Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1. - Prczzo Lit. 0.30
Stav. 106
V Ljubljani, petek 9. mala 1941
Uredništvo in uprava — Kopitarjeva 6 — Ljubljana — —■ Redazione e amministrazione — Kopitarjeva 6 — Lubiana
Leto VI.
A Tobruk e slata occupata lin' importante
H Quartier Generale delle Forze Armate com unica:
Nelle notti sul sette e snll’otto formazioni del corpo aereo tedesco hanno attaccato in di-verse riprese le basi navali ed aeree di Malta provocando incendi, esplosioni e causando gravj danni ad opere militari«
posizione
In Cirenaica sul fronte di Tobruk fe stata occupata un importante posizione, ad est di Sollum si sono svolti scontri a noi farevoli. Formazioni aeree hanno nuovamente bombar-dato le posizioni nemiche attorno a Tobruk causando considerevoli danni. Durante 1’ultima incursione su Tripoli un velivolo inglese e staot
abbattuto in mare dalla nostra difesa, l’equi-paggio e stato iatto prigioniero.
NelPA frica Orientale atthita di ar-tiglerie nel settore di Alagi; nel Galla Sidamo in una accanita battaglia, durata dal giorno tre al cinque, il nemico piu volte contrattaccato dalle nostre truppe a subito sensibili perdite.
Važna postojanka zavzeta pri Tobruku
Nekje r Italiji, 8. maja. Rj, Uradno poročilo št. 387 generalnega štaba Italijanskih .Vojnih Sil pravi:
V	noči od 7. na 8. maj so oddelki nemškega letalskega zbora večkrat napadli pomorska in letalska oporišča na Malti ter povzročili požare, eksplozije in hudo poškodovali vojaške naprave.
V	C i r e n a j k i- je bila na bojišču pri Tobruku zasedena važna postojanka. Boji, ki so se končali ugodno za nas, so bili vzhodno od Solluma. Letalski oddelki so znova bombardirali sovražne postojanke okoli Tobruka in so povzročili veliko škodo. Med zadnjim sovražnim poletom nad Tripolis je bilo eno angleško letalo sestreljeno v morje. Sestre-
lilo ga je naše protiletalsko topništvo. Posadka je bila zajeta.
V	vzhodni Afriki delovanje topništva v odseku Alagi, Gala, Sidamo. V hudem boju, ki se je nadaljeval od 3. do 5. maja, je bil sovražnik večkrat odbit od naših čet in so bile njegove izgube občutne.
I
Nepozabna proslava „Dneva Vojske in Imperija" v Ljubljani:
Veličastna parada Italijanske Vojske
po ulicah Ljubljane
9.	maj. Velik dan za italijansko Oboro-feno Silo in za ves italijanski Imperij. To je praznik Vojske, ki ga po vsem Imperiju slave z mogočnimi vojaškimi paradami, kakršno je danes doživela tudi Ljubljana. Kaj podobnega naše mesto še ni videlo, in vsem, ki so videli te veličastne vrste italijanske Vojske, kako so strumno korakale v veliki paradi, bo dogodek ostal v neizbrisnem spominu.
Ura je osem. Mestne ulice so se zganile. Ljudje so hiteli proti Bleiweisovi in Celovški cesti, kjer se bo čez nekaj časa razvila veličastna vojaška parada. Učenci, dijaki in akademiki vseh ljubljanskih šol so se zbrali na pločniku ob BIeiweisovi cesti. Kar je bilo še prostora, so ga zavzeli številni meščani. Na obeh straneh se je zbralo na tisoče in tisoče ljudi. Bleiweisova cesta je bila slavnostno okrašena z državnimi in fašističnimi zastavami, kakor je to vse mesto že nekaj dni. Ob vsej dolgi Bleiweisovi cesti, kjer je korakalo vojaštvo, so stali Kraljevi Karabinjerji. Ob pravoslavni cerkvi vzdolž Bleivveisove ceste sta bili postavljeni dve častni tribuni, prva za generaliteto in višje častnike, druga pa za povabljene odličnike. Okrašeni sta bili z državnimi trobojnicami in ozaljšani z zelenjem.
Čete, ki so sodelovale pri današnji veličastni paradi, so bile že v zgodnjih jutranjih urah razvrščene od pivovarne Union pa da-
leč, daleč proti šiški. Kdo bi jih prešteli
Ob pol desetih je prispel na častno tribuno. Eksc. Visoki Komisar za Ljubljansko provincijo Emilio G r a z i o 1 i, za njim pa številni drugi odličniki, med katerimi so bili bivši ban dr. Marko Natlačen, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, župan dr. Jure A d 1 e s i č itd. itd.
Iz daljave so se zaslišali zvoki polkovne godbe. V daljavi se že vidijo strumne čete. Vse ljudstvo nestrpno pričakuje, kdaj bodo prikorakale mimo. In končno se že pomikajo v strumnem koraku mimo častne tribune.
Vsa parada je bila pod visokim vodstvom Eksc. Poveljnika II. Armade, Generala A m -b r o s i a, pred katerim so defilirale Italijanske Oborožene Sile. Poveljnik Eksc. General Ambrosio je bil na konju nasproti tribuni kraj njega pa so bili še Eksc. General R o -botti, Poveljnik divizije >Re< General Fi-o r e n z o 1 i in drugi višji častniki.
Kot prva je šla častna četa Kr. Karabinjerjev, nato so sledile strumne vrste grenadirjev, pešcev (Rdeče kravate), posebni pehotni oddelki in inženirske čete, postavni planinci, lahko topništvo, topništvo s konjsko vprego, motorizirano topništvo, motorizirani oddelki inženirskih čet, kemijska četa in drugi pomožni oddelki. Na čelu I. grenadirskega in II. pehotnega polka so nosili stare in slav-
ne bojne zastave, zastava I. grenadirskega kolka, odlikovana s Križem Savojskega Vojaškega Reda, z dvema zlatima kolajnama za vojaške zasluge, dvema srebrnima svetinjama ter eno bronasto, zastavo II. pehotnega polka, odlikovano z Vojaškim Savojskim Redom, z dvema srebrnima svetinjama in tremi bronastimi.
I. in II. pehotni polk sta šla mimo častne tribune z mogočnim rimskim korakom. Izredno so ugajali tudi alpinci v popolni planinski opremi s cepini in ostalim priborom, dalje dolge motorizirane kolone, reflektorske čete, metalci plina in ognja, avtomobilske kolone za oskrbovanje čet in sanitetne kolone. Italijanska Vojska je korakala po ulici v dvanaj-sterostopih. Topništvo je imelo svojo godbo na konjih in zastave.
Vso to veličastno parado italijanske Vojske so tudi filmali- Ob častni tribuni sta bila tudi dva radijska napovedovalca. Potek mogočne parade so oddajali neposredno v Rim, kjer jo bodo posneli na plošče, katere bodo že danes ob 18. vrtili po vsej Italiji, da bo ljudstvo vsega velikega Imperija samo lahko poslušalo in se prepričalo, kako navdušeno je najmlajša italijanska pokrajina, Ljubljanska Provinca, veličastno proslavila Dan Vojske in italijanskega Imperija.
Eec. L’ alfo Commissario per la Proviitcia di Lubiana
comunica
che banconote dell’ex Stato Jugoslavo di taglio superiore ai 1000 dinari non hanno corso nella provincia di Lubiana.
La lero detenzione, da parte di chiunque, % da ritenersi pertanto abusiva e dev'essere de-nunziata al piu vicino comando dej RR. CC.
L’Alto Commissario Emilio Grazinli
Ekscelenca Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino
objavlja
da ne smejo krožiti v provinci Ljubljana bankovci Narodne banke bivše kraljevine Jugoslavije z no-minalo nad 1000 dinarjev.
Hranjenje teh bankovcev je kaznjivo in se morajo prestopniki ovaditi najbliijemu poveljstvu kr. karabinjerjev.
Visoki Komisar Emilio Orazioli
Vesti 9. mala
V	jadranskem ribiškem zavodu v Benetkah se
je zbrala komisija, ki ima nalogo urediti ribji zarod. Pri konferenci so bili navzoči predstavniki ribarske industrije, zastopniki delavske zveze v tej industriji in zastopniki drugi zainteresiranih ustanov.
O	razburjenju med palestinskimi Arabci zaradi napada Velike Britanije na iraško samostojnost, poroča Ankara: V Palestini je prišlo do več spopadov med Britainci in Arabci. Angleške oblasti so več Arabcev dale zapreti. Po vsej Palestini so manifestaieje za Irak.
Newyorško časopisje pravi, da se je z neko angleško ladjo, ki se je potopila blizu .Anglije ponesrečilo _ tudi 11 ameriških letalcev skupaj z drugimi 111 osebami, ki so bile večinoma člani osebja anglo-kanadske vojaške komisije. Uradno je bilo rečeno, da so ameriški letalci tvorili del skupine pilotov, ki so spremljali letala za Anglijo.
Na ukaz maršala Petaina bodo po vsej Franciji z največjfmi slovesnostmi proslavljali praznik Ivane d’Arc.
Indijci na Japonskem so izdali razglas, v katerem izražajo popolno solidarnost z iraškim ljudstvom, ki se bori proti osovraženi Angliji. Obenem so pozvali vsa azijatska društva, naj moralno in gmotno podpro vse 'azijske narode, ki se bore proti skupnemu tiranu.
Zaradi sedanjih dogodkov v svetu se mora Japonska oborožiti s še večjim pogumom in vero, da bo dosegla vse svoje cilje na Ki* tajskem, je izjavil glavni poveljnik japou* škili čet na Kitajskem general Hata. Poudaril je tudi, da nezlomljiva disciplina preveva japonske vojake, ki so zmerom pripravljeni žrtvovati se za domovino. Po drugi strani pa se kaže razkroj v vojaških vrstah maršala Čongkajška.
Britanska admiraliteta je sporočila, da je neko nemško letalo v strmoglavskem poletu z bombo zadelo in potopilo pomožno križarko >Patia«.
List »Aflcn Poštene poroča, da je bila potopljena od letalske bombe norveška ladja »Kosmos (17.800 ton), ki je bila v službi britanske mornarice.
Augusto rigraziamento per i devoti omaggi al’Re Imperator«
Lnbiana, 8 maggio. In risposta ad un tele-gramma di devoto omaggio inviato dai sindaci della Provincia di Lubiana, riuniti a rapporto alLa Macsti del R e, l’Alto Commissario ha ri-cevuto oggi il seguente telegramma; H R e Im-
Iieratore ringranzia vivamente voi, i sindaci e a popolazione slovena della provincia di Lubiana, per la patriottica mamfestazione che &
?;iunta graditissima all’Augusto Sovrano. (Ste-ani).
Visoka zahvala za vdanostno izjavo Kralju in Cesarju
Ljubljana, 9. maja. a. V odgovoru na vdanostno brzojavko županov v ljubljanski provinci, ki so se zbrali, da bi izrazili svojo zvestobo Kralju in Cesarju, je prejel Visoki Kr. Civilni Komisar včeraj sledečo brzojavko/
»Kralj in Cesar se živo zahvaljuje y^m, županom in slovenskemu ljudstvu v ljubljanski provinci za patriotske manifestacije, ki jih je Vzvišeni j Suveren blagovolil blagohotno sprejeti«.
Od povsod prihajajo neugodne novice
za Angleže
Berlin, 8. maja. a. Zapovrstni in nenadni neuspehi Angležev tako na vojaškem kakor tudi na političnem polju, ki so si sledili v zadnjih tednih z vrtoglavo brzino tudi po sodbi najbolj optimističnih londonskih opazovalcev, so predmet zanimanja nemškega, tiska, ki beleži zadnje dogodke na raznih odsekih evropske in izvenevropske šahovnice. Poostritev letalskih napadov na britansko otočje in na morju, ki so hudo prizadeli britansko mornarico, so povzročili velike zapreke v gospodarstvu, industriji in v pomorstvu britanskega imperija. Katastrofa Angležev na Balkanu se je zaključila z operacijami italijansko-nemških čet, ki so končale z zasedbo zadnjih otokov in so končno odstranile ves vojni material, ki so ga pustili Angleži. Egejsko morje, ki je silno važno področje, je popolnoma očiščeno Angležev. Neumestni izgovori ministra Edena, ki je hotel Pred parlamentom odstraniti s sebe krivdo, so šli za tem, da bi vsa odgovornost za poraz padla na Srbe in Grke. Ti izgovori so naleteli na stro-
go obsodbo tiska. Videlo se je, da se je britanski minister potem, ko je zalezel v pustolovščino na račun dveh narodov, skušal oprati pred javnim mnenjem svoje države s salonskimi izgovori le pa upoštevamo dejstva, poudarjajo nemški listi, ie treba omeniti hiter razvoj dogodkov v Iraku kjer je stanje zelo resno, lo potrjuje novica o sabotažnih napadih na pelro-lejski vod i/, Mosula’ ki so ga angleški agenti poskušali razstreliti. .Časopisi pravijo’da to dejstvo potrjuje, da smatrajo Britanci danes rvoj položaj za zelo težak in so pripravljeni zgubiti tisto, kar je zapisano poginu. Obkolitev 3000 angleških vojakov in Avstralcev pri Habbani-yah, kakor se glase poročila iz Beyroutha, označuje obseg bitke, ki se odigrava na tem odseku, Dalje pa prihajajo za Britance vse prej kot razveseljive vesti iz Aten, Egipta in Pale.-stine. kjer pridobivajo protiangleške demonstracije čedalje ostrejši značaj. Resnost arabskega upora je dobila v zadnjih urah poseben poudarek v proglasu, ki ga je veliki jeruzalemski mufti izdal na arabske bojevnik*-
Duce je bil od 2. - 20. marca na albanskem bojišču
Tirana, 9. maja. a. Duce je odšel 2. marca z letalom iz Barija in je prispel v Tirano, kjer ga je sprejel general Covallero, poveljnik Jakomini in general Ranza. Od tu je nastopil svoje potovanje z avtomobilom proti Rehovj. Blizu Berata je pregledal divizijo »Bari«. Kosil je skupaj z italijanskimi častniki. Popoldne je prišel v Rehovo, pregleda) divizijo »Siena«, zvečer pa neko strategično postojanko pri Va-loni. .3. m a r c a je Duce odšel v Demblan in Mauro^o, pregledal diviziji »Toskanske volkove« m »Legnano«. V spremstvu generala Ca-vallera si je popoldne ogledal planinski diviziji »Valle Po« in »Valle Tanaro«, noč pa je prebil na vojaški postojanki. 4. m a r c a se je Duce odpeljal proti Beratu. Povsod so mu čete priredile navdušene manifestacije, posebno pa črne srajce. Pri Rehovi je pregledal delavce, ki so dovrševali tam cesto. Tudi ti so Duceja radostno pozdravljali. V Rehovi je sprejel Duce poveljnike divizij »Pinerolo«, »Cagliari1«, »Pu-glie«, »Bari«, »Centauro« in poveljnike topniških oddelkov. Poveljniki so mu razložili stanje na vojaških postojankah, noč je Duce prebil na koti 22. Naslednjega dne m je Duce ogledal skupino albanskih bataljonov ob Devoliju. Blizu BeratB je obiskal tudi osrednjo vojaško bolnišnico. Noč je prebil na koti 5. 6. marca je Duce pregledal čete pri Valoui, blizu Dukatija pa je pregledal legijo črnih srajc »Brescia« in vojaško bolnišnico. Na neki vojaški točki je opazoval topniško obstreljevanje sovražnikovih postojank. Zvečer se je vrnil na koto 22. ?. m a r c a je sprejel zastopnike petih vasi v navzočnosti Eksc. jacomi-nija. Potem je proti večeru odšel v pas pri Beratu in prenočil na točki št. 34. 8. m a r c a je Duce obiiska! čete okrog Rehove in bil povsod deležen velikih manifestacij. Dan kasneje se je podal na opazovalnico, od koder je gledal naskok neke italijanske enote. Ves dan je ostal na tem mestu in jedel skupaj z vojaki.
10.	marca zjutraj je odšel Duce spet na isto postojanko in med delovanjem čet dobival po telefonu od poveljnikov razna pojasnila in dajal sam navodila. H. m are a je ponovno ostal na isti postojanki in zasledoval potek operacij.
12. marca se je podal v spremstvu generala Prieola v Elbasan, kamor mu je prišel nasproti poveljnik II. armade Geloso in mu podal poročilo o nedavnih sovražnikovih napadih in o naši ofenzivi, ki se j® začela 8. marca. 13. marca je Duce x vojaške postojanke opazoval ofenziven naskok italijanskih čet. 14. marca je Duce ponovno prišel na isto vojaško postojanko in ostal tani d« večera. Gledal je nadaljne akcije vojske. 15. marca je dobil Dure poročilo, da je bila potopljena bolniška ladja »Po«, na katere krovu je bila grofica Ciano, ki pa se je rešila 20 minut pred potopitvijo ladje. Ob 2. popoldne je Duce odpotoval proti Va-loni in šel obiskat grofico Ciano. Spotoma se je razgovarjal z vojaki, ki so ga nadvse navdušeno pozdravljali in sprejemali. V vojaški bolnišnici je obiskal ranjence, zvečer pa se je vrnil na svojo vojaško postojanko. 16. marca je Duce sprejel generala Cavallera, ki mu je podal podrobno poročilo o zadnjih dogodkih in o bodočih operativnih načrtih. Popoldne je znova sprejel generala Cavallera, Birolija in Nascia. 17. marca je Duce odšel s točko 34. proti Elbasanu na točko 45, kjer je sprejel poveljnike II. armade in generala Cavallera. 18. marca je Duce odiel na Monte Nasta, kjer mu je poveljnik razkazal teren. Med vzklikanjem čet, je Duce odprl most na Devoliju, potem je imel skromno južino, po ogledu bolnišnice pri Niksi pa se je vrnil skromno južino, po ogleda bolnišnice pri Niksi pa se je vrnil na postojanko 45. Naslednjega dne je dobil Duce poročila o najnovejših operacijah pri Zenici. Na povratku je Duce obedoval skupaj s častniki. 20. marca je Duce obiskal bolnišnico pri Krusti in je potem odšel do Ohridskega jezera, kjer mu je general Biroli razložil položaj. Na povratku od Ohridskega jezera, so ga povsod vojaki navdušeno pozdravljali. Zvečer ob 18. uri je sprejel poročilo od generalov Gelosa, Mossa, Rossija, Gaiubare in Mer-ralija. Naslednjega dne zjutraj se je Duce. z letalom odpeljal v Bari.
Protestno noto proti angleškemu bombardiranju
odprtega mesta Pauluka in proti napadu na vojaško bolnišnico, je iraška vlada poslala vaem diplomatskim zastopstvom v Iraku
Stran 2.
SLOVENSKI DOM«, dne 9. maja 1941.
_
Stev. 106.
Dalmacija ima desetino vsega boksita
na svetu
Zemeljske zaloge dalmat. boksita so preračunali na 90 do 100 milij. ion
Rim, 6. maja. Po prvih podatkih in cenitvah italijanskih inženirjev so zaloge boksita v Dalmaciji mnogo večje, kakor pa so prvotno mislili. Preračunali so, da bi bilo mogoče dobiti iz teh dalmatinskih ležišč 90 do 100 milijonov ton boksi-
ta. kar bi odgovarjalo desetini dozdaj ugotovljenega boksitovega zemeljskega bogastva na vsem svetu. Številke kažejo, kako ogromen bo lahko prispevek, ki ga bo Dalmacija dala italijanski industriji na polju aluminijeve proizvodnje.
Uspešni iraški napadi na letališča
Beyrnth, 9. maja. a. Vrhovno poveljstvo iraške vojske je izdalo naslednje uradno poročilo:
Sovražnik je nenadoma napadel naše čete, ki so bile na letališču v Senneldebbanu. Po srditih spopadih m potem, ko so naše čete spoznale, da je vsak nadaljni	odpor brez	pomena,	so se
umaknile na nove	postojanke. V	takojšnjem	proti-
napadu smo prizadejali sovražniku težke izgube. S hudim topniškim ognjem smo obsipavali sovražnika. Naše izgube niso težke. Iraški bombniki 60 v noči na 6. maj leteli nad letališči v Senneldebbanu in metali zažigalne in razdiralne bombe ter povzročili težko škodo na skladiščih in zgradbah. V noči na 6.	maj so iraški	bombniki	silovito
napadli sovražne	oddelke. Eno	angleško	lovsko
letalo, ki 6e je skušalo postaviti v bran našim bombnikom, je bilo po hudem spopadu prisiljeno k begu, drugo pa je moralo pristati v bližini Ajalbouda.
Naša letala so še drugič letela nad letališčem v Senneldebbanu in letališčem v Habannyji. Nad obema letališčema so se vneli srditi boji, ki pa nikakor niso ovirali naših bombnikov, da bi zagnali bombe na vzletišča in na municijeka skladišča in da se ne bi nepoškodovani vrnili na svoje oporišče. 6. maja so sovražni bombniki vrste Wellington proti poldnevu preleteli letališče in železniško postajo v Bagdadu. Napad, ki je trajal
poldrugo uro, je prizadejal lažjo škodo na postaji. Tudi zgradba na letališču je bila zadeta. Požar, ki je sledil, in ki je bil omejen, je že pogašen. 7. maja opoldne so tri letala vrste WeHington napadla zahodno bagdadsko postajo ter povzročila nekaj škode. Ubite so bile štiri osebe, ranjena pa dva vojaka. Sovražna letala so bombardirala iraške oddelke pri Rawadyju, ne da bi povzročila sploh kakšno škodo. Neko prevozniško letalo je bilo prisiljeno pristati na letališču v Nabissi in je bilo zaplenjeno; 17 mož posadke je bilo ubitih.
Iraška policija ie prijela štiri člane posadke z nekega sovražnega letala, ki je bilo prisiljeno pristati v bližini Almaydicha.
čemu je potoval
iraški vojni minister v Ankaro
Sofija, 9. maja. a. List »Zora« piše, da je iraška vlada v neki svoji noti, ki jo je poslala zastopniku držav, podpisnic sabadske pogodbe, opozorila na dolžnosti, da druga drugi priskočijo na pomoč. To namreč omenjena pogodba določa. List med drugim tudi poroča, da je iraški vojni minister na svojem obisku v Ankari razpravljal z zastopniki turške vlade_ o vprašanju dolžnosti te medsebojne pomoči.
Imperialistični pohlep Združenih držav
ki bi rade dobile oblast nad vsem svetom
Rim, 9. maja. a. V kakšnem razpoloženju so imperialisti v Washingtonu, najjasneje dokazuje govor senatorja Pepperja, ki je zahteval, naj vojska Severne Amerike v sporazumu z britansko vojsko zasede Islandijo, Capverdsko otočje, Kanarske otoke, Singapoore in Dakar. Senator Pepper je dalje zahteval, da se angleška in severnoameriška mornarica združita na Tihem Oceanu z enotno mornarico, da bi izvedli obkolitev Ja-
ponske. Vidi se torej, da je imperialistična blaznost prevzela severnoameriške duhove. Rooseveltove manije so se nalezli tisoči in tisoči severnih Arrte-rikancev. Ta epidemija 6e razširja s propagando med ljudskimi množicami, v katerih vzbujajo najnižje instinkte in pohlep ter mu obljubljajo svetovno nadoblast nad Evropo, Azijo, Afriko, nad | ameriško celino in celo nad Anglijo.
O čem se (e razgovarjal Darlan v Parizu
Rim, 9. maja. General Darlan se je za časa svojega zadnjega bivanja V Parizu sestal tudi z veleposlanikom Scapmijem in razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na francoske vojne ujetnike, poleg tega pa tudi z Vallantom, pooblaščencem francoske vlade za reševanje judovskega vprašanja.	I
Veleposlanik ^capini se bo v nedeljo odpe- I ljal v Nemčijo, da tam obišče številna francoska ujetniška taborišča.
O Darlanovem sestanku z nemškim poslanikom Abetzom in Lavalom v Parizu, se je zdaj zvedelo, da so nemške oblasti pristale na to, da se odpre meja med zasedeno in nezasedeno Francijo in se tako omogoči prevažanje živil, premoga, železa ter ostalega nlaga med obema Francijema. Po novem nemško-franco-skem sporazumu smejo ljudje potovati iz enega v drugo področje le v primeru resne bolezni ali smrti najbližjih sorodnikov. Dovoljeno je tudi dopisovanje med obema Francijama z neilustriranimi dopisnicami. Razoroženim vojakom vojske in letalstva se bodo izdajala enaka dovoljenja za potovanje z enega na drugo področje, kakor že veljajo za mornarje.
Napovedujejo tudi, da bo v kratkem prišlo v Franciji do pomembnejše spremembe vlade. Pravijo, da bo Lavaj dobil široka pooblastila, kljub temu, da bo še vedno ostal v Parizu.
Hrvaški poslanik dr. Benzon pri Hitlerju
Berlin, 9. maja. b. Voditelj NeTnSije Adolf Hitler je sprejel včeraj v novi državni pisarni ob navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa hrvaškega poslanika v Berlinu, dr. Branka Ben-zona, ki ie voditelju pri tej priliki izročil svoje poverilnice. SS oddelek je hrvaškemu diplomatu izkazal vojaške časti.
Morilci kralja Aleksandra prosijo za začasno svobodo
Pari«, 9. maja. a. Zasnovatelji marsejskega atentata, ki jih le sodišče v Aix-en-Provence meseca februarja 193fl obsodilo na dosmrtno prisilno delo, ker so zločinsko umorili bivšega jugoslovanskega kralja Aleksandra in istočasno tudi tedanjega francoskega zunanjega ministra Bar-thou-ja, so zdaj po svojih odvetnikih spet poslali pravosodnemu ministru prošnjo, naj jih začasno spuste na svobodo. To svojo zahtevo utemeljujejo s tem. češ da je treba upoštevati zadnje dogodke v bivši Jugoslaviji in da se je evropski politični položaj zdaj spremenil.
Roosevelt Hoče na vsak način v vojnr.
Newyork, $. maja. a. Ameriško časopisje javlja Iz Washingtona, da v parlamentarnih krogih ne izključujejo možnosti, da bi mogla Bela hiša sporočiti v kratkem odločitev, da bo dala Amerika vso pomoč v korist Anglije in sicer pomorsko m vo-aško. To sklepajo iz dejstva, da je bil zadnji jovor vojnega ministra Stimsona že peti bojeviti govor, ki .*o jih imeli člani Rooseveltove vlade. Vsi listi pa izključujejo možnost, da bi mogla Amerika posredovati na totalen način. Večjo vojaško pomoč bi mogla dati le na posreden način. Treba pa je poudariti, da je odpor izolacionistov telo močan, kar se vidi iz izjave senatorja Whe-ilerja, ki je rekel, da je na »vojih proMintervencioni-stičnih snodih ugotovil, da je 907c ameriškega judstva proti posegu v vojno.
Dva nemška časnikarja v Ameriki — zaprta
Washington, 9. maja. b. Pravosodni minister je sporočil, da sta bila dva nemška časnikarja prijeta in odvedena v Ellis Island. Ta odlok utemeljujejo s tem, da sta se ta dva nemška časnikarja pregrešila proti določbam zakona, ki določa popis vseh tujcev v Ameriki.
Anglija bo z vsemi silami branila Egipt
Lizbona, 9. maja. a. Ko je govoril v spodnji zbornici o dogodkih v Cirenajki, je Churchill omenil tudi silno Tiitro dezorganizacijo med angleškimi oklepnimi silami ter O nekaterih tehničnih in vojaških napakah. Dalje je Churchill povedal, da je Anglija odločena braniti Tobruk in Kreto do kraja brez misli na umik, kajti to sta ofenzivni fX>stojanki največjega pomena. Potrdil je tudi, da bo Anglija branila Egipt z vsemi silami, ki jih ima imperij na razpolago.
Velika norveška ladja potopljena
Oslo, 9. maja. b. Norveški Rdeči križ sporoča, da je bila potopljena velika, 6750 tonska motorna ladja >North Starc, ki so jo bili prisilili v angleško službo. Vseh 30 mož posadke je utonilo.
Portugalska - odločno nevtralna
Lizbona, 9. maja. b. Nihče ne ograža neposredno Portugalske in njenih narodnih interesov — piše nek portugalski časopis — in nobena strašila ne morejo pripraviti dežele do tega, da bi opustila svoje jasno in odločno stališče nevtralnosti. Mislimo, da lahko t vso pravico nastopimo proti govoricam, ki se širijo z onstran oceana o nekih manifestacijah proti novemu redu v Evropi. Stara Evropa ne more več živeti. Nadomestila jo bo jutrišnja, ki bo temeljila na podlagi socialne pravičnosti, Evropa, v kateri bo tudi Portugalska odločujoč činitelj.
Bodoča Evropa bo urejena in mirna
Madrid, 9. maja. b. Na evropskih tleh ni več vojne — piše znani španski list »Pueblo«. To pomeni — nadaljuje člankar — da Stari svet ni več v razpadu. Prevladuje prepričanje, da prihajajo evropski narodi do tega, da bodo sami reševali svoja vprašanja in da bodo vsemu svetu dali novo lice in novega duha. Kar se danes dogaja v Evropi, ne dopušča črnoglednosti, temveč daje upanje, da bo bodočnost urejena in mirna.
»Nihče več ne ve, kam pelje pot«
Buenos Aires, 9. maja. b. Dopisnik nekega argentinskega lista piše da je Rooseveltova politika dosrgla to. da zdaj v Združenih ameriških državah vlada popolna zmešnjava. Nihče več ne ve _ nadaljuje člankar svoja izvajanja — kam pelje pot in kakšno stališče naj zavzamejo in na kakšno podlago se opira Rooseveltova politika. Javnost USA reagira na to zmešnjavo v toliko, da je vedno bolj proti podpiranju Velike Britanije V USA ne vedo več, kje naj si poiščejo prijateljev in kje so njihovi sovražniki.
6 milijonov ton sladkorja bodo uničili
Rim, 8. maja. a. Kakor poročajo iz New Yorka, imajo zdaj na Filipinih, v Zahodni holandski, Indiji, na Kubi, na Portorlki, Antillih in v Južni Afriki nad lest milijonov ton sladkorja v zalogah, Ta ogromna zaloga zdaj ne more na svetovni trg zaradi vojne, ki je onemogočila normalni razvoj mednarodne trgovine. Zaradi tega bodo po vsej verjetnosti te sladkorne zaloge morali uničiti, da tako naredo prostor pridelku v bodočem letu.
Mostovi, obnovljeni v osmih dneh
Ljubljana, 9. maja. a. Dva železniška mostova, ki so jih znova popravili italijanski inženirski oddelki, bodo jutri spet izročili prometu, prav tako tudi železniško progo Postojna-Logatec. Omenjena mostova je sovražnik prej pognal v zrak. V komaj osmih dneh sta bila omenjena mostova spet zgrajena.
Ogromna ikoda po povodnjih v Braziliji
Rio d« Janeiro, 6. januarja, a. Silni nalivi so povzročili v Braziliji velike povodnji Dober del riževih nasadov j« pod vodo. Posamezni mestni okraji v Porto Alegre so preplavljeni. Škoda, ki so jo povodnji povzročile na poljih in drugod, Je ogromna
V ponedeljek prično na univerzi s predavanji
Ljubljana, 9. maja.
Na ljubljanski univerzi je od 1. do 10. marca t. 1. trajalo redno vpisovanje /a poletni semester, ki navadno vsako leto izkazuje nekoliko manjše število vpisanih slušateljev in slušateljic, kakor pa v zimskem semestru. Poznavalci vseučiliškega življenja pravijo," da je glavni vzrok manjšemu številu to, da si nekateri slušatelji dobe primerne stalne službe in da mnogi končajo svoje študije že v zimskem semestru. Od 10. marca do 25. aprila je bil nato določen rok za naknadno vpisovanje. Kmalu nato so bile odrejene velikonočne počitnice. Mnogi veliki, za razvoj slovenske univerze zgodovinsko važni dogodki so se med tem časom razvijali in končevali. Univerza je mnoge težave prebrodila. Tudi v jKiletnem semestru bodo redna predavanja in bo semester končan konec junija. V ponedeljek, 12. t. m, se prično redna preoavnaja. Že te dni je vladalo na univerzi izredno živahno življenje.
In statistika univerze! Poučna in zanimiva je. Sestavljena je bila za zimski semester v
Sami se lahko kaj kmalu prepričate, ds.
vseh podrobnostih in v velikem obsegu obširna
statistika, lei nam ponazoruje vse gmotne, socialne in duhovne prilike naše akademske mladine. Najzanimivejša je pač statistika, ki opredeljuje akademike po jx>ložaju in stanu, jx> jjo-klicih in slojih njihovih staršev. V naslednjih vrsticah navajamo kratko in splošno statistiko.
V poletni semester se je na univerzi vpisalo celotno 2197 slušateljev in slušateljic, v zimskem jih je bilo 2474. Torej znaten padec! Vzroki so najrazličnejši. Mnogi slušatelji so zaprosili za odpustnice, ker so prišli v situacije, ki jih niso pričakovali. N« posameznih fakultetah je bilo v zimskem semestru 1940-41 vpisanih:
1. filozofska fakulteta 507, od teh 365 slušateljic, med njimi 5 izrednih; 2. juridiona: 605, od teh 102 slušateljici, med njimi 3 izredne; 3. medicinska fakulteta 324, med njimi 93 medicink; 4. tehniška fakulteta 849, od teh 64 rednih slušateljic in 5. teološka fakulteta 191 slušateljev, med njimi 1 izreden. Po številu je bila torej v zimskem semestru najmočnejša tehniška fakulteta! — d.
velja rediti domače zajce
Živimo v Sasih, ki vemo, da ni drugače, kakor da se tudi tej ali oni stvari odpovemo.
Vojna vihra, ki divja po svetu že nekaj let, je vzrok, da si tudii mesa ne more vsak privoščiti, kolikor in kadar bi si ga rad. Oblasti so odredile tudi posebne brezmesne dni in tedaj sploh ni nikjer mogoče dobiti mesa. Mesarske stojnice na trgu so tedaj zaprte. Mesojedci so s tem najbolj prizadeti. Pa tudi v dneh, ko je na trgu mesa dovolj, mora marsikdo Iti mimo stojnic, ker ima žep tudi svoje ugovore. In vprav zaradi teh okolnost« bi veljalo rediti domače kunce, pri tem pa gledati tudi na dobro pasmo, ki bo dala dosti mesa.
Reja malih živali, kamor spada tudi domači zajec, postaja pri nas zadnje Čase vse bolj upoštevana, predvsem v malem gospodarstvu. V mestih, še bolj pa v predmestjih, že naletimo na cele zajčje farme, kjer se gosjK>dar z veseljem ukvarja z zajci. Mnogo družin se preživlja bodisi s to ali ono vrsto malih živali, ki nudijo našemu malemu človeku vir skromnih dohodkov, če jih prodaja, če pa ne, pa okusno in poceni hrano, in med malimi živalmi ne zavzemajo zadnjega mesta zajci.
Umni rejec pa si pri tem želi tudi izboljšanja glede na čistoto pasme, težo Šivali ali kakovost volne, kar doseže edinole tedaj, če vrši stalno plemensko odbiro. (Kar tiče kakovosti
V treh vrstah ...
Italijanski prometni minister na Cetinju. V
črnogorsko prestolnico je dospel italijanski prometni minister Eks. Horst Venturi. Proučil bo vsa nujna vprašanja glede pomorskega prometa in brezžičnih poštnih zvez z Italijo.
Radijska postaja v Splitu le deluje. Takoj ko je Italijanska Vojska zasedla sončno Dalmacijo, so se zasedbene oblasti potrudile, da mestu Splitu oskrbe radijsko postajo za dalmatinsko področje. Splitski radio vsak dan že oddaja redni spored. V delu so že načrti, da j>ostajo še bolj okrepe.
Italijanski filmi na zasedenem ozemlju. Zastopniki italijanskega filma so že v dogovoru z našimi kino podjetniki glede predvajanja Italijanskih filmov. Prav kmalu bomo po zasedenem ozemlju videli tudi italijanske filme, ki so po kakovosti prav dobri.
Belgrajska občina skrbi ta meščane. V kratkem bodo po raznih mestnih delih Belgrada odprte prodajalne za živila.
Velik požar v Litiji. Zraven litijskega postajnega poslopja je veliko lesno podjetje, katerega lastnik je g. Samsa. Nedavno je šel g. Samsa na sodišče, kjer je imel nekaj opravka, delavci pa so delali kar naprej. Zaradi visokega pritiska pa je, kakor domnevajo, pnrni kotel razgnalo in ogenj Je bil tu. Uničil je vsa poslopja in g. Samsi uničil vse lesno podjetje Škoda, ki jo lastnik trpi, je zelo velika.
Mariborska mestna podjetja v novih rokah. Za novega vodjo mestnih podjetij je bil imenovan Roman Pelikan iz Maribora. Vodstvo električnega jM>djetja in plinarne ter vedovoda je pa prevzel inž. Scherer, ki je po rodu iz Švice, zadnja leta pa je živel v Mariboru.
Kruha ni bilo v Belgradu. Zadnje dni je zmanjkalo kruha v Belgradu. Zaradi tega Je mestna občina opozorila meščane naj še bolj varčujejo s kruhom in jih obenem opozorila, da naj se omeje le na najvažnejše jx>trebe.
Da se ne razpasejo bolezni. V delno razrušenem Belgradu je bila prvo dni nevarnost, da s« razpasejo razne kužne bolezni. Le takojšnjim zdravstvenim ukre|>oni se je zahvaliti, da do tega ni prišlo. Vsi meščani so bili cepljeni. Ker se nekateri lastniki hiš niso držali strogih zdravstvenih predpisov so bili občutno kaznovani.
Da se seznanimo t našo krvjo v tujini. V ta namen je izdal Jože Prem rov primerno kn jigo, ki Ivo že mladino poučila o naših zamejnih bratih. Knjiga bo tudi priročna za razna predavanja, ki se tičejo izseljenskega vprašanja. Veliko ie s podatki izdajatelju jvomagal pokojni, v Argentintji ponesrečeni Jože Kastelic.
Nogometne tekme bodo spet na sporedu. S tekmami na zasedenem ozemlju, katerega «o zasedle Italijanske Oborožene Sile, bodo začeli prihodnjo nedeljo. Drugo nedeljo torej se bodo začele prvenstvene tekme, kakor smo izvedeli od pristojnih Člniteljev. Upamo, da se bodo tudi drugi športniki v kratkem spot poprijeli dela.
Pomožne učiteljice na Štajerskem. Na Štajersko bodo v kratkem prišle pomožne učiteljice, ki bodo tam Imele posebno lepo In plemenito nalogo, kakor poroča graška »Tagespost«. Učiteljice imajo za Beboj večdnevni pripravljalni tečaj.
volne pridejo pred vsem v poštev angorci). Te odbira pa ne; more vršiti, ako ne vodi o svojih živalih natančnih zapiskov o pokolenju, rojstvu, uspehih pri reji itd.	*• -a
Stalna plemenska odbira je mogoča le na ta način, da se vodijo o živalih rodovniški zapisniki. V ta jiarnen morajo biti zaznamovane vse plemenske živali. Najprimernejši način zaznamovanja za kunce je tetoviranje. Tetoviranje kuncev je posebno obvezno za vse rejce, ki so včlanjeni v Društvu malih živali. Tetovirati moramo živali, ki so bile ugodno ocenjene na podlagi vzornika, dalje mladiče, ki so še pri materi in so čiste pasme ter živali, katerih predniki so že zaznamovani. V nobenem primeru ne smemo tetovirati križancev pasem, bastardov ali hlevskih kuncev. Mladiče tetoviramo, ko so stari 8 do 12 tednov. Tetoviramo tako, da v uhljih vtisnjene številke namažemo s tetovirno barvo, ki jo dobro vdrgnemo v kožo. V levi uhelj vtisnemo rojstni datum, v desnega pa matično številko.
Prvo pogoj uspešne vzreja živali je v prvi vrsti točno spoznavanje živalskega rodu, iz katere naj izvira vsa nadaljna vzreja. Umen zajčje-rejee mora voditi za svoj zajčji rod še nekaj nujnih tiskovin (vzrejnd list, rodovni, matični list). Prav tako mora umen rejec zajcev voditi oplemenilni list. Oplemenilni list deloma dokazuje Čistost pasme samca ali samice, kar je vidno pri mladičih že pri prvem pokolenju. Koristno bi bilo vsekakor, da postane vsak rejec domačih živali tudi Član Društva rejcev malih živali, ki ima nalogo da povzdigne našo rejo malih Živali na dostojno višino. Veliko korist od tega bo vsak lahko kaj kmalu spoznal.
Koledar
Danes, petek, #. maja: Gregor N.
Sobota, 10. maja: Antonin, šk.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarSič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R„ Sv. Petra 78.
Izpit po čl. 11 pravilnika in praktični izpit ta otroške vrtnarice. Ravnateljstvo učiteljske šole v Ljubljani sporoča kandidatinjam, ki so se prijavile k izpitu po čl. 11. pravilnika za izobraževanje otroških vrtnaric kakor tudi onim, ki so se prijavile k praktičnemu izpitu za otroške vrtnarice, da naj *e vse zglasijo v ponedeljek, dne 12. maja ob 8. url v ravnateljevi pisarni, kjer bodo dobile nadalnia navodila.
Sobe in stanovanja la oficirje. Vse stranke, ki so sobe in stanovanja za častnike že naznanile na magistratu in Jih doslej še niso oddale, prosi mestno poglavarstvo, naj neoddane sobe in stanovanja takoj spet prijavijo v vložišču, soba Št. 1 v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Posebno naj pa tudi tisti, ki doslej sploh še niso prijavili sob ali stanovanj, to čim prej store, da bo ustreženo vsein gospodom častnikom ter jim Ljubljana izkaže vso svojo gostoljubnost.
Nogometni odsek Hermesa sjx>roča svfejim članom, da bo danes, v petek ob 20 sestanek vseh Igralcev pri Kržifu. Na dnevnem redu bo razgovor v treningu in razdelitev legitimacij za vetop na igrišče.
Ljubljansko gledalliC«.
Drama. Zafetek ob 10. uri. Potek, 9. maja zaprto. Sobota, 10. maja. Ugrabljene Sabinke. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Nedelja, 11. maja ob 15. uri: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Začetek ob 19. uri. Petek, 9. maja zaprto. Sobota, 10. maja: Vesel ežene \vindsorske. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 11. maja ob 15. uri: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 19. uri: Carmen. Izven. Znižane ceno od 30 din navzdol.
Po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol bodo uprizorili v soboto ob 19. uri izven abonmaja Schtinthanovo veseloigro »Ugrabljene Sabinkec, ki so napisane s peresom dramatika znalca, ki suvereno obvlada odrsko tehniko in dovtip, zna blesteče orisati nastopajoče osebe ter jih spravljati v posrečene komične situacije. Za vsakogar, ki je Željan razvedrila in smeha, je obisk igre priporočljiv.
V Forte Brandolo pri Chleggle so včeraj usmrtili roparja in morilca Glovannija Zaramella. Bil je obsojen na smrt, ker je ponoči vdrl v neko kmečko hišo, umoril kmeta in ga izropal.
Za tiskarno » Ljubljani, Joie Kramarič - Izdajatelj« Inž. Jože Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12