnrai ZrtagevaC, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. JN 4. zv. Male življenje, povest.....68 8. mr.: Zadnja kmečka vojska, Ogodovlnska povest .......... .75 0. zv. Gozdarjev sin — riaJ^ar, POTfflt «SI West VirginIja JU JTJ 39 M Jt% M .49 .30 M RAZGLEDNICE: Zabavo«, različne, ducat NewyorSke, rczliCne, ducat, Panorama mesta New Isrfc, 26 slik J50 Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ Sfe. Z ZADNJO POŠUsJATVTJO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE: Strie Tomova Kota...........................60 Sv. Notborga ....................................JS3 Pravljice za Mladino, 8. Košu tn i k .SO GozdoTnik, (2 zvezka) ..........1.00 Cvetiaa Borograjska ........................JO Dostojne vedenje ..............• J5% Pravljice H. Major........... Godeevskl Katekizem ........... Beneška Tedeževalka............ J5 Materina žrtev ................ ^0 Cvetke ...................TTT7 .35 Pozigalee ....................... Svet/ia tož.....................25 NaniUem Je prikriHtl denar, bodisi ▼ gete vini, money order all poitne —amke pe 1 ali S tiare. Če psilje« te gotovine, rekoanaodirajte pisne, Ne aaroiajte knjig, katerih ni v m-Knjige J® Cigan ova osveta ................ jf Slovenic Publishing Go., 82 Gortlaodt St.f New York fcTiAS NAlWVf>A. 58. JAN. 1995. FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emile Gaborian, Zr "(lias Naroda" pre vel 0. P. 2-5 (Nadaljevanje.) In jaz pravim, bolj kot kedaj, z Dijonizijo vred, ki je junaška deklica, da i« Žak nedolžen. Vidim pa, da je v nevarnosti. Kriminalno postopati je je vedno ^rila zadeva. Človek v osamljeni ječi bo marsikaj priznal. — Zdi moramo storiti neka.,, — jc rekla mati. napol blazna od žalosti. — Da in sicer brez obotavljanja. Mi imamo prijatelje. Poglej-va, kateri med njimi bi nam mogel pomagati. — Lahko pišem gQspod Murgerilu. Marki, ki je bil preje bled, it postal rdeč v lice. — Kaj' — je zakričal. — Ti s: drzneš izustiti to ime v moji navzočnosti! — — On je mogočen in moj cin je v nevarnosti. Marki jo je prekinil s pretečo kretnjo ter vzkliknil z glasom, J:i je kazal globoko sovraštvo: — Tisočkrat raj>c bi videl, da umre moj sin nedolžen na krvnem odru kot tla bi :»e moral temu človeku zahvaliti za svojo pro-* tcsl. Malo je manjkalo, da ni njegova žena omedlela. — Moj liog! Ti vendar veš, da sem bila le malo i ud iskre t na. — Nič več o tem. — je rekel marki stroge. Nato pa je z velikim naporom obvladal samega sebe ter nadaljeval : - Predno stori\a kaj. morava \edeti, kako stoje stvari. Ti boš še danes odpotovala \ Sevter. — Sama* — Ne Našel bom kakega /možnega odvetnika, zanesljivega ju-rista. ne pa politika, če je sploh mogoče najti takega v sedanjih Časih. On ti bo povedal, kaj treba storiti in pisal meni, da bom lahko storil tu vse, kar ho v moji moti. Dionizija ima prav. Žak mora biti žrtev kake podle intrige. K'jub temu pa ga bomo rešili. Ostati motamo 'iladni, popolnoma hladni. Ko je rekel to. Jo pozvond tako močno, da je takoj prihitelo noter kar sLižabnikov. --- Jlitrc, pokličde mojega odvetnika, gospoda Saplina. Služabnik, ki je dobil pov je rešil tvojo rslogo tako hitro, da je bil odvetnik v dvajsetih .uinutah i.'- na licu mesta. — Hočem imeti vašo izki»š^cosl prijatelj mej, — j" rekel marki. — Prečitajte to brzojavke. Odvetnik pa jc vnal na s**«" o tako dobro kontrolirati samega sebe, da ni na >unaj ničesar ka/ai. kar je čutil. Smatral je Žaka krivim, kajti vedel jc, kako nerada dajejo sodišča povelja za aretacijo kake osumljene osebe. — Jaz poznam -"'ovčka za ina.kizo, — je rekel konečno. — Ali res.' — To je mlad in ponižen človek, ki dosedaj še ni imel prilike odlikovati se, ki pa je kljub Umu eden najooljših odvetnikov ter t ijajen govornik. — Kako se piše? Manuel Foltrat. Takoj g;« bom poslal semkaj. — Dve uri pozneje je prišel ta mladi človek v hišo Boaskoran. Bil je star nekaj nad trideset let in cela njegova zunanjost je razodevala inteligenco in eneržijo. Marki je bil zelo zadovoljen v. njim in potem, ko mu je pojasnil vse, kar je vedel o položaju Zaka ter mu priporočil, naj zaupa gospodu Senešalu. -.taremu prijatelju družine in najbolj uplivnemu možu v občini. — Kar je človeške mogoče, se bo zgodilo, — je rekel odvetnik. — Še isti večer malo po ost.ii uri, sta se odpeljala markiza in mladi odvetnik proti Orleansu. Drugo poglavje. Železnica, ki spaja Sovter Orleansom uživa svoj sloves radi cele serij" skrajno nepotrebnih ovinkov, ki se rogajo vsakemu zdravemu razumu in k« bi bili vzrok številnih nesreč, če bi smel vlak voziti hitreje kot osem do deset milj na uro. Postajo se je zgradilo, najbrž za večjo udobnost, potnikov, na razdaljo dveh milj od mesta, na kraju, kjer je imel nek prejšni bankir mesta svoje lep" vrtove. Lepa cesta, ki vodi v mesto je posejana z gostilnami, kjer se zbirajo na tržnih dnevih kmetje, s čašami vim v rokah ter ustnami, ki prekipevajo izrazov poštenosti. Tudi na navadne dni je ta cesta dokaj živa, kajti ona služi kot promenada. Ljudje prihajajo mesta, da vidijo prihod tu odhod vlakov, da si oglodaj.", novodošle te t jih skritizirajo. Ura je bila devet zjutraj, ko je dospel vlak z markizo in odvetnikom konečno v Sovter Markiza je bila strašno izmučena, ker ni celo noč zatisnila očesa ter poslušala izvajanja odvetnika, ki jo je skušal potolažiti. Tudi on, vsaj na tajnem. jt_ delil dvome Šaplina. Tudi on si je rekel, da ne bo tak človek kot je Boaskoran aretiran brez tehtnih dokazov proti njemu, nahajajočib se v rokah oblasti. Vlak je pričel počasi voziti. — Če sta le poslala Dionizija :n njen oče voz na postajo, — je vzdihnila markiza. — Zakaj? — j* vprašal Folgat. — Ker nočem, da bi celi svet videl mojo žalost in moje solze. Mladi odvetnik je zmajal z glavo ter rekel: — Tega ne boste storili, če bo^te sledili mojemu nasvetu. Ona se je ozrla vanj, popolnoma presenečena, a on je vstrajal. — Jaz mislim, da ne smete nastopiti kot da nočete, da bi vas videli ljudje. To bi bila velika, skoro nepopravljiva napaka. Kaj bi rekli ljudje, če bi vas videli s sjlzura« v očeh ter vso obupano. Rekli bi, da ste prepričana •» krivdi svojega sina. Oni maloštevilni, ki mogoče še vedno dvomijo, bi nič več ne dvomil. Vi morate kontrolirati javno mnenje .»d prvega početka naprej. To je absolutno potrebno v teh majhnih občinah, kjer je vsakdo pod neposrednim upli-vom kakega drugega. Javno mnenje je vsemogočno. Kontrolira celo porotnike v izvrševanju njih dolžnosti. — To je res, — je rekla markiza, — to je le preveč res. — Vsled tega, madama,* morate poklicati na pomoč vso svojo eneržijo. skriti svoj materinski strah v notranjost svojoga srca, po-Fužiti svoje solze te.- kazati nič drngega kot popslno zaupanje .Vsakdo naj reče, ki vas bo videl: — Nobena mati bi ne mogla izgledati tako ki misli, da je njen sin kriv. Markiza se je vzravnala ter rekla: — Prav imate, gospod. Ilvala vam. Skušala bom uplivati na javno mnenje. Vsled tega želim, da bi bila postaja polna ljudi, ne pa zapuščena. Hočem vam pokazati, kaj lahko stori ženska, ki misli na življenje svojega sina. Markiza de Boaskoran je bila izvanredno močna ženska. Uravnala si je svoje razmršene lase. svojo obleko ter kmalu izgledala kot povsem druga ženska Pričela se je smehljati ter rekla nato s trdnim in odločnim glas:»m: — Poglejte name, gospod. Ali se morem sedaj pokazati Vlak je dospel na postajo Manuel Folgat je prvi skočil iz voza. Ponudil je markizi svojo roko ter rekel: — Zadovoljni beste sama s teboj. madama. Vaš pogum ne bo brez koristi. Vse kaže, da se je zbral tukaj celi Sovter. To je bilo več kot na polovico res. Že prejšni večer se je razširila novica, da bo dospela z vlakom ob devetih "morilčeva mati", kot so jo imenovali z veliko obzirnostjo. Vsakdo je vsled tega sklenil, ela bo ob tej uri slučajno na postaji. V kraju, kjer nudi zadnje krilo iz Pariza dosti, predmeta za tri dni čenčanja, ni bilo mogoče zanemarjati take pr like za malo razburjenja. Nikdo ni mislil niti za trenutek, kaj bo čutila ta uboga stara dama, ko bo morala stopiti takorekoč pred celo mesto. Kadovednost prebivalcev tega mesta ima vsaj to prednost, da i:, hinavska. Vsakdo je javno indi-skreten te rse tega niti malo ne sramuje. Ljudje se postavijo di-retno pred vas, si vas ogledajo ter skušajo iznajti tajnost vašega veselja ali žalosti.č (Dalje prihodnjič.) Zlata dolina. Frank Oklcšen, Havana, Cuba. (Nadaljevanje.) Dospela sva do slopnic. Gori je stalo število veselih mož, ki so zanimivo gledali na novodosleca. — Sprejmem vašo ponudbo, — sem mu tiho odgovoril. Rojilo mi je po glavi. — Naš novi ravnatelj, — me je predstavil inženir, toda jaz nisem \idel nikogar. Sanjal sem. Saj to ni bilo mogoče; morda je zvita in zli ca zopet igrala tako hudobno z menoj. In vendar, postal sem ravnatelj v?late doline, ki je tako Čudežno prešla v roke amerikanskih milijonarjev. Pa taka je \isoda, nerazumljiva in svojeglava, včasih skopa kakor lačni pes. in potem zopet radodarna kakor najbogatejši indijski taja. Sedaj se jc začelo resno življenje za me, in prav težavno, dasi-ravno je imelo tudi smeftne strani; tudi tragedije na mni manjkalo. Imeli smo kakih tristo rudarjev, nekaj Indijancev, večina pa so bili črnci. Vsako jutro smo jih razdelili v oddelke po dvajset mož in jih razkropili na vse strani pod vodstvom belih nadzornikov, navadno starih rudarjev. Vsa vožnja je bila po reki gori ali doli, in če je rek-i podnevi nenadoma narasla, so morali ostati zunaj ponoči, v dežju, dokler ni voda do-\clj padla, da je bila vožnja spet varna. Pa koliko kač je bilo v tej Zlati dolini, majhnih in velikih, kratkih in dolgih, vseh mogočih barv, in pa strašno strupenih. Vprašal sem nekega Indijanca, ki se mi zdel najrazumnejši in najizur-nejši. Imenoval se je Kandig, in \sa njegova obleka je obstajala i^ rdeče rute, ki jo je nosil ovito okoli pasu, toda kadar je spal, si jo je privezrl okrog vratu. Kadar se je vozil v čolnu po reki navzdol je stal na zadnjem koncu mirno ltfit kip, in ponosno kot sam bog; držal je veslo ob čolnu in veslal, ne da bi ganil s telesom. Vprašal sem torej Kandiga, zakaj je toliko kač, iu ta mi je odgovoril: — Saj veste, gospod, da so bili Španci zelo poželjivi zlata. Kar so ga našli, so ukradli. Pa tudi o-ni so se bali naših strupenih kac. 2'ato so pa naši bogovi v Andih poslali semkaj trumo strupenih kač. da bi varovali zaklad t« doline. Seveda, vi Amerikanci ste ne-verniki ter se ne bojite niti naših kač, niti naših bogov! Zmigal je z rameni ter šel proti kolibi delavcev. Prisiljen sem bil gledati za njim z občudovanjem. Tolika nevednost, pa vendar tolika modrost! V kratkem smo dobili zdravnika in smo -ustanovili bolnico, Ker so ti kraji prav nezdravi. Zato je tudi bila vedno polna in zdravnik je imel polne roke dela. Bil je ta zdravnik Arslež, visoke postave, koščenega obraza, malih oči, k! so pa izgledale velike, ker je vedri o nosil rjave naočnike. Bil je čuden človek. Prišel je ravno t zlate afriške obali, kjer je bti zdravnik v zlatih rudnikih že precej let. Pobiral je za londonski muzej vse žive stvari, ki se plazijo po zemlji, žive v vodi aH letajo v zraku. Pa bil je dober zdrav r.ik in bal se ni ničesar živega, niti strupenih kač. Nekega dne je Kandig prinesel od dela živo barvano kačo, vjeto v precep. Držal jo je ponosno in visoko, taEo da je vihrala v zraku-kot bojna zastava. Za njim so korakali drugi delavci, vri kričeč. Na potu proti svoji kolibi na drugi strani vasi so morali iti ravno mimo bolnice,. kjer je zdravnik mirno sedel in pušil pipo. Ko je zagledal Kandiga, je vstal in — vprašal: — Hej, kaj imaš tam? Kandig se je ustavil ln zapičli kolec v mehko zemljo. Vsa pro-cc-sija se je z njim vred ustavila. — Imam tri - minutno ekis, — je odgovoril. Če vas piči, gospod, bi morali umreti v treh minutah', — je dalje pojasnil. — Vraga! Prinesi jo vendar sem, — mu je rekel zdravnik. — Zakaj ne, toda varujte se, gospod, — in Kandig mu je ponudil palico s kačo. Zdravnik je takoj prinesel veliko široko vratno steklenico, jo odprl ln posta -v'l na stopnieo. Potem je vzel palico, jo obrnil, in meni nič tebi nič zgrabil kačo za rep ter jo snel s precepa. Kakor blisk jo je zgrabil za. vrat ter jo potisr.il v steklenico. Kača se jc gibala sem in tja. toda glave ni mogla iztegniti ven; kmalu je nehalo vse gibanje; klo-roform je močnejši kot strup. — Zdravnik jo je položil nn stopnico mrtvo, med tem ko so delavci začudeno opazovali njegovo delovanje. — Počakaj malo. Kandig. — je rekel doktor, stopil v bolnico, se vrnil z veliko smoono in jo po-daril Indijancu. — Na, vzemi, plačilo za kačo. — Doktor pogumen mož — je rekel Kandig, ko ji slovesno odkorakal proti kolibi, in vsi delavci so mu glasno pritrelilL — In kako lepo smodko mu jc- dal, — so rekli nekateri. — Prav lep specimen za muzej, — mi je dejal pozneje doktor, ko ni« je pokazal kačo v steklenici napolnjeni t. alkoholom. Pa tega ni bilo konec takoj. — Prihodnjega večera je postalo pred bolnico kakih sto delavcev, vsak s svojo kačo na palici, in vs? hkratu so kričali: — Gospod doktor, eno smodko, samo eno! — Vsi Amerikanci smo se skrbno po skril v glavni hiši in vrata trdno zaprli; pa kako bi ne. saj ti kačji vragi so bili res smrtno nevarni. Toda zdravnik je bil potrpežljiv človek. Pregledal je počasi s svojega vzvišenega stališča trumo pred bolnico, kot pogleda pridigar svoje ovčiee in kozle, in rekel; — Izvrstno, izvrstno! Vsi boste imeli dobre Finodke. samo malo pr »čakajte. — Nato je pohitel v prodajalnico živil, ukazal prinesti ven tri velike prazne sode, jih postavil pod oknom terase, potem je poiskal žično mrežo ter jo zarezal naokoli tako, da je pokrila vrh vsakega soda, kjer jo je previdno pribil. Nato je povabil ljudi s kačami enega za drugim in pospravljal strupene kače v sode, tako hladnokrvno, kakor bi bile ribe. Vsakemu je potem dal debelo smodko. in ko je dokončal, jim je rekel: — Sedaj imam zadosti kač, pa tudi smodk nimam veS. Ponosno je stopal ta angleški praznoverec okrog sodov, ko so vsi delavci odšli veseli in zadovoljni, nakar sem se mu jaz previdna približal. — Ali je varno, obiskati vas sedaj, doktor? — sem ga vprašal. — Hahaha, kar semkaj pridite. Pa kdo govori o nevarnosti; v! vendar ne mislite, da vam bodo uboge kačice kaj zalega storile. Le poglejte jihi, ali niso prav le-j pci Kako bodo veseli v muzeju, ko jih prejmejo! Pogledal sem v dobro zamrežene sode, in strah me je bilo. Kače gori proti mreži. — Bog daj, da bi mi ne bilo treba ležati bolan v vaši bolnici, do- tro oddaljil. Dasiravuo sem imel mnogo skrbi in mnogo dela, vendar sem ponehal vsako nedeljo, ko so domači delavci počivali ob bregu reke, beli nadzorniki in drujri služabni- tali. Po kosilu sem vzel leseno skledo, majhen kram]) in lopatico ter se podal ob kakem potoku navzgor. To prospektiranje je bil moj najboljši počitek. Hoelil sem ob potoku ter poskušal zemljo tu ni tam, in če je bila bogata, sem sedel kraj potoka ter čistil zlato. Vsa moja misel je bila tedaj na lesketajoči se rudi, in nisem se zmenil niti za lepo petje belih ptičkov, niti za tajnostno šume nje mogočnega gozda. Torej tudi prihodnjo nedeljo po zgoraj imenovanih dogodkih sem počasi lezel po bistrem poto ku navzgor/Prišel sem na mesto kjer je bila zemlja prav bogata. Malo doli je bil kaka dva metra visok slap, nad slapotn pa globoka kotlina, na katere dnu je bilo vidno, da mora biti precej čiste-