Tedercske novice. t ,,SLOVENSKr GOSPODAR,, sfane za celo leto 40 K* z& pol leta 80 K, za detrt leta 10 K. Izven Ju^-oslavije pa stane 50 K. Naročnina so pošlje na upravništvo ,,Slovenskoga Gospodarja" v Mariboru, KoroŠka oesta Št, 5. List se dopošilja do odpovoffl, Naročnina se plačuje naprej. Katoliški Slovenci, agitirajte za list, ki se že 6ez 50 let bori za pravice našega naroda! VODSTVO Slov. ljudske stranke je imelo v torek, 4. januarja, svojo sejo v Celju v hotelu »Pri belem volu«. Člani vodstva so prišli od vseh strani. Zborovanje se je začelo ob 9. uri predpoldne ter se je popoldne nadaljevalo m končalo ob 7. uri zvečer. Predsedoval je načelnik stranke poslanec dr. Korošec, ki je izčrpno poročal o notranjepolitičnem položaju v naši državi. Podal je jasno sliko o razvoju dogodkov v naši ustavotvorni skupščini od njenega početka, o začasnem poslovniku, o razmerah in pogajanjih med strankami, od politiki naše stranke in Jugoslovanskega kluba. Po tem poročilu je bila enoglasno sprejeta resolucija: »Vodstvo SLS, zbrano na svoji seji v Celju 4. januarja, izraža Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje in popolnoma odobrava njegovo taktiko.« Nato se je razpravljajo o nekaterih vprašanjih (zlasti o vprašanju monar- < hije in republike) ter se je enoglasno ugotovilo, da vlada v stranki v presojanju teh vprašanj popolna složnost, ki bo našim nasprotnikom temeljito skalila veselje, katero bi imeli nad kakš- j nim razcepom v stranki. Na vrsto so prišla vprašanja o strankinem časopis- . ju, o organizaciji in druge važne za- j deve. Zbor strankinega vodstva je nudil sliko sloge in svežosti, ki vlada v naši stranki in nam daje jamstvo, da bo Slov. ljudska stranka dosledno de- I lovala po svojem programu za blagor naroda in države. d OKRO2NI ZADRUZNI SHOD se vrši v pondeljek, dne 10. jan. 1921 v Rajhenburgu v kaplaniji. Začetek 06 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika okrožjja. 2. Predavanja: a) Obrestna politika v sedanfem času. b) Zadružno delo po vojski (gospodarske zadruge. 3. Vprašanja zastopnikov raznih zadrug, razgovor o raznih zadružnih zadevah', Na shod pabimo tudi zaupnike Slov. kmetske zveze. Poroča posl. Pušenjak. t KAJ JE Z VRNITVIJO od^zdtih 20'%? Začetkom decembra 1919 s>8 je pri kolkovanju starih bankovoev cdvzelo Ijudem 20%. Še do danes so ni Ijtidstvu povrnilo, kar se je prej ob Ijubovalo. Odvzemanje 20% je od?cd> ia liberalno-socialdemokraška vlada. Jisti 6as so bili na vladnem knnilu ie sami demokrati in rdečkarji. Sano3tojni sedijo sedaj v Beogradu, pa še aiti besedice niso zinili za. povra'tev odvzetili 20%. Kmetska zveza je od i. dec. 1919 naprej neprestano v listik , aa shodih in po svojih poslancih zabtevala, da mora vlada vrniti ljudstvu, kar imi je odvzela. Samostojna je glttde 20% ovajala oblastem naše Ijudi, ki so se zavzemali za Ijudske ko iotiSamostojni priganjaS S-c-hnuderl je eolo pisal dr. Zerjavu, naj zapr 2ebota, ker je zahteval vrnitev odv«etih 20%. . t STAVKA RUDAR.TEV. Stavka rudarjev v Trbovljah, Hrastniku in v Zagorju traja še nadaljo. Pri deželni vladi v Ljubljani so se opetovano vrgila poga]anja zaradi stavke, toda dosedaj brezuspešno. Ravnateljstvo trboveljske premogokopne družbe je izJavilo, da zviša rudarjem prejemke od 2 do 9 kron na dan pod pogojem, da tomu primer-no zvlša eeno za preraog. Ker pa vlada odklanja zvišanje cen za premog, so bila vsa tozadevna pogajanja dosedaj breznspešna. V sredo dne 4 januarja se vrše Se nadaljna pogajanja, od katerih se pričakujo, da bodo odločilna za nadaljui potek ru_ darske stavke. t KOSTA STOJANOVIC. Dne 3. januarja je v Beogradu umrl v starosti 54 let linančni miaister Kosta Stojanovič. Umrli je bil pristaš Jugoslavanske demokratske stranke ter rodo.u Macedonec iz Bitolja. t DR. TAVCAR, župan Ijubljan -. v-iki in novoizvolieni poslanac Jo^oslo- •anske demokratske stranke, se )e od f)ovedai poslančevaoju. Na njegovo mesto stopi profesor Reisnerv d DOGODKI pri Gornji Sv. Kun:;oti pred sodiščem. Dne 30. oktobra je ¦krajni sodnik Emil jKramer, debel priiatelj novinarja Pirca sodil o dogodkih ; )ovodom shoda Kmetske zveze pri Goraji Sv. Kungoti. Kakor znano, so pristaši Samostojne« in »socialdemokraškec tranke v lepibratski slogi brez povoda uapadli z gorjačami in plankami mirno /borujoče pristaše jKZ v kungoški šoli. iieditelji so naval napadalcev, ki so bili pijani, srečno odbili, jim pobrali orožje 1 er jih vrgli iz šole. Pri spopadu so bili !ia obeh strangh poškodovani. Seveda so dobili samostojni in rdečkafji z lastnimi gorjačami • več kot naši. Našim niti na misel ni prišlo, da bi divje napadalce !>ožali z mehkimi rokavicami, ampak so dali pretepaškim napadalcem pošteno ;)lačilo za njih »turo«. Nasprotniki so skušali celo zadevo tako zasukatL^a samostojni« in »rdeči« niso imeh nar mena motiti zborovanja, ampak, da so samo radi varnostie vzeli seboj planke in enako orodje. Tudi so tajili, da bi bil napadalce kdo najel, nahujskal ali eelo opijanil. Naš zagovornik dr. Juvan je predlagal, da se zaslišita priči, ki |)Otrdita, da se je napadalce več dni poprej prepariralo na napad in da se jim je zato dajalo pijače — vina in žga"uja — kolikor so hoteli. A sodnik ie ta predlog brez utemeljitve odklonil. Sodnik se je postavil na stališče, katerega ne moremo razumeti: Napadalci so nedolžni, a krivi so reditelji - zborovalci, ker se niso pustili natepsti in pobiti. Kdor razume tako salomonsko mnenje, bo gotovo zveličan! Po mnenju teh novodobnih Salomonov bo v prihodnje najbolje, da se pri takih slučajih napadalcem da posebna pohvala za >trudapolni« nastop. Laž je, kar prad »Tabon o tej razpravi, da sta bila ob» sojena samo Zebot in župan Galumder. Ses pa je, da so bili obsojeni tudi samostojni, kot n. pr. mlinar »priljubljenic Lebavitsch, sociji Krištof itd. jPravdne stroške morajo plačati vsi enako: naši, kakor samostojni in sociji. — Gospodje »Taboriti«, vaše poročilo je samo laž in laž ima še tudi v Jugoslaviji kratke noge! SILVESTROV VEČER Ijutomerskega Sokola. Na novega leta v jutro ob pol petih so se vračali naši ljutomerski Sokoli iz Silvestrovega večera. Moglo je biti to nekaj krasnega, da so ljudje še čakali Novega leta. Ko so naši zavedni Ljutomoržani in okoličani šli k sv. maši, so tisti gospodje, ki so iraeli »Nebesa na zemlji« rajali in vriskali vsak na svoj dom. Lep vzgled je to za našo mladino. Starši, pazite na otroke, da vam jih ne bo pograbil sokolski zmaj v pogubo. Bodite prepričani, da če že otroci želijo po zabavi, jih pustite k orlovskemu naraščaju, nikdar pa v društvo, ki vzgaja pijance in ponočne razgrajače. »SCHLEIERTANCc v Soštanju. Kako brihtni so naši šostanjski nasprotniki, nam je pokazala njihova prireditev na Silvestrovo. Med drugim so obetali za ta večer tudi »Schleiertanzc, ki bi ga naj plesale prve šoštanjske krasotice. Ali svoboda je paš svoboda, zato je pa tadi igral in pel vsak po svoje, »Schleintanz« pa je sploh izostal, ker so se začeli ženini in »kvazi-ženinic naših deklet puntati, da bi drugi pasli poglede na njihovih idelih. Popolna blamaza bi bila tukaj, da se ni v zadnjem trenotku našel neki Šmigovc, sin vojnega dobičkarja in vodje naših socijaldemokratov s svojo »tragi-komedijo«. Fant je sicer socijaldemokrat, ali ker je bogat, mii pač njegovi sodrugi ne smejo zameriti, če včasih pri liberalni burzuaziji malo pomaga. Tako je pornagal tudi ta večer kot igralec, pevec in pivec. Ali pri plesu, ki pri nas pri nobeni zabavi, kakor tudi pitje ne sme izostati, je fant na svojo veliko žalost zapazil, da ideal raje v družbi nekega m inteligentnega uradnika. To bilo všeč, čeprav je po prog gove pol. stranke ljubezen svc Pognal si je kroglo v glavo, prišla samo v desno ramo. Po ga še torej slabostrelec! Re liberalno-socijaldemokraSke pri torej, da leži sodrng Šmigovc v celjski bolnici, kamor mu je na povelje svojega brata moral slediti tudi njegov ideal in sicer kar v plesni obleki! In glej, on, ki je poskušal samoumor je žel še največ simpatij — posebno pfi ženstvu. — Sedaj iščejo krivcaposkušenega samoumora povsod, le v svobodomiselni vzgoii ne! t NOVOLSTNA VOSCILA so uašemu uredništvu poslali vrli sloven ski lantje, služeči v vojakih 3. bataIjona v Negofinu v Srbiji, Bog živi aaSe versko ia narodao zavedne slo venske fante! t NESRECA. Na starega leta je bii pokopan posestnik in sodar Jožef Koouvan iz Svojaka pri Sv. Juriju ob Sčavnici, Mož je šel na Stefanovo v klet k prijateljem. Ko je pa Šel iz kleli, je Še govoril na stopnicah nekoliko s prijateljem, Kocuvanu pa se zdrsuc uoga in padel Je po stopnicah y klet in obležal nezavesten. Zaaobil je na glava rano, iz katere je lila kri. Pri;atelj pa; ki je bil zraven, ie zbeeal Se le za eno so ga rešili drugi, a biio je že prepozno. Zdravniške poinoči so ijile brezuspešne. Obilna udeležba pogreba je pokazala, da je bal mož priljubljen.: d AVSTRIJA zvišala brzojavne pristojbine. Avstriia je s 1. januarjem f. 1. zvišala vse brzojavne in telefonske pristojbine. ZviSanje je zelo znatno. .V brzojavnem prometu stane se_ 'iaj vsaka beseda 2 K, za inozemslce brzojavke pa 3 K, Nainižja pristojbiaa za brzojavke znaša 20 K. V lstam razmerju 80 zvišane tudi telefonske prislojbme. 'Łb dni bodo še pa tudl zvišaue vse počtne pristojbine^ t SAMOMORI v Budimpešti. Na Madžarskem in zlasti v Budimpešti se slučaji samomorov strahovito množijo lako n. pr. je na Silvestrov večer Budimpeš i izvršilo samomor 12 oseb .^amomorilci so izjavili, da v novcm Istu nočejo nadaljevati ddsedaniega Uednega življenja. t PRESTOP V KAT. CERKEV. fonakovski list ^Sachsische Volks>eitnng" piše: Pred dnevi je prestopil \/. lutrovske vere v katoliSko cerkev v itčenjaških krogih znani protestantovski župnik in, pastor v slovitem sak3. kopališču Lansigk, dr. Albani. Odpo\edal se je svoji službi kot protestan»ovski župnik in pastor. Dr. Albani ia (>jl delj časa protestantovski župnik na Koroškem in na Stajerskem in ]8 kot *ak se temeljito seznanil z načeli kat. terkve, katero je spoznal v njenih ve* kovečnih resnioah, dogmah, napravali in naukih. Od vseh strani, tudi od ze!o merodajnih, se je skušalo vplivati na moža, da za nobeno ceno no pre stopi v kat. cerkev. Toda dr, Albani se ni zmenil ne za grožnje in ne za origovarjanja, marveč je sledil svojemu prepričanju in svojii vesti, da tako sajema vekovečne resnioe ob izvirtu Ivatoliškega življa ter se podal kot meiJh v tiho celieo benediktinskega sarcostana Sv. Otilije pri Monakoveta. Ko se je dne 15. nov. 1920 odpovodal svsji službi kot lutrovski pasfor, je iziskel besede: wSvojo službo bom naŁel pri družbi za krščansko umeinost v Monakovem." Prestop tega veiikoga ^rotestantovskega učenjaka i& vzoudil v vseh krogih Nemčije senzacijo. t BETHMANN-HOLLWEG umrl, .\a Nemškem je umrl bivSi nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg. Umrli je bil eden glavnih sokrivcev sva(ovne vojne in desna roka bivšega cesarja Viljema. t RAZORO2ITEV NEMCIJE, - Francoski maršal Foch jo izjavil, da je Neračija dosodaj izročila Franoiji : 1.000 topov, 30.000 še ne dodelamh' iopovovih cevi, 163.000 strojnio, ?. mi- Iiione ročnih granat, 25.000 motorjev za letala, 17.000 letal, vse podniorske Colne tor sVorai 'rse vojno brodovje. t IZ RUSKEGA VJETNISTfA se ja te dni vmil Avguštin Podmemk, posestnižki sin iz ISlarnega, občina Dol pri Hrastniku; Bil je v vjatniSlvu celih (i lot. Zanimiva so n]P!^')v->. pri- povedovanja o ruskih razu.erah, cd - kar so v tej nesrečni d/za* i zavladali eviki. Tako n. pr. stan^ ena kra- d 70 do 80.000 rubliev. par mo^- 5ovljev od 30 do 40.003 eno jajce W do 150 in en lunt soli l*>'»0 ru- Kljub temu, da so to n^kd^i ta- ogato državo spravili koa\unistl )b prepada, se še vendar najdojo 3, kl se potegujejo za itoiatjiiiste. Ijudem bi svetovall, nai bi pohi- teli v Rusiio samo za nekaj dai ia prt šli bi do prepričanja, da boijševiki Mot komunisti niso za nobeno človeSko družbo. t splosno; NEZApovomsTiV©; in beda v Rusiji. Potniki in b6.gunci, ki prihajajo iz Rusije, nam slikajogoložaj te nekdaj bogate in mogočne dtžave kot skrajno opasen in obupeng Saj je sam poglavar te države, nattkomunist Trockij, nedavno izrekel w svojem govoru sledeče značilne bese de:i ,,Vsled gospodarske razdrapanosti vlada med širokimi delavskimi ia toljedelskimi ljudskimi množicami vflhka nezadovoljnost, ki se utegnevaaK tap spremeniti v revolucijo. , Beda je Dostala splošna. Novega se ne izdeluie prav nič, živil je pa veliko premalo. Brez pritiska in kazrii se ne bode obrnilo na bolje. Treba se bo poslužiti skrajnih sredstev. Spomladi bonw> fa ali oni del mesta Moskve porušili, famkaj zgradili dvoje velikanskih' poslopij z dobrimi stanovanji, s skupnimi kuhinjami in oskrbovališči za otro!re, kajti matere ne morejo ve6 preži\ljai svojih otrok in bomo na ta ca* čin ustvarili vzgled, kako se zamoro graditi." Na trpkejši način bi nih6e ne mogel označiti položaja ruskega orebivalstva, v katerega so Rusijo porinili komunisti. Ako bi bila ta lastaa i2poved tega groznega zločinca zdru žena le z najmanjšim znakom kesan ja, bi bila dana vsaj ena olajševalaa ckoliščina. Zbriše pa ta tiran dober vtis svojih izvajanj s sklepčnimi besedami, ko pravi, da namerava pordSiU del mesta in zgraditi hiše za ocr »Va . Ali bo mar na ta način pomagano miHionom ljudem, katere je komunizeta pahnil v bedo in nesrečo? Potniki iz Rnsije zatrjujejo, da so dnevi boljš9 vizma in komunizma v Rusiji že šfHi* Ob preobratu bo pa nastalo v Rusiji klanj«, morija in požigi, kakoršnihi Se svet ni videl! t LASTNO MATER ZABODED, V St. Vidu nad Ljubdjano je z bajo -» netom zabodel vojak Cirman svojo lastno mater vdovo-mesarico. Kot vzrok se navaja zopetaa omožitev. mesarice-vdove. .l ...... t UMRL Je v Zetarovi pri Sv-> jLenartu v Slov. gor. v starosti 70 let prevžitkar Jožef Zorko, Na Prevorja pri Pilštaniu je pa zatisnil na veke svoje o6i tamoSnji posestaik JuriJ Bo* vha, mož, kateri si je stekel za olopšanfe domače župne oerkve nevenlii ¦* \ub. zaslug. Na Kušerniku pri Sv\ Jakobu so pa spremili k večnemu počitku tamošnjega kmeta Ak>jziia Lorber^ Rajni je bil blag mož in pravi vzor gospodar. Vsem trem vrlim rajnim možem svtila večna Iu6! t OKRAJNO SODISCB vPrevaljah. Za one slovenske dele KoroSke, ki so prisojeni naši državi, je v Prevaljah ustanovl|eno lastna okrauio sodišfte. Podrejeno bo mariborskeinsi okrožnemu sodišču. t BOLJSEVISKA grozodejstva na Ruskem. Nepopisna so gorja, taidra ro ruski komunisti povzročili v Rusiji. Londonski list ,,Times" poroda, da ko boljševiki v zadnjem času na otokja Krimuposti^eiili 6ez 13,000 oseb, Xa pri nas so se še našli Ijudje, kateri so pri zadnjih volitvah glasovali za komunisle. Nobeden treznomislefi filovek ne dvomi, da je tem liudem pamet zavTa!a! t GROZEN POTRES v Južni Ameriki. V meriki v okolici mesta Buenos-Aires so imeli grozen potres, ki je> zahteval 7000 fcloveških ži-tev, Mnogo oseb je pa bilo poSkodovanih,,.