RAZGLABLJANJA
Philipp Wambolt von Umstadt, Ismael Silva Fuenzalida UDK 316.73 (806)
(izvirno znanstveno delo - sprejeto 2. 3- 1995)_____
LATINSKA AMERIKA KOT KULTURNO MAKRO-OBMOČJE
V sklopu ti a šeg it teoretsko-metodološkega okvira moramo najprej preudarili problem kulturnih razlikovanj v regiji- kolikor v kulturnem smislu ustrezajo he-terogenosti in sopostavitvi v strukturnem smislu. Da bi regija lahko bila enota naše analize in razumevanja, je vendarle potrebno poiskati pomenske elemente, ki izražajo njeno notranjo različnost, poudarjajoč kulturne značilnosti, skupne vsej regiji.
Regija kot kulturno makro-območje
Regijo razumemo kot "makro-območje", ker vključuje več kulturnih območij in različne kulturne kontekste -nanašajoč se na socialne makro skupine. Regija je "periferna" zaradi dejstva, da so najpomembnejša žarišča kulturne difuzije zunaj regije, saj se vse od osvojitve kolonij(e) pa do danes nahajajo zunaj regije. Dodamo lahko, da to velja tako za dejavnike zunanje odvisnosti s Spremljajočimi vidiki mednarodne delitve dela in produkcije kakor za kulturno kontinuiteto, ki regijo umešča v tako imenovani "tok zahodne civilizacije".
V tem kontekstu prevzamejo velemesta Latinske Amerike vlogo difuzijskih centrov sodobnih tehnologij kot "krajni mejniki difuzije" s posebnimi pomenskimi vidiki teli tehnologij. Iz teh središč se telmično-kullurne značilnosti širijo v manjše vasi in zaostala ruralna območja.
Tehnologija v kulturni dinamiki
Upoštevanje tega vidika pomeni oddaljitev od klasične di-hotomije meti urbanim in ruralnim. Moderni rudarski sektor kaže v svoji konfiguraciji tehnološko kulturnih modelov več podobnosti z načinom življenja v urbanih centrih kakor s preostalimi ruralnimi področji. Tudi kmetijske korporacije, moderne plantaže, urejene kol velika podjetja z moderno tehnologijo in zanje značilno racionalizaciji j pri opravljanju težkega dela temeljijo na novih razmerjih v produkciji, ki so nadomestile "interpersonalni tip", značilen za velika tradicionalna ve le posestva Uatifundije).
l>0 drugi strani pa je v okolici mestnih naselij in v oddaljenih centrih zaradi internih migracij" - tudi zaradi nesposobnosti centrov za absorpcijo in popolno vključitev naraščajočega
prebivalstva - mogoče opaziti ustvarjanje marginalnih sektorjev, ki s seboj prinesejo kulturne modele z izvorom v različnih ruralnih subkulturah. V teh primerih se kot produkt vplivov ruralnih in urbalpih modelov večinoma izoblikuje neka sin-kretična subkultura. Ta proces bi bilo mogoče funkcionalno opisali kot mehanizem prilagajanja novi konjunktumi situaciji. Zaradi že navedenih razlogov se dihotomija urbano-ruralno uporablja v novi razsežnosti, izhajajoč iz intraregio-nalnih centrov sodobne tehnološke kulture z najbolj izrazitimi področji akulluracije. Kot velemestne centre razumemo urbana središči v procesu industrializacije na sub-nacionalnih področjih največjega vpliva, se pravi na področjih izrazite akulluracije.
Kulturna difuzija in akulturacija
Jasno je. da je difuzijo in njen akulturacijski rezultat v
opisanem kontekstu mogoče napovedati s pomočjo osrednje kategorije, tehnološko-ekonomske. Zato lahko, ne da bi skrčili kulturo zgolj na različnosti, ki jih zajema ta kategorija, postavimo različne stopnje "razvoja" in različne smeri teh-nično-kulturnih sprememb, pogojenih s temi razlikami. Te stopnje lahko razumemo kol "lipe" lehnično-ku It urnega razvoja, smeri pa kot posebne vidike procesa akulluracije in, nenazadnje, kol prehod v psiho-socialnem smislu.
Socialna dihotomija in subkulturni tipi Subkulture z vidika dihotomlje
Z upoštevanjem kriterijev ti pologi zacije, ki vsebujejo teh-nično-ekonomske spremenljivke, in glede na spremembe v socialni siraiifikaciji bomo vzpostavili stopnje ali tipe teh-nično-kullurnega razvoja.
Opazujemo jih lahko z vidika temeljnega nesoglasja, ki je značilno za latinskoameriško družbo v celoti. Čeprav smo že razpravljali o tej analitski možnosti, je potrebno še prav posebej poudariti, kako so s stališča dihotomije usmerjeni notranji odnosi med različnimi socialnimi skupinami in že prej omenjenimi subkuHurami. Še več. zdi se nam, da je to bistven korak, ki ga moramo nujno napraviti pred premotritvijo konfliktnih razmerij v sestavi vrednot med določenimi socialnimi skupinami in tO dihoiomijo.
1	Besedilo je del raziskovalnega projekta z naslovom Confignrachmes cvnjlictims de vatores en el camhiu aetual de America Litimi, ki srn avtorja izdelala leta 1969W Untivrsidad catollca de Valparaiso t Čile). Philipp Warn holt po rodu izvira zgradil Hmeljnih (reč o tem r knjigi Bernarde Potočnik Hmeljnih),
Besedilo sta prevedli Barbara Pregelj in Mojca TerČelj.
2	Zaradi ekspulziiiith /aktvijer iz agntrnth in manjših snbnacionalnih centrov ter zaradi tranzičtjške mobilnosti, kijopovzt vča difu zija kulturnih modelov iz večjih centrov.
GlASNIK SED 35/1995, št. 2-3
41
RAZGLABLJANJA
Tipologija Wagleya ¡11 Harrisa
Charles Wagley in Marvin Harris^ sta avtorja poskusa lipolo-gizucije različnih socialnih skupin v Latinski Ani etiki. Na kratko bomo »risali le tipe in nakazali določene sklepe v zvezi s socialno dihotomijo Latinske Amerike. Tipologija Waglcya in Harrisa je naslednja: Indijanci, organizirani v plemenih (Tri ha I Iiuliitii). Ti obsegajo kulture maloštevilnih staroselcev.
-	Moderni Indijanci (Modem hidian) izhajajo iz združitve kulture staroselcev z iberskimi kulturnimi institucijami in posestniki (predvsem v 16. in 17. stoletju),
-	Kmetje(Peasant) obsegajo relativno izolirane poljedelske vasi Latinske Amerike (to so pogosto nižji sloji malih izoliranih vasi), imenujemo jih z različnimi nazivi; meslizos, c/tofos, ladinos, mhochsali z drugimi lokalnimi nazivi.
-	Plantažni delavci (Engeho Plantation). To je subkultura delavcev na plantažah predindustrijskega tipa.
-	Sodobni plantažni delavci (Usina Plantation). Tu je v ospredju način življenja v velikih korporacijah, sestavljenih iz modernih poljedelskih ustanov.
-	Tržani (Tomi) z načinom življenja srednjega in višjega sloja. To so prebivalci številnih naselij, ki so hkrati administrativna Središča, trgi in verska središča po vsej Latinski Ameriki,
-Velemestni višji sloj (Metropolitan UpperClass). Najvišji socialno-ekonomski sloji v velikih mestih in lastniki plantaž.
-	Velemestni srednji sUtj (Metropolitan Middle Class). Porajajoča se skupina strokovnjakov v velikem mestu, delavci z belimi ovratniki in lastniki srednjevelikih podjetij.
-	Urbani proletariat (Urban Proletariat). Številni delavci brez izobrazbe in polizobraženi delavci v tovarnah ter služničad po velikih mestih.
Kritika
V	skladu z našimi prejšnjimi definicijami in glede na tipe subkulture, ki so označeni v prejšnjem razdelku, se nam zdi potrebno uvesti nekatere temeljne popravke v shemo, ki jo predlagata Wagley in Harris.
-	Plemenske skupnosti Indijancev
V	zvezi s tipom "Indijanci, organizirani v plemenih" se nam zdi, da ne predstavljajo posebnega subkuliurnega tipa, vsaj po našem pojmovanju "subkuIUue" ne. To je očitno, ker njihovi kulturni konteksti ne pripadajo tradiciji zahodne civilizacije ali njenim vplivom, ampak nasprotno, sestavljajo drugačne "kulture". Zato bomo te posebne kontekste raje poimenovali (osamljene) "odmaknjene kulture" (ctilluras de
artinconamiento). Lahko bi jih označili kot vzorce konfiguracij, ki so povsem različni od drugih subkultur v makro-območju; njihova odvisnost od velemestnih centrov je zgolj administrativna (za sedaj še ni kulturna); njihove kulturne tradicije so specifične, drugačne od tistih, ki ustrezajo drugim kontekstom v regiji.
Ta položaj obsega manjšino indijanskega prebivalstva Amerike, katere ž i vel j naseljuje najmanj gostoljubne pokrajine kontinenta - od tod izhaja tudi naš predlog poimenovanja. Akulturacijski procesi iz središča se jih niso dotaknili, tako da so s prilagajanjem razmeram ustvarili prave kulturne otoke.
Ostanek staroselskega prebivalstva v regiji, ki je že v odkritem procesu a kultu rac i je, hi lahko predstavljal sub kulturni lip "modernih Indijancev" po Wagleyevi in Harrisovi shemi. Mi pa ga bomo poimenovali "subkulture staroselskega izvora v procesu a kultu racije".'
-	Kmetstvo
Tip kmečke subkulture po Wagley-l iarrisovi tipologiji ne ustreza nižjim slojem majhnih izoliranih vasi. Na tej stopnji je vprašljivo govoriti o "razredih" ali celo o jasno diferenciranih socialnih slojili.
Kar je pri označevanju subkulture pomembno, je prav njena nedifcrcnciranost glede na omenjene socialne sloje1 Še več' kmečke subkulture se ne pojavljajo samo v majhnih vaseh1 (časar/os, villerios), ampak tudi v razpršenih zaselkih.
Po drugi strani ta subkulturni tip izhaja iz pojmovanja, ki temelji na arhaičnem gos pod a rskeni modelu. Sem pa spadajo tudi drugi subkulturni tipi. kot na primer "plantaža ingenid' po \Vagleyu, ki jo uvrščamo bolj v tip tako imenovane tradicionalne Iatifundije*
Določene težave pri opredeljevanju subku I turnega tipa povzroča tudi "elpueb/o" (večja vas oz. podeželski trg).
-	Podeželski trgi (Lospuehlos)
Glede na prejšnje tipe vsebuje ta opredelitev določeno dihotomijo, po kateri bomo nižje sloje predstavili s pomočjo "kmelstva", srednje in višje pa s pomočjo tipa "podeželskih trgov".
Ta dihotomija se nam zdi primerna, če nižje plasti la-linskoameriškega "hinterlandd' (podeželja) niso kulturno homogene. Sloj kmetov se kvalitativno razikuje od nižjega sloja prebivalcev podeželskih trgov. Sobivanje - po Wag!eyu in Harrisu - nižjega sloja kmečke subkulture s srednjim in višjim slojem trške subkulture, ki v temelju določa ta lip, je Zelo problematična ekstrapolacija.
V podeželskih trgih (pneblos) in vaških trgih (aldeas), ki jih razumemo kot naselja prebivalcev s temeljno urbano struktura in jasno profesionalno razčlenitvijo9 v nasprotju z
3 (Vej: Charles WAGLEY, Manili HARRIS, /1 typotogy of latín American Siilx.nl/tiirs. V: American Anthrvpologist, 57/1955, str. 428-
4 Glej npr. H. STEWARD, L. FARON, \'atfre Peoples ofSottlh America. MacGrow-UiU. New York 1959.
5	Sicerpristanemo r etnografski obravnavi v Redfieldovem slogu. ki jemlje vsako naselje takega upa posebej. Zato razumemo subkulturni tip globalno, nasproti drugim tipom, r katerih je socialna st ratifikacija jasno definirana. Glej Marsh a II WOLFE. Patrones de Asentamiento Rti ra ¡y Cambio Social en América Latina. CEP AL, Santiago de Chile 1965.
6	Upoštevati je treba dejstvo, da ubstap cela tipologija naselij, ki je ne moremo skrčiti zgolj na eno samo ohlapno kategorijo "majhnih vasi". Glej nav. delo
7	Glej; l. SILVA FUENZAUDA. Concentración y/o Dispersión dela Población Rural DUŠA L. 1966. V skladu s terensko raziskavo, omenjeno rlem delu. živi 25 do iO % jiodeželskega prebivalstva Dominikanske republiki- r razpršenih zaselkih, ki štejejo povprečno od 20 do 50 oseb. Način življenja leli skupin Je značilno kmečki.
8	Glej. 1 SILVA FUENZAUDA, Rural Commnnities Typology in Central Chile. V- \V. AUSTIN (ur.). Report ofthe Ninth Aunual Rouiid Table Meet ing. Sum mer 1958 Monograph Series, No. //. Georgelotvu Uuiversliy, Washington, D. C. 1958. Aspectos dela Organización Económica de las Comunidades Rumíesele ¡a Pruvtncta de Nuble, Chile. V: ticouúinia. Universidad de Chile Siintlaao 1962■ Marshall WOLFE, nav. delo	'
9	Glej Marsha! WOLFE. nav. de/o.
I 6
GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3
■ ž ^Ú	r^Mmm»m M m v \ ^- ? ---mm w,-,.
MWMW^S ■	: ■: : ...
RAZGLAB1
■íf; :.!::rr: r:: • • ?
razpršenimi naselji in maj lin i mi podeželskimi zaselki (casenos in vil/crios), že obstaja jasna socialna si ratifikacija, Glede na to hi se strinjali s trditvijo, da obstaja v tovrstnih skupnostih tudi kulturna diferenciacija med nižjimi, srednjimi in višjimi ^loji. Toda ta dihotomija predstavlja dva načina življenja, izmed katerih eden -tisti nižjega sloja - ni istoveten z načinom življenja "kmetov". S tega zornega kota podeželski trg (p/teblo) po Wagley-Harrisu - ali po naše "regionalni center" - ne more predstavljati le načina življenja srednjih in višjih slojev prebivalstva laiinskoameriškega "liin feriando".
Dokaz več za našo trditev pomeni način življenja tovrstnih naselitvenih skupnosti. Gre za poseben subkulturni tip, ki ga določata mešana vzorca, arhaični in moderni, v urbanem okolju in s profesionalno diferenciranostjo, tip, v katerem lahko ločimo dva podtipa, ki ju določa socialna stratilikacija.
Različne kategorije
Kar zadeva tipe "sodobni plantažni delavci" (Usina Pianlii-tion), "višji velemestni sloj", "srednji velemestni sloj" in "urbani proletaria!", se V principu strinjamo z Waglcy-l iarrisovo opredelitvijo, vendar z nekaterimi Izjemami, ki jih bomo osvetlili.
Želeli bi pripomniti, da so ti tipi - glede na našo shemo nivojev kulturnega razvoja - vključeni v velemestne centre.
Glede na določene ponovne obdelave, ki bi jih lahko izvedli v zvezi s temi tipi. se nam zdita pomembni dve zapažanji,
Prva se nanaša na tip "sodobni plantažni delavci" (Usina nantatlon). Sem moramo poleg modernih poljedelskih ustanov vključiti tudi moderne nepoljedelske predelovalne komplekse.
Drugo opažanje ima večji obseg in se nanaša na tip urbanega prole t a riata. Po našem mnenju Wagley in I larris preveč poenostavljeno opredeljujeta ta subkulturni lip.
Urbani proletariat
\ latinskoameriškem kontekstu proletariat dejansko oblikuje tisti socialni sektor, ki je vključen v proizvodno strukturo sektorjev, vgrajenih v velemestna središča in njihove podaljške. ' Brez dvoma lahko v tem sektorju obstajajo '^'specializirani ali polspecializirani delavci, kot mdi določene poklicne skupine v manjših obratih. Socialni sektor k(>l celoto nedvomno določa njegova vključitev v stabilno or-ganskb poklicno mrežo z rednim prejemanjem dohodka. To )e sektor, ki po našem mnenju predstavlja tip proletarske ^ubkulture v regiji
Toda poti tem sektorjem se v velemestnih središčih in njihovih podaljških nahaja množica sub-proletariala, v glavnem nezaposlenega in brez poklica, zlasti na periferiji teh ccnlrov in na območjih, oddaljenih od velemest '1 Njegove človeške prvine so med drugim produkt specifičnih karakteristik regije glede na migracijski proces iz podeželja v mesto ali glede na notranje poklicno izključevanje. Nastaja tako po veljavnosti tradicionalne gospodarske strukture kot nove tehnologije, ki jo uporabljajo sodobne kmetijske korporacijc, in na podlagi visoke rasti prebivalstva, na katero vplivajo tratlicinalni kulturni vzorci Vključene skupine bi bilo kulturno najbolje označiti kot prehodne.
Vse to otl nas zahteva .tla utemeljimo nov subkulturni tip teh središč - marginalni tip periferije velikih mest in njihovih oddaljenih središč.
V [i pol OŠ k o shemo bi morali vključiti mdi drugi tip sul »kultur: "subkulture mar gina) ne urbane periferije".
Te subkulture se nahajajo med tistimi, ki doživljajo akul-turacijo. Njihovo prehodno stanje je ključ za razumevanje vsega tipološkega sistema, ki ga skušamo izdelali. Njihova prisotnost sproža celo vrsto sprememb v sociokuluirnem ravnotežju središč. Ta vidik je takt) zelo pomemben, da ga bomo upošteval; kot diagnostični faktor bolj natančnih razlag iatinskoaineriŠke dejanskosti,
Nanašajoč se na to, pridemo še do zadnjega opažanja, če je res, da marginalnosi vznik ne v velemestnih središčih Z ekološkimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi značilnimi pojavi, je to plot! kompleksnega prehodnega procesa socialnih skupiti, katerega Začetek je v glavnem v radikalnejši marginalnosi i, ki jo zasledimo v različnih ruralnih in urbanih naseljih s prebivalstvom laiinskoameriškega "liinterlandcf.
Zaradi teh razlogov se marginalni subkulturni tip deli na podtipe sinkretičnih subkultur na podlagi svojih različnih ravni akulturacije. Tako naj bi Imeli sink-retične podtipe arhaičnega vzorca na domorodski podlagi, kmečki podlagi in na podlagi družbenih skupin tradicionalnih latifundij ter (arhaičnih in modernih) mestec in trgov iz notranjosti dežele.
Ko smo malo prej govorili osubkulturah marginalni h skupin v velemestnih središčih, smo imeli v mislih, da te skupine predstavljajo skupine, izločene iz najnižjih socialnih sektorjev, ali preprosteje, ne pripadajo stratifikacijskemu sistemu. Vse to pa samo po sebi implicira proces mobilnosti prek migracijskih kanalov in je posledica faktorjev in operativnih mehanizmov v psihosocialni prehodnosti.
: fj-: : ::	:::: i^i jííH C
10	G,eJ: Pablo González CASANOVA) hi Democracia en México: Flonmtn FERNANDEZ, A Integracao do Negio na Sociedade de Classe,
'/cl": DUSAL, Maiginalidaíl en América Lati na: Vn Hnsavo de Diagnostico, Herder, Barcelona 1968; Hacia la Superación de la
11	A¡'i>ginalidud. nar delo.
DI-SAL, piar Unir CEPA!., Seminario de l rhunización en América ¡.atina, nar. delo.
I 6	GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3
Summary
LATIN AMERICA AS A CULTURAL MACKO-AKFA Philip p Wambolt v. Umstadt IsntaS Silva Fueiizalida
The authors treat Latin America as an extremely heterogeneous macro-area united by common cultural roots. Although il is subjcclcd to continuous processes of migration and acculturation, the simple urban-rural dichotomy is not sufficient to explain the whole range of cultural changes. In order to identify the hearers of specific subcultures in this region, it is necessary to a nalyze the social stratification of the region and the social dichotomies which condition the rise of specific cultures. The authors base their analysis on an outline of the stratification of the Latin American macro-area by Charles Wagley and Marvin Harris, supplementing it with some observations of their own, obtained by analyzing the situation in Chile in the late sixties. Tlu auihors see aboriginal Indian cultures as independent "remote" cultures (culturas de arrinconamiento) outside the dominant culture of the l.ann American macro-area. They argue for a more precise delineation, based on social status, of subcultures m villages, towns, in the smaller and big cities of Latin America. Special attention is paid to the poor unemployed masses on the outskirts of big Latin American cities - "the subculture of the marginal urban outskirts", with subtypes of syncretic subcultures
66
GLASNIK SED 35/1995, št. 2'3