THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero ih narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽIN! V JOLIETU, — S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ..NAJSTAREJŠI., IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI list v združenih drŽavah ameriških. _CHICAGO, ILL., SREDA, 27. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 27, 1925. STEV. (No.) 17. LETNIK XXXV. Grško ljudstvo posojuje denar vladi. GRŠKA VLADA POD DIKTATORSTVOM PREMI ERJA PANGALOSA, JE PRISILILA SVOJE DRŽAVLJANE, DA MORAJO DRŽAVI POSODITI 25 ODSTOTKOV OD SVOJEGA PREMOŽENJA. Atene, Grčija. —, Grška vlada je izdala ukaz, da mora ljudstvo pomagati državi, ki ^ Potrebuje velikega posojila, da bo v stanu izvesti svoj načrt, j oziroma načrt diktatorja Pan-galasa. — Država - potrebuje 1,250,000^000 drahem (drahma se notira okrog 19c), kate- g re bodo morali grški državljani s skupaj spraviti in posoditi dr- ^ žavi. Ukaz se glasi, da je pri- ^ korana vsaka v Grčiji živeča oseba posoditi državi 25 od- ^ stotkov od svojega premoženja. t že leta 1922. je grška vla,da « •zdala tako naredbo, ki se je Prav dobro obnesla. A takrat je ] bil ukaz veljaven le za držav- ( liane, a sedaj pa tudi tujerod- ( Cl niso izvzeti. ^ V ukazu je tudi navedeno, i da se to posojilo ne bo porabilo za oboroževanje, temveč za po- ! "»oč grški financi. durkinu manjka sred- ] stev. 1 \ " Chicago, 111. — Martin H. ] Durkin, kateri v ječi čaka na obravnavo, ker je obdolžen 1 dvojnega umora in tatvine avtov, je brez sredstev, da bi mo-gel plačati odvetnike in si od- I kupiti kazen, kakršno zasluži. Vefei se boji — boji se smrti, ^Jernvi se pa niso smilile njego- i Ve žrtve. V okrajni ječi, kjer Se n®haja, se bere sv. maša, ka- ' tero oskrbuje Salvation Army. ' ^ nedeljo je bil tudi Durkin maši, dasi ne prostovoljno. ; Zadržal se je mirno med polnostjo; brezdvomno bi se Pa bil raje znašel v najbolj od-*jaljenem kotu, a monal je sedeti prav spredaj, ob strani Wenry Fernekesa, kateri je obojen na smrt in je že dan ekse-Uciie določen. Fernekes je katerega je ščitila Sloven- i *a> kakor je bilo svojedobno Poročano. Gotovo si je mislil j^rkin, ko je bil v bližini ol-in poslušal božjo besedo ^idigarja, dia bi ne bil — to ar je, — ko bi se bil že preje v življenju vdeleževal enakih Možnosti. — Le življenje po je vredno, da se živi. banditi usmrtili policista. , New Albany, Ind. — Pet )anditov je pobegnilo iz Lanes-)Vllle, 10 milj od tukaj, ko so la>neravali oropati banko, a so J® Še pravočasno prepodeni. ..^'cisti so jim sledili, i» ko so ŽJ dohijteli, se je vnela bitka. den policistov je padel smrt-a° Zadet od krogle banditov, a tudj krogla policista je pogoji bandita, ki je vozil avto. pftjen bandit je zadel z vozi-0rn v neko drevo, nakar je s tovarišem naglo skočil s2 avtomobila v drugi avto, kjer 0 ae nahajali trije ostali ro-nakar so jo vsi skupaj ^kurili proti Indianapolisu ter nesH pete. Zagonetna smrt starke v, Washington, D. C. —- Mrs. Kirk, stana 80 let, je bi-^ najdena v svoji sobi mrtva. Oznani zločinci so jo povezali Ji zamašili usta. Smrt je na-' °Pila vsl^d zadušenja. Motiv l0,'a ni znan. SljO VENSKI TRGOVCI IN PBRTNIKI, OGLAŠAJTE V 'AMER. SLOVENCU I" KRIZA V MANDŽURIJI. | ^ang je prekinil vso komunikacijo z Rusijo. — Polastil se je tudi vzhodne železnice. — Rusija grozi z orožjem. x [ Moskva, Rusija. — Vsi listi ! .ovjetske Rusije zahtevajo, naj j se z orožjem v roki kaznuje ki- \ ;ajske voditelje. . Poročila iz ! 3arbina v Mandžuriji so vzne- : nirjajoče vsebine; nevarnost je i /edno tečja, da bo še tekla kri •adi kitajske vzhodne železni- ! ske proge. Maršal Čangtsolin je preki- ; lil brzojavno zvezo med Man-, izurijo in Rusijo. Ukazal je tu-( ii zapreti in prenehati s poslo-/anjem v poslopju, kjer so u-•(adi ruskih strokovnih organizacij. Nekatere ruske uradnike n tudi delavce je vrgel Čang v iečo in polastil se je železnice. Mnogi apelirajo na Japonsko, naj bi pomagala, da se zopet /zpostavi red in prepreči krvo-prelitje. -o- rusko zlato za nemčijo Berlin, Nemčija. — Sovjetska vlada v Rusiji je poslala' Nemčiji nekovanega zlata vi vrednosti 40,000,000 mark, kai-| znese v ameriškem denarju $10,000,000. Ta dragocena po-siljatev je za odplačilo na kredit, katerega je dala Nemčija Rusiji lansko leto. Pošiljatev jei znatno podprla nemško finančno stanje. coolidge se ne vdeleži farmarske seje v des moines. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je izjavil za-t stopniku iz Iowa, Haugenu, da se ne vdeleži konference, kate-, ro bodo obdržavali v koruznem pasu fiarmarji in bankirji. Seja! se bo| vršila v Des Moines, dne 28. januarja. -o- velika farmarska demonstracija v joliet, illinois. Joliet, 111. — Tukaj se je vr-šila v torek dne 26. t. m. velika demonstracija farmarjev iz dr-' žave Illinois. Poročilo pravi, da je bilo nad 10,000 udeležencev.1 Glavni govornik je bil senator A. S. Cuthberfson iz Bunker Hill. Predmet govora je bil: agrikulturni in tržni problem. C. W. Raymond iz Watseka je pa govcfril o pridelku koruze. -o»- potres v italiji. Rim. — Na gori Amiata, v Siena okraju, Toskana, Italija, se potresni sunki neprestano ponavljajo. Prebivalstvo zapušča domove in išče drugje zavetja. Dasi vlada v prizadetem^ kraju silen mraz, vendar ljud-| stvo raje prebiva v šotoriK, kakor pa v poslopjih, kjer niso varni življenja. , kolizija dveh parnikovi Wilmington, Del. — V Le-( we8, Del., je prišlo radio-poro-čil6,' da je razburkano morje bilo usodepolno eni osebi, ko je v viharju norveški tovorni parnik Solvang kolidiral s tankerjem Vacuum in se potopil, ob življenje je prišel en mornar. širite "amer. slovenca." Ničesar na svetu ni prijetnejšega, kakor imeti zvestega prijatelja, na katerega se človek lahko zanese v sreči in nesreči. To ve seveda najbolj tisti, ki je kaj takega že poskusil. Delovno ljudstvo ima dandanes le malo prijateljev. Kakor nimajo prijateljev delavci drugih narodnosti, tako nimajo prijateljev tudi slovenski delavci v Ameriki. Ne samo, da nimajo prijateljev med drugimi narodi, ampak pravih prijateljev nimajo niti med svojimi lastnimi rojaki. Med prijatelje te ali one struje, tega ali onega razreda, smemo pred vsem šteti tudi časopise. List "AMERIKANSKI SLOVENEC" se v tem oziru lahko ponaša kot eden izmed prvih slovenskih listov v Ameriki, ki je vedno krepko stal ob strani slovenskih delavcev in zagovarjal njih interese. To resnico potrjuje vsa njegova zgodovina tekom dolgih 35. let njegovega obstanka. "AMERIKANSKI SLOVENEC" je bil zvest svojemu narodu in njegovim narodnim in verskim tradicijam, za katere so naši slovenski pradedje prelivali svojo srčno kri. Čuval .in branil je vedno svojemu narodu njegove dve najdražje svetinje: narodnost in vero. V tem oziru nihče ne more oporekati, da ni bil zvest, kakor pravi vojak, ki je pripravljen dati svojo srčn* kri za svojo domovino. Bratje in sestre, danes držite pred seboj posebno slavnostno številko. Kaj ne, da jo ogledujete, češ, kaj s6 pa danes tako bogato in veliko poslali?! — Bratje in sestre, ali veste) kaj danes vaš list "AMERIKANSKI SLOVENEC" proslavlja? Danes proslavlja vaš list Ž5-LETNICO SVOJEGA OBSTANKA! ,Takega jubileja ni obhajal še noben slovenski list v Ameriki. "AMERIKANSKI SLOVENEC" je prvi slovenski list, ki obhaja to visoko obletnico svojega obstanka in ima to prednost pred vsemi drugimi slovenskimi listi, da je najstarejši slovenski list v Ameriki. Doba 35 let je dolga doba. Marsikaj se je tekom tega časa spremenilo. Mnoge že krije črna zemlja, ki so stali ob zibeli "AMERIKANSKEGA SLOVENCA." »ič čudnega ni — 35 let je dolga doba. Vendar precej jih je pa še med nami, ki že 35 let dobivajte "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" in so ga zlasti zadnje čase, kar izhaja tfcevno petkrat na teden, izvanredno veseli. Ker je to prva 35-letnica slovenskega tiska v Ameriki, je vredno, da se jo dostojno in primerno proslavi. Zato je sklenilo vodstvo Slovenske Katoliške Tiskovne Družbe Edinost, katera izdaja in Jastuje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA," da se to njegovo častno in visoko obletnico proslavi na najsijajnejši način in sicer s tem, da se ob tej priliki proglasi in dvigne VELIKO KAMPANJO ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV. Družba, ki l^stuje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA," je za to kampanjo razpisala bogate nagrade, ki bodo ostale vsem onim, ki bodo agitirali v tej kampanji za "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" v trajnem spominu. Na tretji strani ravno te številke so navedene nagrade. Prečitaj jih pazno vsak in potem pa vsak in vsi navdušeno na delo, da bo uspeh te kampanje čim večji. * * * O veliki potrebi katoliškega časopisja nam mend4 ni treba povdarjati. Saj menda vsakdo izmed nas vidi, kako je celokupni prctiverski aparat na delu za svoje protiversko časopisje. Koliko ogromno škodo je že povzročil protiverski tisk med Slovenci v Ameriki. Kako besno in satansko se zaganjajo v resnice sv. vere in kako nestrpni so napram vsemu, kar je katoliškega. Zato bratje in sestre, tačas mi ne smemo stati prekrižanih rok in gledati oddalcč . Položaj je sam ne bo izboljšal. Izboljšamo ga pa lahko z močnejšim in boljšim katoliškim tiskom, ki je edino uspešno sredstvo, s katerim se da uspešao zatirati lju-" liko sovražnega tiska z naše njive. Zato na delo vsi v tej kampanji! Kdor iauied katoličanov se dandanes za svoj tisk ne poteguje in ga ne širi od hiše do hiše, kakor mu je pač mogoče, ne more reči, da je storil svoje dolžnosti. Zato agitiraj vsak v svoji okolici, vsarfk med znanci ustno in pismeno! Ne le v kraju, kjer stanuje, tudi izven njega, kjerkoli iopa kake znance ali prijatelje. Kampanja bo trajala OD 1. FEBRUARJA DO 31. MARCA 1926. Torej časa dovolj, da vsakdo nekaj stori za svoj katoliški časopis. Neizmerno je polje za vsakega posameznika, samo ako hoče. Naša fronta je dobra, a treba je, da je še širša. Zato je potrebna pom®č v tej kampanji vsakega našega prijatelja in somišljenika. NE POZABITE, DRAGI SLOVENCI IN SLOVENKE, DA JE VAM BIL VAŠ LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC" ZVEST OD SVOJEGA ZAČETKA DO DANES, VES ČAS TEKOM DOLGIH 35 LET. DA JE VAM POMAGAL IN SE ZA VAS BOJEVAL. BODIMO PRAVIČNI — VRNEMO ZVESTOBO ZA ZVESTOBO ! i * • OPOMBA: Na tretji strani ravno te številke so navedene nagrade za agitatorje. Prečitajte pazno! Iz Jugoslavije PO DESETIH LETIH IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA PRIŠEDŠI SLOVENEC PRIPOVEDUJE SVOJE DOŽIVLJAJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ^ Iz ruskega ujetništva se je Vrnil( F po deset in pol letih Ant. Hro-, vat, doma iz Klečet, župnija j, Šmihel pri Žužemberku. Ob v koncu vojne let* 1918.* je obo-lel na tifusu ; ko je ozdravil, ga pa vlada ni pustilo do- ^ mov, ker Jugoslavija ni prizna-! * la sovjetske Rusije. Pobegnil je iz Rusije lani avgusta, peš ^ ie prehodil Rusijo, Poljsko in' ^ Češko. Na Dunaju se je javil j policiji, ki ga je po odgonu po-j r slala v Maribor, ker mu naš s konzulat ni hotel dati potreb- j nih listin. Tudi iz Maribora je } moral" hoditi pe šv mrazu 20 (r stopinj pod- ničlo. Vso pot je • napravil brez krajcarja v že- '5 pu, ker je zadnji denar, 30 ru- r moral hoditi pete v mrazu 20 ^ tu, da ga je vodil čez rusko m«- s jo na Poljsko. Doma ga je de- , set let pričakovala na p«sestvu j sama mati-vdova, in ga vendar j pričakala. % j ——o--j Naseljenci po skalah. , Zločinsko lahkomiselnost pri 1 izvajanju kolonizacije v južni i Srbiji je odkrila deputacija naseljencev iz rodovitne Metohi-je. Ti odposlanci so prišli v Bel- 1 grad, da se pritožijo radi neznosnih razmer, ki vladajo po vladini krivdi ter brezbrižnosti med naseljenci. Deputacija je zahtevala, da se naj raz del ju- i jejo. med koloniste odmerjene | parcele, a istočasno tudi posebni krediti, ki so potrebni v prvem času za prehrano nase-ljenik družin. Ravno glede razdelitve denarnih kreditov so se dogajali doslej neverjetni slučaji. I^judi se j® odpremlja-' lo na nove domove'in se j Hi je pustilo tamkaj po par let brez vsake podpore, da so bili izročeni na milost in nemilost gladu in raznim boleznim. Po pečinah ter skalah Rugovske Kli-sure je na primer naseljenih-50 družin, ki životarijo tamkaj j ^b strašnih okolnostih. Ministrstvo za agrarno reformo je ivpostavilo vsako leto v proračun podpore, za koloniste, a t« so se izplačevale bogzna komu samo naseljencem ne. -o- I Samomor radi visokih davkov. | V vasi Krivaja pri Novski na Hrvaškem se je obesil mladi kovač Josip Čepak. Tiral ga je j v samomor obup, ker ni mogel ■ plačati davkov in mu je grozil 'boben. Pred samomorom je povabil na svoj dom svoje prijatelje, jih pogostil in veseljačil z njimi. Ko je bilo veselje na -vrhuncu, je ostavil Čepak veselo družbo, se podal na dvorišče ter se ofc^stt na jablan. -o- Redek lovski plan. Logar Radič iz Dopsina pri : Osijeku je ustrelil te dni dva \ pelikana. Široki sta živali z f razprostrtimi peruti 3 m in ; tehta vsaka 10 kg. t _o_ ( Iz Turjaka e poročajo, da so se na Miklav-l žev večer splašili graščinski ko-l nji in povozili posestnika Jakoba Možka, ki je kljub zdravniški pomoči podlegel težkim | poškodbam. Z Jakobom Mož-| kom smo pokopali starega in t priljubljenega turjaškega mo-j ža, bivšega Khunovoga vojaka. £ Marsikatero zabavno, pa tudi zgodovinsko nam je povedal. i;. —o— | ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Potres na Novega leta zvečer. • Na Novega leta zvečer nekaj minut po sedmi uri je ob- • čutila močne potresne sunke: cela Slovenija, Zagreb, Hrvatsko Primorje in Avstrija. V Mariboru so čutili bolj močno potresne sunke osobito prebivalci drugega, tretjega in četrtega nadstropja. Sunki so bili tako jaki, da so ponekod zastale stenske ure. Enako kot v Mariboru, je bilo tudi po drugih slovensko - štajerskih mestih. Bolj nago Štajerce je zbegal potres Kranjce in to še poseb-ino Lj*bfiančane, od kojih ima-|jo starejši še v živo-bridkem spominu katastrofalni potres za Veliko noč 1. 1895. Tudi pri takratnih potresnih sunkov so I se doigrali po ljubljanskih javnih lokalih mučni prizori. Po kavarnah so skakali preplašeni ljudje preko miz ter drli proti izhodom. Ljubljančani so pre-čuli noč od 1. na 2. v velikem strahu, da jih zadene grozna nesreča izza leta 1895. V Zagrebu so začutili prvi potresni sunek ob 7.7 minu^;. Potres je trajal nekaj sekund. Ravno ob času potresnih' sunkov so bile zagrebške cerkve polne ljudstva, ki je prisostvovalo večer-nicam. Ljudje so izbežali iz cerkev iz strahu,, da bo imel potres hude posledice. Zagrebčani so se kmalu opomogdi od potresnega strahu in se vrnili nazaj'v cerkve.^V celem Zagrebu ni povzročil potres prav nobene . škode. Na Sušaku je trajal po-, tres celih 7 sekund. Na Reki se i je porušil radi potresnih sun-.■ kov dimnik na eni hiši v bližini , kolodvora. V nekaterih hišah ; so se udrli celo stropi in se raz-. bila posoda. Pri kino-predsta-. vah na Reki je nastala panika . med gledalci. Vse je vrelo proti . izhodom in več ljudi je odneslo iz te gnječe lahke telfesne po-j jškodbe. V Trstu so čutili po-. ;tres, a škode ni povzročil nobe-3 ne. Potres so čutili po celi Gor-_ nji Italiji, škoda je le malen-j kostna. Potres je bil razširjen , po celem Štajerskem. Gracani so bili precej zbegani radi močnih sunltov. -o- j "AMERIKANSKI SLOVENEC" i IS THE BEST ADVERT1S-e ING MEDIUM! 1 ~ i Denarne poiiljatve. '-[ V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. •i1 Naša banka ima svqje lastne zveze j s pošto in zanesljivimi bankami v a starejn ksaju in naše pošiljatve so do-stavljene pfojemniku na dom ali n« zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. NaSe cene za pošiljke v dinarjih la lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 1 500 — Din._____$ 9.55 a. 1,000 — Din._____$ 18.75 Z1 S 2,500 — Din._____$ 46,75 J 5,000 — Din._____$ 93.00 10,000 — Din.____$185.G0 100 — Lir_________$ 4.70 260 Lir______$ 9.05 500 - Lir________$ 21.75 . 1,000 — Lir ________________ $ 42.25 Pri pošfil-jatvah nad 10,000 Din. aH nad 2000 lir poseben popust. 1- j Ker se ctna denarja iestokrat me-,rJ 'nja, dostikrat docela nepričakovano, j je absolukio nemogoče določiti cene ( vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo Ž- po cenah onega dne, ko mi sprejme- _ ;„' r»w denar. i ŠOLARJE POŠILJAMO Ml TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER a.1 PO POŠTI KAKOR TU- " DI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLOVENSKO BANKO i ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK • «5 W. 42nd St„ New York. N. T, ' AMERIKANSKI SLOVENEC _ . ______.L—____ »■•■'____ . _ - . Detroit, Mich. Cenjeni g. urednik: — V Detroit prihaja čezdalje več naših rojakov iz _vseh delov Zruženih držav. Skoro polovico Calumetčanov je žfe tukaj, ki so se priselili vsled slabih delavskih razmer v to industrijsko mesto ,kjer jč malo boljše glede dela. Najbrže np bo pretirano ako zapišem, da je v De-troitu že okrog 2500 do 3000 Slovencev. Veliko je tukaj tudi bratov Hrvatov, ki so že precej dobro organizirani. Hrvatje in Slovenci imajo skupno župnijo, ki bi lahko iz-, borno uspevala, ako bi bili vsi i aa njo. Kakor povsod, tako je tudi tukaj veliko verskih odpadnikov. Med Hrvati se posebno širi komunizem in že naših nekaterih se prijemlje. Do zadnjih časov so bili Slovenci po večini socialisti, a val ko-j munizma je marsikaterega izmed teh potegnil na svojo stran in tako so socialisti že v manjšini, komunisti vred s Hrvati pa rastejo. Za poštenega Slovenca in vsakega poštenega! človeka sploh ni ne socializem ne komunizem. Oba sta razdiralna in uničujoča, zato nemogoča. Socialistični in komunistični voditelji imajo samo polne usta fraz; da bi kaj resne-, ga, pametnega in koristnega storili ža narod, tega doslej še ni bilo in tudi ne bo. Tako smo imeli te dni tudi; nekoliko šale. Socialisti so po-: vabili Zavrtnika iz vaše Chi-cage, da je prišel' šivati rane i socialistom, ki so jih povzročili radikalni komunisti. Slovenski in hrvatski komunisti so se do-; bro pripravili in so na shodu! Zavrtnika zmešali, da ni.vedel,; če se ga glava drži. StaVfjali so mu vsakojake vprašanja in pri odgovorih je stari odpadnik prišel v veliko zadrego. Odgb-varjal je na razna vprašanja . tako nelogično in nerodno, da so se mu ne le nasprotni ko-.munisti, temveč njegovi social-patrioti sami muzali in na tiho godrnjali, češ, stari je nam vse pokazil, kar tudi v resnici je. Socialisti in komunisti so se sedaj pa razdelili in se imenujejo eni malomeščanski socialpa-trioti, komunisti pa se riazivajo-j napredni delavci. Na kratko bi t jih laffko označili tudi ene z ji Zavrtnikovci in druge z Nova- i kovici. Zakaj glavni boj gre med Zavrtnikovo kliko in z Novakovimi komunisti. Novak je še mlad in precej agilen, zra-,i ven tudi navit. Zavrtnik pa jej] že starikav in kot tak nedostopen do kakih novejših nagibov, .j zato jih Zavrtnik dobro dobiva < kljub vsej njegovi zviti in laž- j> njivi taktiki po glavi. Oba pa i Sta, tako Zavrtnik, kakor Novak zavajalca naroda v brez-verstvo. Ta boj med njima se vodi zato, kdo bo kontrolo dobil. Če se posreči Novaku, da porazi v polemikah Zavrtnika, bo na prihodnji konvenciji zmagal on s svojimi komunisti, katerih ne bo malo ha prihodnji konvenciji, kakor so to nekateri komunistični vodifelji izjavili. Tedaj bodo prešli v kontrolo komunisti, socialpatriote Zavrtnikove kategorije pa bodo pometli med stare mumije. Jednota ne bo vsled tega nič na slabšem ,pa tudi nič na bolj-jšem. Oba, Zavrtnik in Novak sta .zagrizena brezverska fanatika, med njima se gre le, kdo bo v bodoče kontroliral jedno-to. Seveda, ko bi imelo članstvo narodne jednote kaj soli( v glavi in da ne bi tako slepo| verovalo v lawndalsko diktaturo, bi pometJo s takimi nergači, kakor so Zavrtniki in Nova-, ki, pa bi bila mi/na Bosna. Jednota je bila ustanovljena na na-j rodni podlagi za slovenski narod, ne pa za fanatike, kot staj Zavrtnik in Novak. Toliko o tem. Z velikim zanimanjem sem tudi čital lansko leto v tem listu o številnih katoliških shodih, ki so se vršili po raznih slo-, venskih naselbinah. Naše tu-j kajšno društvo Marije Poma-J gaj KSKJ. sicer ne napreduje, kot nekatera druga društva po| drugih naselbinah. A vendar, stalno raste in gremo lepo na-, prej. Svetoval bi, da naj bi en-j krat spomladi ali poleti tudi: pri nas priredili kak javen katoliški shod. Tu imamo veliko Slovencev in Hrvatov, ki še niso člani KSKJ Marsikdo bi spregledal, ko bi se mu stvar j z dokazi in besedo dokazalo, kaj je pe&v in kaj ni. Naj bi naš odbor stopil glede tega v zvezo z glavnim odborom. KS. j KJ., kateri bo gotovo rad sodeloval ,da se stvar izpelje. Kdor, se strinja s to mojo mislijo, naj se oglasi, da se stvar izpelje. Ako imajo socialisti in komunisti v naši naselbini skoro vsak (.eden kak shod, zakaj bi ga mi katoliško misleči rojaki ne imeli vsaj enkrat. To bo dobro tudi za našo KSKJ., kajti če bodo rojaki tako prihajali iz Calumetš, iz Minnesote in ,iz Clevelanda v Detroit, kakor zadnje čase, bo to ena izmed; največjih naselbin se na osrednjem zapadu. Treba je nas le dobro organizirati in seveda,1 kdor bo prvi začel bo prvi žel.; Vreme imamo zopet precej nrzlo. Zelo ostra sapa brije od! 5evero - zapada. Tudi snega; malo za naše pridelke, delavci' n po mestih, ki pa te življenjske r potrebščine kupujejo, morajo(t za nje plačevati pa preveč. Ta- r ko se godi krivica njim in nam.1k ' Visoko razliko pa pobašejo v žepe razni prekupčevalci. Tak zadružni trg bi bil nam farmarjem jako potreben. Dolgo časa se je za istega zavzemal, senator Caper iz Kansasa, a je zadnje čase tudi nekam u-molknil in je menda potegnil z. velefarmarjem. /Nas farmarje tudi jako odi- j rajo železniške družbe, ki ra-; čunajo tako visoke prevozne cene« da vzamejo farmarju j skoro vse, kar dobi za pride!-! ke. Celo leto se trudimo od zo-( re do mraka, pa mine leto, pa^ smo tam, kakor smo bili, ako še ne v večjih, dolgovih. Če bi; garali toliko ur na dan kot tu-J kaj v tovarnah, bi gotovo več zaslužili kot tu. Niliče ne verjame, kako težko je delo, čisti-1 ti zemljo sproti in opravljati' drujp, dela. Edino s čemer se tolažimo je to, da delamo zase in da čistimo zemljo, ki bo nekoč le naša. A drago plačamo, to zemljo z našim znojem in j našimi krvavimi žulji. "Čas je že, da bi nastali boljši časi za nas male farmarje. A kot fzgleda boljših časov še-ne bo kmalu, ker je vsepovsod preveč grafta in preveč korupcije. Slovenski farmar. -o-- VOJAŠTVO IN KULTURA. Kako daleč smo še od idealnega življenja, ki bi bilo lahko na zemlji, nam pričajo n. pr. tele številke: Češkoslovaški proračun izkazuje za vojaštvo 1935 milijonov čeških kron, za kulturo 890 milijonov. Zanimive so nekatere protipostavke: Orožje 146 milijonov, srednje šole 142 milijonov, strelivo 92 milijonov, strokovne šole 100 milijonov, manevri 70 milijonov, univerza 64' milijonov, voj-: na akademija 4.3 milijone, i glasba 4.7 milijone, nakup kon.i 26 milijonov, osobjje tehniških visokih šol 27 milijonov in ta- * ko dalje. K zgornjima dvema milijardama prideta še dve milijardi kron obresti na poprej- : šne vojne 'proračune, tako da ; ostane tale zaključek: 4 mili-j jarde kron za vojaštvo, niti 1 milijarda za kulturo. PRAZGODOVINSKA NAJDBA. Pri Tržiču na Primorskem izsušujejo močvirja. Dobili soj prazgodovinski' pokopališče; Ji okostja* kojih eno je skoVaj popolnoma ohranjeno, pičiva-J jo v lesenih rakvah ali izvotlje- i nih drevesnih deblih. Med o-,' hranjenimi ostanki je puščica, steklen biser in uhan iz brona. ■ -o-- NOVA VRSTA STEKLA. - Na Angleškem so napravili novo vrsto stekla za okna; ste- i klo je zlasti ugodno za propu- : ščanje ultravioletnih žarkov. 1 Ti žarki so pniv posebno dobri \ preprečeuje ali ozdravijo- 1 nje bolezni rahitis in jih uporabljajo zato v prvi vrsti v o- i Iroških bolnišnicah in sandto-rijih. Tudi v šolah bo novo ste- i klo dobro služilo. 'i Pripravimo pot našemu škofu! Rojaki', kdo je nas škof, tega j vam ne treba šele praviti, Prepričan sem, da nihče ne bo vprašal, ko bo bi-al ta naslov: I Kdo je ta naš škof. Vsak bo ta-'koj vedel, da mislimo dr. Ant. jBonaventuro Jegliča. Če otrok j kliče: Ata, mama! bi nas debe-Jo pogledal, ko bi ga vprašali: I Dragee, atov in mam je veliko, ! katera kličeš ? On pozna samo : enega ata in eno mamo, tista,. ki sta si s svojo ljubečo skrbjo j ' zanj pridobila ta sladki naslov, j , Kar sta otroku ata in mama, to ' j je nam Dr. Anton Bon-»ventura ( Jeglič. Naš škof je brez pristav- ^ ka. In kako bi ne bil. Več kot 'četrt stoletja se je z očetovsko-^ ' materinsko požrtvovalnostjo. izživljal za nas. Skrb za i^aše ( duše je pobelila njegovo častit-: Ijivo glavo, vpognila njegovo j .krepko gorenjsko postavo in zarezala brazde v njegov o-1 braz'. Zato častni naslov naš; škof, ni samo časten, je tudi, J bi dejal, krvavo zaslužen. Ta naš škof nas pridejo letos obiskat. To je že zdaj gotova stvar! Včeraj je pisatelj teh vrstic dobil od njih pismo, v katerem pravijo med drugim: "Kongres v Chicagi! Želim priti! Že varčujem! Upam, da dobimo popust za vožnjo. Več ljudi se pri nas zanima za to pet. Ne moremo pa začeti z delom, dokler ne Vemo vsaj približno stroškov za vožnjo, stan in hrano. Iz tega. razloga tudi Hrvatje še nimajo nobenega odbora. Ali naj pričakujemo Vaših poročil? Ali naj stopimo tukaj v zvezo z agencijo za Cu-nard ali White Star Line. Prosim navodil. Povabila še nimamo od nikoder." Tio je za .nas ameriške Slovence nedvomno veselo oznanilo. Menim, da bo prvič v naši zgodovini, ko bomo imeli škofa domovine matere v svoji sredi. Že dolgo so gojili željo, da bi nas obiskaUrv tej paši j daljni novi domovini. Zakaj če T bi o vseh drugih veljalo: Izpred oči iz srca, ne velja o njih. i ■ Verno so nas ohranili v srcu,; se zanimali za našo usodo, po- j praševali po nas in o nas, s : paznim očesom zasledovali naš i razvoj, nas. pomilovali v na-J: šem zimskem spanju, ko je tam i že cvela verska pomlad, se z nami radovali, ko smo se poj dolgem času tudi mi prebudili. < Tudkv. tem pismu, ki io mi ga;; pisali, so dali duška svojemu veselju.# "Kako divno napredu-;! je krščanstvo, tako pišejo, in ) vse dotično gibanje v Ameriki! j < Vse to od časa, odkar ste se I fmčiškani zavzeli za delo, i ] združeni 3 svetovnim kierom. Jf Bog daj, da'bi v tem pravcu ne- ! pretrgoma in po amerikansko ; i hitro napredovali." v V resnicifc kakor očka in m a- i mica ne pozabita na sina, ki 1 je odšel v tujino, če je tudi on s nanju pozabil, tako naš škof i niso pozabili na nas. Kljub i svojemu ogromnemu delu, v katero so bili vedno čez glavo zakopani, so že prej enkrat z vso resnostjo mislili, da bi nas obiskali. Vendar doslej ni prišlo do tega. Zdaj, na večer življenja se jih je ta želja znova lotila. Radi bi nas še enkrat videli, predno jim zastane od apostolskega dela utrujen korak. Ganljiva je ta njih očetov-■ ska ljubezen in skrb. Neh&te j človeku kliče v spomin one gan-jljive pribore, ko dobremu oče-(tu in mamici pred bližajočim (nastopom zadnje poti še en-. krat zagori v srcu hrepenenje .po otrocih, ki jim je tujina po-( I stala druga domovina. Zadnje , ostanke svojih prihrankov bi ! dali, da bi se jim to hrepene-. nje spolnilo. I "Želim priti! Že varčujem!" j Tako pišejo. Rojaki, kaj pra-Ivite vi k tem besedam? Ali ne |čutite v srcu nekega odločnega j protesta? On, ki se je izžival za nas, da bi nam ohranil najdražje svetinje, vero in narodnost, edina bisera, ki smo jih v svoji culici prineSM v tujino, on varčuje, da bi nas mogel obiskati. Kako je to lepo od njega, znamenje njegove materin-1 ske nesebične ljubezni, ki ne zahteva, da, niti ne pričakuje kakega povračila od strani o-! trok, če bi moral on varčevati, j • da nas obišče. Sin,.ki bi mu oče pisal v tujino, da varčuje za pot, ker bi ga rad še enkrat vi- j del, bi sigurno ne bil vreden tega imena, če bi mu odgovoril ali si vsaj mislil: Kadar boste dosti skupaj spravili pa pridite, jesti iit stanovanje'vam bom že dal. Skrajno odbijajoča ne-hvaležnost bi bila to, nad katero bi se vsako sinovsko čuteče srce zgražalo. Enako bi bilo nas lahko sram, če bi pustili svojega škofa, svojega .očeta varčevati, da bi mogel zadostiti svojemu hrepenenji nas še enkrat videti in nam stisniti! nrrk'rvyd« f*videfija v Več-! in osti. j- Prepričan sem, da si naš tu-' kajšni narod, ki se še zaveda | kaj je dolžan svojemu škofu, svojemu očetu, te sramote ne bo naprtil. Z radostjo bo po-I zdravil vest o njegovem obisku in si štel v čast, da mu more stroške njegovega pota in bi-1 vanja med njim ne samo do 1 centa povrniti, ampak še kaj pridejati. Saj to ne bo dar, temveč le skromno povračilo za ; njegove, neštevilne mu izkaza-!ne dobrote. V podrobnosti gle-,de tega se jaz ne spuščam, ker* to je stvar odbora, ki bo vse' ! potrebno ukrenil, da bo sloven-1 ska delegacija za evharistični : ko n gre* -čutila med nami kot: med brati in fcostrami v domo- 1 vini. Te vrstice sem napisal sa-j ] m o zato, da naš tukajšni katoliški narod pravočasno lspozna: svojo častiio dolžnost, ki jo ima do svojega škofa in očeta! in jo tudi častno izpolni. - .................. ' ■ ■ ■ ^ I ■ i ^p^neaie j Rastus in Rufus. Dva črna gentlemana sta izdihnila v približno istem času. Rastus moral je doli v pekel, ^ da se pokori za pregrešno živ- ■ ljenje na zemlji, Rufus pa je v plačilo ?a njegovo prišel gori v nebesa. I Ker je nebo seveda precej i | oddaljeno od pekla, je nekega dne Rufus, radoveden kako se j počuti njegov stari prijatelj, -telefoniral v pekel ter ga vpra- J šal, kako se mu tam dopade. I "Lawdy,' izvrstno," odgovori ; Rufus, "mnogo bolj Kakor na zemlji. V 2 i. urah imam posla | isanio dve uri. Ob mo.jen^ priho- ,J ! du sem moral obleči rdečo f , obleko z rožički na glavi in J ! moram samo tupatam vreči lo- ' pato premoga v ogenj. Druga- 1 če pa vedno počivam. Kako iše j pa ti imaš tam gori v nebesih ?" A ( Rufus: "Tako, tako, Rastus zaposlen sem precej. Vstati moramo že ob 2. uri zjutraj, ] poloviti in pospraviti moramo < (zvezde, privezati mesec, osna- J žiti in očistiti solnce ter razpostaviti in raz pihati oblake. V| času, ki nam preostaja do poz- 1 ne noči, pa prepevamo, lepe : pesmi?' i "Tako?" — z,ačudi -se Ras-1 tus; "kako' pa je to, da imate toliko posla?!" I "Ker nas je zelo malo tu go- | ri!" zdihne Rufus otožno. >'| Kako mu odgovoriti? Kaprol vojaku, ~ ki stoji na "atenti": Kadar se stoji na "a- /J tenti," se vojak ne sme ganiti niti z mezirfcem, še manj govo- | riti. Razumeš? . Vojak: ?! Kaprol, divji: Z.nkaj. imo.š_ J odpeto suknjo ? Ne gani se! Ne i govori! Zakaj mi ne odgovoriš, ^ presneti tepec ? ! Molči! Stpj na' "atenti!" Odgovori! Mi1 SflMllH cp'trf "i telji, kako se je "vical" naš u- . bogi vojak. I *' * * Turek Haran. Turpk Haran je'bil nekoč V Parizu navzoč pri nekem skupnem obedu in molče zaužival srednje evropsko kosilo. Nazadnje je sluga nosil okrog gospodov in dam še zabojček z .1 zobotrebci. Ko jfi prišel k Ila-ranu in diskretno ponudil, se ie ta zahvalil rekoč: "O hvala lepa, sem ravnokar dve takile ! stvarci pojedel!" Pretirano. ! "Torej. Vi z Vašo deklo niste zadovoljna, gospa Kožica?" "Nikakor ne. Dela prav nič, • . vsakih pet minut pa se vlači po eno uro okrog hiše."__ Vam pa, naš škof in naš oče, že naprej radostnih in hvaležnih src kličemo čez morje: a Dobrodošli med nas ! ^ H. Jos. Ko3lanjevec: • MED POTJO, Vlak je vozil s polževo naglico. Večerno sojnee je sililo skozi okno natlačenega kupeja tretjega razreda in prav po nepotrebnem nadlegovalo zarjavele obraze delavcev, od dnevnega napora prezhojene. ; Oči so mežikale, roke so segale v, lase, v brado, v nedrija, vsepovsod kamor se je bil nabral podnevni prah in se naselila nesnaga iz brnečih in bruhajočih strojev. A razpoloženje je bilo veselo, izmed mahanja z rokami so se svetili beli zobje in se režala zevajoča usta. Oči, roke in usta, vse je vedelo, da gre proti domu, da se začenja oddih v domačem krogu. ■ Videlo se je tem ljudem, da imajo še domove in da so navzlic vsemu še ljudje. Blagor jim! V istem kupeju sta si sedela nasproti dva starejša moža, ki oči vidno nista spadala med drugo družbo. Molče sta se opazovala, tako-le od strani, kakor bi brskala po davnih časih. Prvega oči so vpraševale: Kje sva se že videla? Drugega so odgovarjale: Permojdunaj, da se poznava že dolgo, morda že šestdeset let. Prvega: Pa po- vej, odkod! Drugega: Kaj bom pravil? Ko je pa že tako dolgo, da sem pozabil tvoje ime. Prvega: Rj prijatelj, tačas ko sva se midva prvič videla, je bila še samo ena vera in ena misel. Ali ni res? Drugega: Ta bo kmalu uganil,vkdo sem. Ker ima bistre oči in še sedaj samo eno vero in euo misek Tepec! —> Vlak je zažvižgal na postaji, delavci so izstopili. Ostala sta sama. Tedaj je hipoma izpregovoril prvi: "Gospod Kafol, kaj ne?" Drugi se je zadovoljno nasmehnil, češ, saj sem vedel. In razvil se je^med obema zanimiv razgovor: "Odkpd me poznate? Nisem imel še časti." — ''Morda res ne." "Resne." — "To je prav verjetno, ker čast je zelo dvorezen meč." "Kako to? Me hočete žaliti?" — "Niti v mislih ne, saj ste gospod Ka-i > > 10). , Drugi nenadoma iztegne roko in jo moli prvemu, rekoč: "Zdaj te poznani, oprosti, ti si Jože Maj-he^. Skupaj sva sedela v ljudski šoli, najprej v prvi klopi, potem so pa mene dali kar v zadnjo, oslovsko. Spadal sem tja." ' v — "Morda pa ne. Učitelj) se je zmotil, moral (bi bil mene posaditi tja zadaj." "Ne, počakaj! Vsakemu svoje. Osli spadajo vedno v prve vrste." — "H aha h a, hahafra." "Kaj se smeješ? Nimaš pravice. Zakaj si ostal vedno na prvem mestu? Glej, spp-minjam se dobro na tvojo osebico. Bil si tako droben, nežeil dečko, da so te samo gladili. Učitelj ni, bil srečen, če se ni dotaknil tvojih plavili las. In tako brihten si' bil, joj! Pa nisi storil nikomur nič žalega v svoji drobni žalosti. Vsi so rekli, da ne dočakaš desetega leta. Pravzaprav bi bil moral umreti že v tretjem mesecu po rojstvu ali, pa vsaj v osmem pred rojstvom. Zdhj si pa tak hrust! Oj, čudna so pota božje previdnosti!" — "Dober spomin imaš, Kafol." "Pa povej mi, kako se ti kaj godi? Slišni sem, da si velik gospod in da zapoveduješ veliki množici, skoro celemu narodu. Ali ne bi mogel kaj pomagati? Vidiš .. ." — "Motiš se. To nisem jaz, to je moj najmlajši nečak." *0, oo . . . Čuješ . . . vidiš . . ." —- "Pa piši mdjemu najmlajšemu. Sestavim ti pismo jaz, če mi posodiš sto di- narjev. Ravno jih potrebujem. Boš videl, da bo zaleglo." "Ej, ti si hudič, kje pa naj vzamem? Včasi so delali take reči zastonj. Prišli so gospodje k meni, stara se je zagnala na gnojišče, podavila par piščancev <11 jih spravila v pol ure na mizo. Vino je bilo doma. Pa smo jedli in pili in vse je bilb zastonj. Ti pa zahtevaš sto dinarjev,, to se pravi še več kot štiristo staroveških pišciVn-; cev. 'Pozna se ti, da si še danes v prvi klopi." *— "To je pa res. Pa posodi mi vsaj svojo trdo bučo." "Oh, ne morem, res ne. morem, danes je predraga. Bog ve, če mi še kdaj ne pride prav. Med vojno mi je prišla prav povsod koder sem hodil. Zaslužil sem z njo pet lepih milijončkov, ki sem jih naloži) v neko banko. Tisti krat pa nje je res prvič pustila na cedilu, zakaj dotična banka je rpenda sedela tudi v prvi klopi kakor, ti. Tako mi je sedaj ostalo samo Še nekako psemstoti-soč dinarjev. Kaj bi z njimi? S to beračijo? Bojim se, da me hudič vzame prej kot si mislim. Zato te pro^m, piši svojemu najmlajšemu ... to se pravi svojemu gospodu nečaku . . . že glede na najino staro prijateljstvo . . . veliko'moč ima . . . lahko mi kaj izpregledajo . . . ali me pa vsaj pustijo pri miru . . . (skloni se k tovariševemu u-šesu ter mu nekaj ginlji-vo šepeta in razla- < ga. Potem pa pravi z velikim glasom) : Boš videl, da ne bo zastonj, če se posreči! Par buteljk najboljšega mi ni zrastlo na srcu-Denarja ja, vidiš, nimam, ne morem ... to so težke reči." Vlak se je ustavil na postaji. Prvi se j« dvignil in dejal: — "To je moja postaja, hočem reči postaja, kjer moram izstopiti. Da me ne boš razumel napačno. Veselilo me je prav kakor tebe, da sva se čez toliko časa zopet srečala. Prav pa ni bilo, da je učitelj posadil, tebe \ zadnjo klop in mene pustil v pr- . vi. Narobe bi bilo moralo biti, pa bi ti danes jaz posodil sto dinarjev. Pa če j)rideš /j drugič na svet, ppam, ostaneš v prvi . klo-pi že»zaradi pokore." "E, Joža, kaj boš zameril? Je že tako. Pa stori, kar sem te prosil, saj si dober človek. Potem pa pridi na moj dom . . ." "Kadar boš v prvi klopi." Kafol se iz srca zasmeje in pljune nespodobno po tleh, Jože Majhen pa se spoštljivo poslovi. — JUBILEJNE NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE 7 A DHI I UT 1- Kip Male Cvetke sv. Terezije, Marije ali Jezusa, MfUlMl- (vrednost 75c.) NFf A zav°j pisemskega papirja. (Vrednost 80c.) . IlDUft 3 jviolitvenik za ameriške Slovence. (Vred. 75c.) 7S /j 1. Zlati rožni venec. (Vrednost $1.50.) 2. Slov. ali angl. molitvenik z zlato obr. (Vred. $1.50.) 3. "Flash light"—-električna luč, slika št. 1 (Vred. $1.75) 71 O 1. Domače brivsko orodje, slika št. 2 (Vrednost $3.80) Lti L 2. Zlata verižica, slika št. 2. (Vrednost $4.00.) 3. Zavoj pisemskega papirja s tiskanim naslovom in imenom dotičnika, ki pošlje naročnike. (Vred. $3.75.) 7R 0 1. Pozlačen križ, slika št. 3. Vrednost $5.00.) K " 2. Lep "Fountain pen" pero. (Vrednost $5.00.) 3. Kip 21 inčev visok kateregakoli svetnika. (Vr. $5.00.) ^ 1- Krasni album za slike z zlat. okovi, si. 4. (Vr. $7.50.) 2. Knjiga "Slovenska Kuharica." 3. "Pearls Bed" — nakitna ovratnica. (Vrednost $7.00.) 711 R 1. Elektr. likalnik (peglezen), slika št. 5. (Vred. $7.90.) " 2. Roger's Nickel-Silver Set, namizni sestav. (Vr. $8.00.) 3. Kodak, aparat za fotograf., slika št. 5. (Vred. $8.50.) 7K 17 1. Oprema, ki se rabi pri previdenjp bolnikov, slika št. 7. 1 (Vrednost $10.50.) 2. Vojaški daljnogled, slika št, 7. (Vrednost'$11.50.) Tik 10 Krasna ura za Parlor» slika št- 10- (Vrednost $15.00:) 2. Krasna ženska ročna torbica, si. št. 10. (Vred. 15.50.) 7A A R 1. Porcelanasta namizna garnitura, vsebujoča 50 koma-Lti 1U dov skodelic, krožnikov itd., si. št. 15. (Vred. $20.00.) 2. Namizna električna luč, slika št. 15. (Vred. $21.00.) 7K 90 Set" — namizni srebrni sestav žlic, vilic in no- žev, slika št. 20. (Vrednost $29.00.) 2. Zlata ženska zapestna ura, si. št. 20. (Vred. $30.00.) 7A OA 1. "Bicycle Century"—kolo, slika št. 30. (Vred. $39.00.) 2. Pisalna miza za društvene tajnike ali trgovce, si. št. 30. (Vrednost $41.00.) 7A J A 1. Šivalni stroj, slika št. 40. (Vrednost $65.00.) Zlft 2 Pralni strojj slika št 40. (Vrednost $64.00.) 3. "Oliver" pisalni stroj, slika št. 40. (Vrednost $60.00.) JI RA 1. Fonograf, slika št. 50. (Vrednost $92.00.) flfi UU 2 Demantni prstan> slika št. 50, (Vrednost $90.00.) DVA po^e*na nPva naročnika štejeta za enega. Zato, kdor dobi nekaj celoletnih in nekaj polletnih, se šteje dva polletna za enega celoletnega naročnika. IPHfE ILffITli* * PRI VSAKEM DOLOČENEM ŠTEVILU NOVIH NAROČNIKOV JE DANO NA IZBERO VEC NAGRAD, rllu vAlDAl RAZUME SE, DA AGITATOR DOBI LE ENO, KATERO SI PAC SAM IZBERE IZMED NAVEDENIH. Pojasnila Naš list "Amerikanski Slovenec" obhaja letos svoj 351etni jubilej, katerega želimo posebno proslaviti. Praznovali ga bomo dva meseca. Poleg drugih zanimivosti bomo v tem času priredili tvdi veliko kampanjo za nove naročnike, ki bo trajala od 1. februarja do 30. marca 1926. "Amerikanski Slovenec" je starosta med slovenskimi listi v Ameriki in katoliški list, zato smo tem bolj ponosni nanj. Kot tak pa tudi zasluži, da se v tem letu strne vsa katoliška slovenska Amerika in mu da primerno priznanje za njegovo 351etno delovanje med nami. Najbolj pa mu izkažemo hvaležnost s tem, da mu damo primeren dar v obliki novih naročnikov. Vzemimo jubilejno številko 35 in pristavimo še dve ničli, kar da 3500 novih naročnikov. Gotovo ni preveč. Pokažimo, kaj se da doseči. S tem mu bomo izrekli naj-izdatnejšo zaupnico in čestitko in s. tem ga bomo naredili tudi v popolni dnevnik, kar je želja vseh dobro mislečih katoliških Slovencev v Ameriki; to je smoter, katerega si je "Amerikanski Slovenec" postavil in res bi bilo lepo, če bi ga dosegel v svojem jubilejnem letu. Zato apeliramo na vse slovenske duhovnike, na društva, delničarje, naše zastopnike in naročnike, da vsak po svoji moči stori nekaj za "Amerikanskega Slovenca" v času kampanje. in jubilejnega slavlja ter našemu priljubljenemu, častitljivemu prvaku pošlje toliko novih naročnikov, kolikor pač največ more. Upamo, da ne bo niti enega čitatelja in naročnika, ki bi ne izrekel svoje čestitke "Amer. Slovencu" in mu poslal svoj dar v obliki novih naročnikov; če pa tega nikakor ni mogoče, pa da mu pošlje vsaj svojo naročnino za naprej. "Amerikanski Slovenec" se Vam hoče pa tudi hvaležnega sRazati za to, kar boste storili zanj. Pripravil je celo vrsto/krasnih nagrad za one, ki se ga bodo spomnili ini pa še nekaj posebnega, kar v zgodovini slovenskega časopisja še ni bilo. Poslušajte torej: Nkši naročniki bodo volili za najzaslužnejšega Slovenca ali Slovenko na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Trem, ki bodo dobili največ glasov, bo "Amerikanski Slovenec" podaril velike nagrade in sicer pisalni stroj, zlato uro in srebrno kupo. KANDIDATJE za prve nagrade so vsi slovenski duhovniki v Ameriki, vsi naši delničar- TRI GLAVNE NAGRADE j KI JIH DOBE IZVOLJENI KANDIDATJE. ( Pisalni stroj vreden $102.50. I Zlata ura za moža ali ženo vred- I no $80.00. , Srebrna kupa vredna $60.00. Kdo je opravičen do teh nagrad je pojasneno v tem članku. ji, vsi odborniki društev podpornih ali kakršnihkoli brez izjeme, in naši zastopniki. Poleg teh ima pravico vsak naročnik, da nomi-nira in glasuje za kateregakoli drugega Slo-vehca ali Slovenko, za katere misli, da je vreden ali zaslužen kandidat. Imena kandidatov in napredek volitev bodo priobčeni v listu za časa kampanje. Vsak KANDIDAT za prve nagrade je obenem tudi AGITATOR za naročnike, ker si tako lahko pridobi veliko glasov. List "Am. Slovenec" je vsakfemu na razpolago v ta namen. VOLILCI so vsi naročniki, ki bodo plačali naročnino za list "Amerikanski Slovenec" v teku slavnostne kampanje, to je novi.in stari raročniki. Vsak naročnik bo štel 1000 glasov in poleg tega še 100 glasov za vsak dolar, Li ga plača na list. Polletni naročnik bo torej štel 1250 glasov, celoletni pa 1500 glasov; kdor plača za dve leti, 2000 glasov itd. List se lahko plača za pet let naprej. Voli se s posebnimi kuponi, ki bodo v to svrho priobčeni v vsaki številki lista "Am. Slovenec" za časa kampanje. 2. Vsak naročnik, ki obnovi naročnino ali se na novo naroči na list v teku kampanje, dobi mali jubilejni spominek od uprave. 3. Največ nagrad je pa določenih za agitatorje, ki, bodo šli med svoje prijatelje in znance in jih pridobili za list kot nove naročnike. VSAKDO, ki pošlje vsaj enega novega naročnika ali več, dobi temu primerno nagrado, kakor je navedeno pri nagradah zgoraj Agitator je lahko vsakdo brez izjeme. S tem, da dobi novega naročnika in nam dopošlje denar zanj, je sprejet kot agitator. Vsak AGITATOR je pa lahko KANDIDAT tudi za prve nagrade! Vsakdo ima priliko, da si pridobi eno ali več nagrad. Nagrade se bodo razposlale koncem kampanje. Naši lokalni zastopniki za časa kampanje ne dobe nikakih provizij v denarju, pač pa so upravičeni do nagrad, kakor navedeno zgoraj. Kaj vam je storiti? 1.) Prečitajtc dobro načrt in pojasnila jubilejne kampanje. < 2.) Za vse pošiljatve s» poslužujte kuponov, ki so v ta namen priobčeni v listu A. S. To velja za naročnike, kakor tudi za agitatorje. 3.) Kdor želi agitirati tekom cele kampanje, nam mora doposlati naslove novih naročnikov in naročnino VSAKI TEDCN enkrat, da moremo naročnikom takoj poslati list.. Koncem kampanje pa si odloči za svoje nagrado, do katere je upravičen. 4.) Kandidata, katerega želi kdo voliti, naj vsak sam izbere -«jl ali iz svoje naselbine, ali širom Amerike. Vsakdo naj na J® volilni listek napiše tudi naslov kandidata, da ne bo po- dtS] mot, ker je več ljudi z istim imenom. miffi —»mMI' ^ V gt&L. ■ •BMBmHlr i »"mm PRIPOMBE: Jubilejne spominke bomo razposlali takoj, ko sprejmemo naročnino, nagrade pa šele koncem kampanje. 'Vj ^ ^iifflffiMiM^jMM Rosegger — Jos. Vole: MOST. Ko sta bila na oklicih l'avel Hribernik in Planinškova Rozala, tedaj si je mislila smrt: AIo, prostor treba napraviti, ker dva sveža in zdrava človeka se bosta vzela. Leto prej je bila namreč vojska, in smrt je i-mela dobro žetev. Zato je bila tudi dobre volje in le iz dobre volje je zdaj — kar sicer ni njena navada — povpraševala tiste, ki so že viseli v grob, kateri izmecl njih bi prišel rad prvi na vrsto. Pa vsi so se potuhnili, drug za drugim. Kar je-bilo mlajših so trditi, da niso še na vrsti, in najstarejši •— to je bil hrom', g/uh in slep — berač, ki je ležal na gnili slami v neki zaduhli luknji -— ta je milo prosil, naj mu privošči smrt samo še eno leto tega življenja, Daleč gori v hribih — kjer sta ona dva sveža in zdrava človeka silila drug k drugemu -r- v isti občini je bil star mož, ki je po hišah popravl jal ure. Ta je vedel, kako gre na svetu: ko je dvanajst proč, gre spet na eno — zmiraj enako. Ta mož se ni u-piral smrti, ampak je rekel: Meni je prav. Brž potem je mirno zaspal, in zdaj je bilo onim skoro žal, da so si zavrgli tako miren — srečen konec. Morda se ti zdi, ljubi bralec, da je to bajka, pa ni. To je vendar obče znano, da ima tudi smrt svoje muhe: tu je kruta, neizprosna, tam spet poredna, dobrodušna. In to tudi ni nič čudnega', če se jame na svetu dolgočasiti star urar, ko pa kazalec na uri nikoli ne gre više, ko da dvanajstih. Da je pa ta zgodbica resnična, bo pa spričano tudi po tem, da se kaj takega lahko nakre- ti vsaki dan. * ' * -.1= * Bilo jo lepega meseca majnika, ko se je pripravljal Ilribernik Pavel s svojo nevesto na poroko. Tri nedelje zapored je vprašal slivniški župnik s prižnice dol, če je komu znan kak zadržek proti oklicanemu paru. Pa ga ni bilo, in zato je začel krčrttar v vasi klati teleta in prasce — tako je pač ft a svetu : da je enemu dobro, mora biti drugemu slabo. — Bilo je pa ravno tistega lepega meseca* majnika, ko je ležal na parah dolg, trd in mrzel tisti urar, Solnčni dan pač, poln cvetja in lastovičjega cvrčanja kakor takratj ko je bil še ta urar fant, lovil ptiče in gledal za zalimi obrazi, np meneč se za ^to, kam zanaša vetrec cvetni prah, da pride na svrtfe mesto. In prihajal je majnik za majnikom, toda od leta do leta hladnejši je postajal mož, dokler ni legel, čisto .mrzel Tomaž na dolgo desko in se ni zmenil za čisto nič več. Tako je ležal dva, ležal tri dni, in tedaj je šla njegova stražnica k župniki, kako, da ne pride nihče ponj. "Ja, ljuba žena," je rekel gospod, "to je lažje govorjeno ko storjeno. Tomaž bo hotel pač v grob, in grob je že tudi izkopan zanj. Toda malo posluhnite, kako šumenje je tam čez.1" "To je že res, pa Tomaž leži doma brez dela in hoče v svežo zemljo," odgovori strežnica, po pravici poV^ir/ zmiraj slabše bo z njim doma." / Župnik je stopil gor in dol po sobi pa rekel : "Res neprijetna rpč. \ gorah kopni sneg, in že leta ni bila Belica tako velika "kakor lavno zdaj. Vse ledine so nod vodo, v Gorenjah je vzelo most, in tudi naš že škriplje na vseh konceh, tako da si ne upa nihče čezenj. To je, da ne moremo s Tomažem na pokopališče zdaj bo pa kmalu. Par uric še lepo potrpi- ln res, ko se je v cerkvici in gostilni P1'1' pravi j« j o za Pavla llribernika svatbo, s° spravili urarja Tomaža v njegov zacW1 dom in hlapci trdosrčnega Grabeža so odnesli. Njegova postrežnica je bila edii^' ki je šla za pogrebom. Ni se bilo bati, se poruši most pod težo njene žalosti. da, ko so prišli bliže do vode, so začuli & menje in bobnanje umazano-rjavih vai«v' ki so kot besni drvili po strugi. Itvali glodali so ob bregovih, tu in tam visoK1' brizgali v razpenjenem srdu in spet oiie' mogli padali vznak v derečino. Na plitvi' ... 1 ,den najbolj pokvarjenih pisateljev: "Rečem ti: ne prebiraj mehkužnih pesnikov. Brezobzirno te svarim in odvračam od svojih najznamenitejših spisov. Vrzi v ogenj vse te knjige, čeladi te mikajo, in bodi .junak. Pa reci odločno: Obenem s to knjigo naj Zgori v ognju tudi moja strast." — Slavni Rus Tolstoj piše o svojih umazanih spisih, ki jih je pisal v mlajših le-:ih, sledeče: "Laskali so se mi, da sem slaven umetnik, a urriet-tiik.da tudi nezavestno poučuje. Zato sem pisal in pisal. Tudi ■io me dobro plačevali, tako da sem dobro jedel, imel ženo, družbo, zabavo. Toda vsi smo bili pokvarjeni do kosti, neved* neži, ki niti sami np vedo, kaj. je prav in kaj ni prav, a smo druge hoteli učiti, pohlepni denarju in. časti. Danes pa, ko se spomnim onih deset let svojega življenja in pisanja, me obhaja žalost in sram me je in zdi se mi, kakor da sem ona leta preživel v norišnici. In kakor vsak norec, tako sem imel ludi jaz vse ljudi za norca, v prvi vrsti pa samega sebe." — Viktor Hugo, sam slaven pisatelj, je rekel ob pogledu na Voltairjeve spise nekemu dekletu : "Ako odpre tvoja čista roka one nesramne spise, se bo zgodilo, da bo Bog umrl v tvoji duši." — Že zgoraj imenovani Rousseau pa je dejal ob pogledu na svojo povest "Julija ali nova Grčija": "Dekle, ki , hoče ostati čista, nikdar ne či-'ta takih spisov." 'ZA SMEH IN RAZVEDRILO Piše: Šaljivi Ignac. —o— KRATKE NOVICE. j 1H Polentika. i Strašno po imperiju mu-se-slinU i Talijanskemu diktatorju Mussolini. Dosegel bo imperializem, Če ne dobi prej revmatizem. 1 Trg. j Krompir ni več hrana Z'1 revne, ampak za bogate ljudi' , Trdi premog pa ni več ; prodaj niti bogatim, zato ^ "mufajo" v Florido in Kalifoi" | nijo. Moda. Sedanja modema moda jc J pa že taka, da ni nič čudno, ' žene in dekleta vzdihujejo i11 I "jamrajo," da nimajo kaj ob* leči. Oh, ta tiskarski škrat! Neki list je priobčil vest, je v mestu B. umrla neka nepoznana žena in sicer brc 1 zdravniške pomoči. Gospod in gospa Šmart. Gospa Smart: No vidiš, Vl"e' ljubi moj, kako ti ženska drz[ v hiši vse lepo v redu. Ali i'1 žena dar božji? Gospod Šmart: Seveda Jc' samo zdi se mi, da ne popoln0' i ma. j Gospa Smart: Kako lo | sliš? | Gospod Šmart: Hm, — se"1 1 mnenja, da jeziček ne biti dar od dobrega Boga. Stara devica. Milka: Ljuba moja, anip0'1 ta tvoj zaročenec se mi zdi ta* ko boječ, kot da nima nobefl0 korajže. / Stara devica : Saj ravno to zame sreča, ker če bi imel veC korajže, bi se lahko zgodilo,tl:1 bi me vprašal koliko sem stal'*1, Skopuštvo. Prileten fant (pečlar): ^ Jaka, ali bova letos zopet p'0'1 ! vlekla? ■ j Jaka (tudi pečlar, raztresa no): Tako še najbolj pocQcl ven prideva. Osjiova Pangalosove diktature. Ivo je general Pangalos dne i 21. junija 1925 izvedel vojaški I puč in se polastil vlade v Grčiji, je naglašal, da njegovega koraka ni smatrati kot priče- * i tek diktature, marveč kot pri-četek povsem zakonite vlade. Trdil je, da je narod postal ča republiko izven veljave in , .parlamentarne večine Mihala-kopulosa ter dm je on, Panga-los, v izvrševanju te ljudske volje prevzel vlado v svoje roke. Tej malo nenavadni logiki je bilo v korist predvsem dejstvo, da se je predsednik grške republike Konduriotis strinjal s Pangalosovim korakom. Kar lta se tiče nezadovoljstva- grškega prebivalstva s parlamentarno vlado, pa je stvar seveda mnogo bolj komplicirana. Vendar Pangalos je ostal dosleden v svoji logiki. Ko je dal sestaviti posebno parlamentarno komisijo, ki raj izdela ustavo, pod predsedstvom Papana-stazia, šefa republikanske unije v parlamentu., ji je dal časa in prilike, da svobodno sestavi ta ustavni načrt; toda ko ga je izdelala, a njemu ni bilo všeč, ga je dal kratkomalo v bistvenih točkah spremeniti in ga proti volji komisije uzakoniti. Trdil pa je tudi to pot, da Postopa v soglasju z razpoloženjem prebivalstva in še po- j sebno je naglašal, da bo imela nova zbornica, ki naj se izvoli, Priliko in dolžnost, potrditi njegovo ravnanje in se izjaviti o novi po njem predrugačeni Ustavi. Nove volitve bi se imele vršiti baš sedaj, in sicer volitve v senat, na dan 10. januarja, a v parlamentarno zbornico potem v marcu 1. 1926. Toda vse je kazalo, da nove volitve ne bodo prinesle Pangalosu zaže-V Ijene večine ; izid občinskih volitev v Solunu, ki so se vršile pred nedavnim, priča, da vojaška vlada ni postala popularna v Grčiji. Tedaj je Pangalos tu-cl-i formalno zapustil pot zakonitega režima, postavil ustavo, ^zven prvega člena, ki določa republiko izve nveljave in Ustanovil diktaturo tudi formalno. Toda v svojem odločilnem proglasu razglaša, da o-Sl'edotočuje v svojih rokah vso hlastno svrho, da zagotovi integralno izvršitev svojega progama, ta program pa pomeni Po njegovem konsolidacijo re-fubliVe in prehod dežele v zdravo ter normalno parlamen- tarno življenje na temelju svobodnih volitev. General Pangalos naglasa tedaj istočasno ko sistira ustavo in preprečuje izvedbo volitev, potrebo volitev ter parlamentarnega življenja, seveda' "zdravega in normalnega." — Stvar se čuje pač nekoliko paradoksno, ali je v skladu z vsem dosedanjim Pangalosovim argumentiranjem. On se namieč obrača proti obstoječim političnim strankam v Grčiji .oziroma njih voditeljev, trdeč, da so nespodobne, pokvarjene'in da je treba prebivalstvo rešiti njihovega režima. Njegov cilj je bil prvotno doseči zvezo z eno od obstoječih strank in jo pripraviti do tega, da bi prevzela njegov program kot svojega. Zdelo je celo s početka, da bo Pana-1 nastasiu, šef parlamentarne levice, ki je že razpolagal z ve- j čino v parlamentu, pristal na ta Pangalosov načrt, toda stvar se je izjalovila. Sedaj Pangalosu ne kaže drugega kot sprejeti boj s temi strankami, oziroma njih šefi ter potegniti volitve na svojo stran. Taka bo tedaj zanaprej njegova politika. V skladu s tem je že ostro nastopil proti vodilnim političnim nasprotnikom. Kafandaris, Mihalakopulos in Papanastasiu so izločeni s ten:, da so jim vzete državljanske pravice in Plastiras, popularni šef revolucije zoper Konstantina, je postavljen pred vojno sodišče. — Ostra cenzura pa naj pomaga vplivati na javno mnenje. O-stalo seveda, šp sledi. Kak rezultat bo imel Pangalosov načrt? Njegove metode se dado v vsem primerjati s podjetjem generala Primo de Rivera, ki je v Španiji na sličen način in iz sličnih nagibov postavil vojaško diktaturo. Ta pa je moral zopet preiti na parlamentarni režim. Pokazalo se je, da samo vojaštvo ne more z u-spehom vršiti notranjih spremen b in ne more korigirati ; napak ter pomanjkljivosti parlamentarnega režima. Grškim političnim strankam se po pra-[ vici očita marsikaj*, nedelavnost, egoizem itd., toda da bi ! mogel Pangalos s svojimi vojaškimi pristaši "sanirati" situacijo, za to mu bodo kljub njegovi dobri volji sile'vsekakor premajhne. O tem pričajo že njegovi dosedanji neuspehi v notranji in vnanji politiki. Poraz SSnovjeva. XIV. kongres ruske komunistične stranke v Moskvi se je Vključil. Kakor doslej malo-kateri je obrnil nase pozornost Vsega sveta. Zakaj na njem se •1e nenadoma pojavil in odigral konflikt med dvema strujama, toed večino stranke s Stalinom, ^uharinom in Rikovom kot K'avnimi predstavitelji in Manjšino, katere glavni vodja Zinovjev s Kamenjevom ob sto*ani. Kongres je z ogromno Ve s'<0 Ilusije po svojih posrednih uli neposrednih posledicah v Polni mferi svetovni dogodek. 'n o najnovejšem sporu v pdru boljševiške stranke ve-to §e v prav posebni meri. Hjbolj bo to Razvidno iz opo-'Oritve, da so predstavljali še leduvno Zinovljev, Kamenjev -- 1 in Stalin oni triumvirat, ki je , imel po Leninovi smrti usodo i, sovjetske oblasti v svojih ro-[, kali. Ta trojica je odločala o;, vsem, o. vnanji in notranji po- , litiki sovjetov, o taktiki poli- ; tični in ekonomski; njena volja j( je bila'volja boljšev. stranke.! Zinovjev, Kamenjev in Stalin so bili ona trojica, ki je lani odločila proti Trockemu, iz-| podnesla njegovo pozicijo v . stranki in vladi in ga z visoke- , ga mesta šefa', vojnega komisa-rijata prestavila v politični eksil tja za Kavkaz. Oni, ki radi iščejo analogije v zgodovinskih dogodkih, so že go.vorili o ruski izdaji triunrvirata Marat, Robespierre, Danton, dasi je bila analogija morda samo v številu. • Sedaj je ta triumvirat razpadel. Zinovjev in Kamenjev sta potisnjena v manjšino in tretji triumiiv Salin, triumfira nad njima, domala celokupna stranka stoji za n'jim. Poročalo se je že, kaj je vzrok in vsebina razdora. Zinovjev je nastopil z ostro kritiko sovjetskega režima, očitajoč vodstvu stranke, da je sedanja boljševiška politika premalo leninska, da dela prevelike kompromise s kapitalističnimi načeli, da sedanja eko-. non ?ka politika sovjetov še ■ daleč ni socijalistična, marveč 1 (kvečjemu politika državnega ''kapitalizma, da se stranka na deželi opira na velike, bogatej- t še kmete, ne pa siromašnejši \ element. Naposled je Zinovjev i izvajal, da se popolna socija- a lizacija v Rusiji sploh ne da iz- 1 vesti, ako ne prodre in zmaga i socijalna revolucija po ostali 1 Evropi. Iz navedenega je že razvid- 1 no, da nastopa Zinovjev kot i glasnik leve smeri, kot glasnik 1 doktrine, dočim je Stalin z o-,i stalimi, tvorečimi večino, vse- , kakor strankina desnica. Ako ( se spomnimo sedaj na situacijo v času poraza Tročkega, vidi- : mo, d,a so takrat levo smer,I predstavljali Zinovjev, K.ame-,; njev in Stalin skupno, opirajoč j se na ogromno večino w stran-( ki, dočim je desničarski Trockiy ostal izoliran. Vzpričo tega da-nes vsakdo nehote išče odgovo- y ra na vprašanje, kako stališče i zavzema Trocki v tem sporu, J, ki mora njega še prav posebno i zanimati. Toda — Trocki ves čas, ko so se vršile debate na 1 kongresu, ni nastopil niti en- ! krat in ni poiskal prilike, da bi i javno izrazil svoje naziranje. i Seveda je jasn'o, da so njegove i simpatije na Stalinovi strani. jI Sploh bi bilo baš sedaj intere- j santno vedeti, v koliko se je za i kulisami Trocki udeleževal akacije in morda celo pomagal pri-! pravi jati poraz Zinovjeva, ki i je bil že dolgo njegov glavni j nasprotnik. Nedvomno pa je, j da bo desničarska zmaga na i XIV. kongresu boljševiške! stranke izdatno ojačila ugled Trockemu in morda kmalu pri-' pomogla k njegovi popolni po- j jlitični restavraciji. Iz sedanjega spora V stranki bi mogel nastati tudi razkol. Vendar tega to pot ni pričakovati. Buharin je v imenu stran- j ke s povdarkom izjavil, da bo ; ■ stranka znala najti sredstva in | pota, da pride do sporazuma z jopozicijo okrog Zinovjeva, to-ida da bo pravtako tudi znala |poiskati sredstva, da ukloni Zinovjeva, ako bi le-ta ne hotel sporazuma. In stranka je takoj pokazala, da ne pozna šale. "Z Zinovjevom je bila solidarna celokupna leningradska dple- --o racija, tako da se je moglo ,'oriti' o sporu med moskovskim n petrogradskim strankinim vodstvom. Za Zinovjeva je bi-j ia tudi leningradska "Pravda," poleg "Izvestij" najodličnejši-boljševiški časopis; stranka mu je z-- Raznoterosti« nevarna domišljavost 1 Dva približno dvanajstletna ] Celjana sta sklenila napraviti i pot okoli sveta. V ta namen sta <: si napolnila svoja nahrbtnika i s hrano in pijačo, prišla tudi < na zviti način do denarja in : odšla v širni svet z namenom, : da ga prepotujeta v dveh letih. Posebno ju je vlekla Afrika kjer sta si hotela ogledati vi i naravi divje zverine in po po-jvratku spisati o teh svojih do-iživljajih knjigo. Do Zidanega j i mosta sta se peljala z vlakom,!: nato pa sta jo udarila peš proti Zagrebu. K sreči je pa isti ve-j 'čer pričelo hudo deževati, kar 1 je navdušenost mladih učenja-, 'kov ohladilo. Nista imela nam-| reč dovolj obleke s seboj in staj j se odločila vrmti-se z vlakom^ takoi v Celje, da si preskrbitai še obleko in jo drugi dan udarita spet na pot. Starši so ju seveda iskali med tem povsod in1 " obvestili vse varnostne oblasti.j I Zvečer je pa strah minul, mi-j ' nula je pa tudi navdušenost pri i ; mladih "junakih" in to gotovo ' vsled primernega pregOvarja-' nja od strani staršev. --o- ali je tobak strup? i Znani francoski živčni i zdravnik Hericourt obravnava 1 v študiji vpliv tobaka na naš i živčni ustroj. Pravi, da je tobak prav gotovo strup, vendar > pa tak strup, ki ga more naše - živčevje v obilni meri sprejeti. - Kava,in alkohol živčevje vzne- - mirita in razburita domišljijo, tobak pa deluje ravno nasprot- ._!no, pomiri in omami. Zato so i-!mislili, da je najbolje, če uži-•- Ivamo obojno ^Jcupaj, da se iz-i- 'ravna učinek. Dr. Hericourt pa e j pravi, da to ni-prav. Sicer to-č bak umiri in omipti, a s tem ve* n že ono moč. ki bi lahko, nasto-a I pila proti posledicam' preveli- kega uživanja kave in alkohola. Tobak je veliki tolažnik človeštva, sredstvo, ki pomaga ' človeku prenašati materielne in inoralične bolesti. Ker pa u-činkov vi ži vanj a alkohola ne j' zmanjša ,temveč odporna sila živčevja proti alkoholizmu otopi, s tem škodljive posledice pijanosti le še poveča. Dr. tferi-j i court pride na podlagi vseh teh j ugotovitev do zaključka, da to- j bak sicer bolečine pomiri in ! j bolesti odganja, da pa to po-! mirjenje iii odganjanje ni zme-j raj v korist tistemu, ki trpi. -o-- NOV SVETOPISEMSKI ROKOPIS. Profesor Beer je znanstveni ! j sosvetovalec grškega poslani-' štva v Berlinu. V zbirki rokopi-| sov iz sinajskega samostana je •našel majhen odlomek iz slav- • nega Codex Sinaiticus Svetega i pisma. Ta kodeks je eden naj- • j starejših ; svetopisemskih roko--j pisav, po stari tradiciji eden it od 50 rokopisov, ki jih je dal > napisati cesar Konstantin za - maloazijske in druge Grke. -o——, velikanska cerkev. Pri Rimu so položili temeljni ' kamen zgradbo cerkve, ki 1 bo ena največjih katoliških š cerkva, Načrt je napravil arhi- - tekt Trmando Brasini. Kupola r bo 125 metrov nad zemljo,'še l! za 7 metrov više kakor'kupola cerkve sv. Petra. Gradbeni čas - je preračunjen na 20 let. >, —- se pa že splača oženiti o se. i- Kanadea Ferguson je bi? bo-gat, je ubožal in je hotel obu-a pati. Pa je dobil poročile;' >- mu je neki stric v Avstraliji za- > pustil 10,000 funtov šterlingov z edinim pogojem, da se*morr i- oženiti. Gotovo sc je. t PREDMESTJE PARIZA POD VODO. Slika nam predstavlja, kako je izgledalo v predmestju Pariza, ko je reka Sena prestopila bregove. Poplava je povzročila velikansko škodo, veliko ljudi je iskalo drugje zavetja. , RAZI NOVICE IZ SLO-v VENIJE Smrtna kosa. V Ljubljani je mrl g. Julij Bias, uradnik o-rožnega urada zavarovanje .elavcev v Ljubljani. Pokojni e bil jako priljubljen med svo-imi tovariši. Tvrdka mila "Zlatorog" v jjubljani.sr je za pospeševanje voje obrti izmislila dobro re-damo. Med tvarino, s katere iela milo, pomeša nekaj fran-loskih zlatnikov ,ki pridejo poem v nekatere kose mila. Tako e bila dovolj prečna, da je cto->i!,a baš taki kos,' v katerem je )il zlatnik, Bernarda Ititter, u-Eiteljica na Toplicah pri Zagorju ob Savi. Umrl je g. Josip Senk, dolgo-.etni hišnik Narodnega Muzeja Ljubljani. Mučna notranja' oolezen mu je pretrgala nit življenja. Ubegel morilec. 181etni Ja-^ aez Škofijaliec,,pristojen v Cei-j ,dje in stanujoč v Črešenjcah,j je umoril Bletnega posestniko-: ^ega sina Albina Arnška iz L«-j skovca. Zavil je njegovo trup-, lo v rjuho in je nato položil na; javno vozno pot, sam pa je iz-' ginil brez sledu. Himen. V gimnazijski kapeli, v Kranju se je poročil železni-j ški uradnik g. Franjo Ileric z; gdč. Marijo Vriovškovo, učiteljico v Kranju. Nesreča pri mlatilnici. Slov. Bistrice so . pripeljali v. mariborsko bolnišnico lfiletne-, ga viničarjevega sina Stanka Snigavca, ki je pri nekem kmetu mlatil. Pri tem ga je stroj zagrabil za desno roko "in mu jo- popolnoma razmesaril. Alojzij Araenšek umrl. Dne 2. t. m.^ob devetih zjutraj je nenadno umrl g, ka- j rtonik Alojzij Arzenšek. Po j korni maši se je vrnil v svoje 1 j stanovanje ,se/pred vrati zgru-Idileadet od srčne kapi in umrl. ■ 'Pogreb blagopokojnega je bil J v nedeljo ob pol 3. popoldne, j Pokopali so v sredo dne 6-jjan. upokojenega orožnika J a- j kbba Tvleško, ki je bil devet let ■bolan in zadnjih šest let nepre-1 trgoma priklenjen (na bolniško, .posteljo. Bil je vobče spošto-. j van,, priljubljen in žilačajen; j mož, ki je s čudovito potrpež-j ljivostjo prenašal dolgotrajne, in mukepolno bolezen. , Ogenj v Ambrusu. Dne 30. j decembra ob pol 10- zvečer je, nastal v Primčivasi pri Kova-, čevih^ogenj. Začel je goreti, hlev in preden je mogla -pritii pomoč, se je vžgala tudi hiša.j Suminvo, da je zažgala zlobna jroka. Pihal je močen veter i*j je bila velika nevarnost za 25 : številk broiečo vas, kjer je ve* čina poslopij lesenih in s slamo - kritih. Požarna bramba iz Am- - brusa je bila hitro na licu me-[ sta. Posrečilo se je gasilcem ■ ogenj pogasiti in preprečiti; ' izvrstno so delali, le cevi so i bile prekratke. A bi segle od i vode do ognja, poleg tega so IZ DELAVSKIH KROGOV. Chicaški policisti in ognje-gasci groze, da jih bo na stotine pustilo službo, ako se ne u-godi njihovim zahtevam. Zahtevajo, da se jim poboljša plača za $300 letno. Kaj bo mestni svet o tem sklenil in določil, še ni znano. Pogajanje med premogarji in operatorji se ponove. Kot poročila govore, so operatorji nemalo razočarani; kajti mislili so, da so antracitne pre-mogarje že toliko izstradali, da bodd rade volje sprejeli kakršnekoli pogoje jim bodo sta- j vili. Toda urezali so se pri zad-; njih pogajanjih. Premogarji i Sjo pokazali svojo solidarnost in j | odločno voljo, da so pripravlje-1 , ni še za.večje žrtve če potreba ; za svoje pravice. Zato pa zdaj j operatorji od druge strani prihajajo in bi radi, da se s pogajanji zopet prične. Domnfeva .sc. da :;e bodo operatorji pri prihodnjih pogajanjih podali. Čas je že, da bi se! V Pcnsacola, Fla., je zgubilo 12 delavcev svojp življenje in sedem je težko ranjenih, ko je dinamitni naboj za izstrelje-vanje Smrekovih "štempljev" iz zemlje prehitro eksplodiral. ' i Westvirginski guverner je j pomilostil premogarja Edgar; Combs!, .kateri je obsojen v do-srnrtno ječo 1. 1921. radi umo-j ra nekega stražnika pri nekem rovu, ko je bile prišlo do boja med stavkarji in najetimi stražnici. Vsi drugi, ki so bili v zve- j jzi z dotičnim spopadom so u-j , tekli, Combsa pa so bili tedaj j 1 ujeli in ga obdolžili umora. Po- j ;miloščenje je izposlovala ta-'mošnja delavska organizacija. Teamstevji v San Francisco "O dobili te chri povišanje plače 50e na dan. Kontraktorji in gospodarji so ugovarjali, a ker teamsterji nrso odnehali, so se podali. V i ---o---- POŠTENA MATI, j / A Chicago, III. — Štirinajstletna Sylvia Mitchell je pri "Svoji gospodinji, Mrs. Harvey L. Bo-ver, 715 Cornelia Ave., pri kateri je služila, pokradla precej obleke. Ko je ukradene stvari prinesla domu, jo je mati takoj zavrnila in ji ukazala, da nora odnesti vse kar si je nepoštenim potom prisvojila, nazaj. Deklica-je storila kakor ji je mati ukazala, q je bila zasičena, ko je" hotela ne-opažend stvari Vrniti. To jo je pa tako potrlo, da si je hotela ; končati življenje s strupom. V j kritičnem stanju so jo pripelja-1 ii v bolnišnico, kjer imajo upa-I nje, tla bo okrevala. Ukradene I stvari so bile vredne rad $2000. j ^-/-f^rcT: ' i.■ 'k**' pa še puščale vodo, tako da mora društvo misliti na nakup j novih pevi, če hoče s pridom nastopiti pri drugem požaru, i kiropraktor obdolžen umora. Philadelphia, Pa. — Kakor je ze bilo poročano, so našli v bližini Media, Pa.^ truplo -Miss I May Dietrich, kateri-je bila od-jrezana glava in nogi. Policija j je sumita, da je zločin izvršil idr. David Marshall, kateri jo je večkrat zdravil. Dom zdravnika je v bližini, kjer so našli truplo. Veliko je dokazov, ki i potrjujejo, da je sum opravi-čen. Pri zasliševanju je odločno zanikal vsako krivdo. MEH MEH. — Kako naj vam dokažem, da ljubim ja'z vašo hčerko bolj kakor svoje življenje? — Tako je vprašal fant očeta, katerega hčerko je ljubil ,a oče ni bil z njim zadovoljen. — Pridi še enkrat 'pred mene zaprositi za roko moje hčerke. — Tako mu je dal razumeti oče. -o-- Ona: So vsi moški znoreli? On : Ne — nekateri so še ne- „ poročeni. -o- ! Sto reči je na svetu, katere najmodrejši človek ne more razumeti in devetindevedeset od teh so ženske. ■ ✓ --o- — Ali ženska lahko živi sama ? — O lahko, če preje ne, ko se poroči, mora biti mnogokrat sama. -o- On: Ako me ti zavržeš, se bom ustrelil, da se bodo vsi moji možgani raznesli. Ona: Ni mogoče. On : Kaj —V vendar ne misliš, da nin.am revolverja?! Ona: O to že — ampak nič možgan. --o-- — Cula sem, da je Johnson zapustil vse kar je imel sirotišnici. — Ali res, koliko pa je zapustil. — Dvanajst otrok. —r Soprogi od moža se reče, da je to njegova boljša polovica, kaj ne oce? — Pravijo tako, sinko. — Potem, če se poroči -mož j dvakrat, ne ostane od njega i ničesar. -o- j On: Ali sem jaz prvi, kate-irega v resnici ljubiš? Ona >Seveda si. Oh, kako so vendar moški vsi enaki, vsak ;vpraša ista vprašanja. ---\>- Mati: Kje si pa vendar tako strgal obleko ? Janez: Od šolskih knjig se nisem mogel zlepa spraviti. -o—:— Tako se zgodi. "Moja stara, ki je že umrla, mi je vedno dejala: Take žene ne dobiš nikoli več! — Zato je pa moja druga žena še slabša." iširite "amer. slovenca." AftfgRIKANSKJ SLOVENEC ZANIMIVOSTI 0 ZDRWSTVE8IH RAZMERAH V ZDR, DRŽAVAH. Poročilo ffclleralnega ždrav-j sivenega urtfjfla za 1. 192,4. po-l daje jako zanimiv račun oj splošnih zdravstvenih rdzme-i rah v Združenih državah. Da1 so istfJtnadalje ugodne, treba še) zlasti zahvaliti delovanju/ zdravstvenih oblasti. Mortali-i teta tekom 1. H)21. je znašala, 11.9 za 1000 prebivalcev, t. j.j izmed vsakih 10,000 prebivalcev jih jp umrlo 119.Leta 1928.j je mortaliteta bila 12.4 za tisoč. Leta 1900. pa jte znašala 17.8 in leta 1800 je bila 19.8. Vidi se torej, kako mortaliteta; postopoma pad^. Doba človeškega življenja postaja čimi daljša. Porodno raznlerje (.25 držav* prihaja le v pošte v) znašalo je; 22.3 za 10.00 prebivalcev, t. j. izmed vsakih 10,000 prebivalcev je bilo 223 novorojenčkov. Rojstev je bilo na^Teč v North 'Cjkrolini (31.6 za tisoč). Mortaliteta detet (pod enimi letom) tudi izkazuje znatno zmanjšanje. Na drugi strani pa se je število mater umrlih vsled poreda kaj malo sprame-nio v sadnjih devetih letih. Za d«bo od leta 1915. do vštevši ly22. se ceni, da z« vsakih 100 tisoč detet, ki so se rodila, je bilo žrtvovano življertje 600 do 900 mžtfer. Skoraj tretjina teh smrti je nastala vsled infekcije maitere ob porodu, kar je dostikrat le posledica nemarnosti! s strani pomočnika. Pomemben je porastek amr-fl in poškodb vsled avtomobi-, lov. Leta 1906. smo imeli le eno smrt vsl^l avtomobilske nezgode izmeti vsakih 100,000. prebivaldav, 1. 1923. pa smo jih imeli skoraj 15, kar pomenja, da avtomobil ubija leto rfe leto 16,000 ljiffli v Združenih državah. . * Poglavitni ^rok smrti v Zdr. državah so srčne bolezni. One stojijo na prvem mestu izmed vseh vzrokov smrti in njih število stalno raste. Influenea in pljučnica (pneumonia), skupaj vzetL stojita na drugem/mestu. Š*ilo smrti vsled davice (difterije) je jako padlo v zadnjih 23 letih. Leta 1900. je bilo izmed vsakih 100,#00 prebivalce^ 43.3 smrti vsled davice, leta 1923. pa le 12.1. Ako bi se moglo "»vse starše pregovoriti, da bi obvarovali svojo deco potom cepljenja takozvanega "toxin-antitoxin," ni nikakega razloga dvomiti, da bi se smrtno razmerje vsled davice dalo še bolj zmarfišati in da morda bi »e davica dala popolnoma iztrebiti. # Spalna bolezen (sleeping sickness) se očividno sedfej bolj razširja. Leta 1923. je bilo po-ročano o 2000 smrtih vsled te bolezni, ali pordčila niso popolna. Glede malarije ni baje točnih poročil. Nekateri deli dežele so razmeroma prosti te bolezni, dočim v drugih tvori še vedno jako resno zdravstveno vprašanje. Razmerje je večje med. črnci kot med belokož-ci. Aktivna borba proti tej bolezni se nadaljuje. Razmerje smrti vsled osep-nic (mt&sles) je ostalo skoraj enako tekom minolega četrt-stoletja^ Težko je kontrolirati to bolezen, ker navadno minejo približno štirje dni od tre-notka, ko se pojavijo prvi simptomi, do trenotka, ko se pokažejo izpuščaji na koži. Med tem pa so osepnice nalezljive. Otrok je dostikrat medtem še v šoli. Glavni federalni zdi-av-nilc priporoča strožje šolsko nadziranje ;vsi otroci, ki imajo vročico ,prehlad ali se drugače ne počutijo dobro, naj se pošljejo takoj domov; tako bi se preprečilo razpasanje bolezni v začetnih stopnjah. Najnovejša znanstvena razislfcvanja nudijo mogočnost, da se iznajde »ačin imunizacije proti os^mi-cam (t. j. da se izumi sredstvo, 1st napravi otroka neokužljive- ~ * i ga, kakor je, to*pri cepljenju koz). Škrlatice (scarlet fever) je bilo lani več kot predlanskem, ali aianj smrtnih slučajev. — Večje število slučajev pa je bržkone posledica bolj vestnega poročevalci. Kar se tiče oslovskega kaš-lja (whooping cough) smo le jako maAo napredovali v zadnjih 25 letih. Ta boleeen zlasti nadleguje otroke, posebno one jako mlade. Polovica smrti vsled oslovskega kašlja nasta-r \ie izmed otrok pod enim letom. Potrlbno je podučevati starše glede velike nevarnosti oslovskega kašlja. Jako povoljno je poročilo glede pojemanja tuberkuloze. Met* 1900. je,izmed vsakih 100 tisočev prebivalcev umrlo 201.9 ljudi všled tuberkuloze katere-sibodi vrste. Do 1. 1923. pa je ta mortaliteta padla na 93.6. Iz poročil 23 držav, imajočih štiri petine vsega prebivalstva Združenih držav, je razvidno, da za 1. 1924. je mortaliteta vsled tuberkuloze znašala 88.6 za 100,000. Mortaliteta vsled tuberkuloze torej stalno pada. Začetkom tega stoletja se je kontrola legarja (typhoid fever) zdela ravno tako brezupna, kot dandanes kontrola o-sepnic ali influence. Ali vpo-raba sredstev za očiščevanje vode in mleka, stalna pažnja na hranila, hitro zdravljenje prizadetih in nadziranje pre-našalcev bolezni so velikansko znižala nevarnost te^nekdaj strašne kuge in služijo za !vzgled, kaj se potom umnega delovarija daje doseči za zaščito javnega zdravja. Mortaliteta vsled legarja je 1. 1900. bila 35.9 za 100,000, leta 1924. pa le 7. f^vilo smrti vsled raka (cancer) stalno raste. To je razvidno, ako pregledamo podatke od 1. 1900. do 1923. V istem razdobju se je razmerno število smrti vsled sladkosoč-nosti (diabetes) skoraj podvojilo. Koze (smallpox), kakor o-menjeno v drugem članku, so jako razširjene v Združenih državah. Leta 1924. je bilo prijavljenih 75 odstotkov več slučajev kot 1. 1923. V-«lefd tega in%jo Združene države razmeroma več slučajev te nalezljive j bolezni kot katera druga civilizirana dežela. Res je sicer, Ida je ta bolezen tukaj večino-i.ma blažjega tipa in da sistem i (poročevanja je tukaj boljši kot drugod. Vendarle ta bolezen je popolnoma odveč, ko. imamo dandanes sredstva, da jo preprečimo. ' Poročilo navaja med drugim tudi neke jako zanimive podatke glede števila ljudi« v ubožni-cah In norišnicah v Združenih-državah. Zadnji podatki se nanašajo na 1. 1922. V tem letu je bilo 78,070 ljudi v oskrbi ubožnic (almshouses) in 348,-174 ljudi je bilo v norišnicah ali sličnih z.avodih za umobol-nike, slaboumneže in epilepti-ke. 100,00« ljudi na leto je izpuščenih iz državnih in federalnih kaznilnic. Glavnf federalni zdravnik opozarja, da mnogi oskrbovanci ubožnic i« nmobolnic se nahajajo v teh zavodih vsled bolezni, ki bi se dale preprečiti. * i -0- ' AtKOHOH IZ KRUHA. Italijanski' inženjer Andru-siani je znaltel aparat, ki v pe-karnal^ ujame alkoholno vsebino pare, odhajajoče med peko. Na 100 kg moke pride 1 liter zelo močnega alkehola. Nemci so te iznajdbe zelo veseli, ker bo devet miljonov me-terskih stotov krompirja, ki so šli doslej za proizvajanje alkohola, ostalo za ljudsko prehrano. -o- KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC J V knjigarni "AMERIKANSKI SLOVENEC' dobite lahko sledeče knjige: POVESTI IN ROMANI. Avstrijska ekspedicaja.....45 Arsene Lupin.................... 1.00 Beli rojaki ......................65 Bele noči..........................50 Bilke ...............................30 Barvaste črepinje ..........35 Bitka pri Visu...................45 Boj s prirodo ..................$ .30 Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta ...........................25 Cesar Maks in Mehika .... :25 Četrtek, povest .................75 Črna smrt ........................ .75 Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Don Kišot iz la Manhe.....50 Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50 Edip na KolonH ...............20 Fabijola, povest iz rimskih časov.......................45j Furij, De Amicis novela .. .75; Genoyefa..........................40 Gladiatorji zgodovinski, roman dva zvezka .......... 1.50^ Gospodarica sveta .......... .60/ Gruda umira ..................60 Helena, vez......................50 Hudo brezno ...................35 Ilijada .............................25 Igralec, spisal Dostojevski ...................................75 Izlet G. Broučka...............50 Iz življenja za življenje povesti I. in III. zv..........20 Junakinja iz Štajra ........ 1.50 Junaštvo in zvestoba .>...... 1.00 Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek .................... 1.00 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet ....................... 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Ko-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata................ 5. zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ................ 6. zv. Doktor Zober — Tugomer ......................... 8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš Žemtev iz nevošč-ljivosti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca .....................-......... Jaromil . .......................... Jan Marija Plojhar ........ 1.50 Kazaki ........................... 1.00, Kobzar.............................. l.OOj Svetobor .......................60 Sisto E. Šesto ...................30 Krištof Kolumb...............60, Krivec ...........................50, Kraljica mučenica, vez... 1.00 Kratka povest o Antikri- | stil...................................30 Ljudska knjižica, 3. in 4. zvezek .......................... 1.00 Jernač zmagovač in Med | Plazovi......................... 1.001 2. zv. Darovana .............50 3. zv. Jernac Zmagovač .35, 4. zv. Malo življenje.....65 6. zv. Gozdarjev sin.....30t 7. zv. Prihajač ...............60 9. zv. Kako sem se jaz J likal I. zvez. .....................50 10. zv. Kako sem se jaz likal II. zv..........................60 11. zV. Kako sem se jaz likal III. zv......................50 14. zv. Ljubljanske slike.. .75 15. zv. Juan Miseria.........50 Mimo ciljev.......................50j Moje življenje .................70 Miklova Zala ...................45 Na krvavih poljanah ...... 1.50 Na negotovih potih.......... .30 Narod, ki izumira ...........25 Naše življenje, Ksaver Meško .............................75 Naša leta Pugelj.......... 1.00 Nihilist, povest ................ .40 Obiski, Cankar ...............] 1.25 Odiseja .......................i.....45 Ogkdnica, Fr. Zakrajšek .35 Ob tihih večerih, Meško vezana .......................... 1.00 Poslednji dnevi Pompejov 1.00 Perpetua ali afrikangki - mučenci . ....................50 Pravljice Iztoka ...............75 Pripovesti o Petru velikem .75 Paberki iz Roza .................25 Peter Pavel, glavar...........35 Po strani klobuk ...............75 Pravljice, Wilde ...............50 Patria, povest iz irske junaške dobe .......................30 : Podobe iz sanj .................60 Pod Svobodnim solncem Finžgar, I. in II. zv......... 2.50 Pol litra vipavca ............ 1.00 Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45 Pripovedke, Hubacf?..........35 Pravljice Utva in Mira.....50 Različno blago, Slomšek 1.25 Rabi ji, vez ...................... .75 j Sosedov sin .......................30 Skrivnost najdenke...........35 Spake, vez....................... 1.00 Sorodstvo. Povest .............45 Tri povesti grof Tolstega .40 Tik "za fronto .................80 Tatič, Bevk ...................... .75 Taras Buljba povest.........75 Trenotki oddiha ...............40 Tunel.............................. 1-25 V Libijski puščavi.............20 Vera ...............................75 V petih letih okrog sveta. l'.OO V tujih službah..........:......95 Valerija, ali zmagoslavni izhod iz katakomb.......... 1.00 Viljem Hauffove pravljice ...................................45 Vzori in boji.................... 1.50 Zbrani spisi Josip Pagli-, aruzzi, Krilan...................75 Zbrani spisi Jos. Kosta- •jevec............................ %.30 Zabavna knjižica: Ks. Meško ...........................90 Zlata Vas ...............-.......45 Znamenje štirih .............35 Zgodovinske anekdote I. in II. zv........................75 Zmisel smrti .....................75 Zabavna Knjižica XXIV. zvezek ...........................75 Zločin v Orsivalu .............75 Zadnji dnevi v Ogleju.....85 Zgodba o nevidnem človeku .............................. -50 Zgodbe zdravnika Muz- nika......................-......55 Za milijoni .......................75 «2 & POUČNE KNJIGE. Abecednik .........................45 Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma....? .75 Angleščina brez učitelja .35 Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern..... 5.00 Besednjak angleški — Webster mali 25c. vel. 1.15 BreskeV in marelica.........40 Domači zdravnik, župnika Kneippa ...................... 1-50 Domači.vrt ...................... 1-50 Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja ...........10 Gradjanski katekizem.....10 Grško - Slovenski slovar A. Dokler trd. vez......... 3.00 Gospodarska geografija .. 1.25 !IIigijena na kmetih .j.......75 Hitri računar v Dm vel... .75 V dolarski .....................75 Hrvtatska čitanka ............ 1-50 Italijanščina za Slovence 1.00 Kako si ohranim« ljubo zdravje I. II. III. zv......... .60 Kateheze za prvence.......35 Katekizem slov. - angl. .. .45 Knjiga o lepem vedenju.. 1.25 Knjiga uradnih vlog.........45 Knjigovodstvo.................. Kratka Katehetika .........20 Kratka zgodovina slovenskega slovstva .......-...... Kubična ra&unica ........... Ljubavna in snubil, pisma .35 Mladeničem, prevz. škof Jeglič ...........................40 Mlekarstvo ..................... i-00 Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ L00 Naše gobe.............-...... 1-50 Nemščina Wez učitelja I. zvezek ...........................45 II. zvezek .........................45 Naša zdravila .................. -fi0 Nauk o čebelarstvu ......i- -50 Občinski red .................... 45 Osnutek Slov. Narodnega Gospodarstva ............... •75 Osnovni pojmi iz glasbene teorije...................... on Perutninar ...................... Pregledna karta S. H. S. - -25 Podkovstvo ......................75 1 Podrobni načrt za prou-vanje veronauka na ljudskih šolah ........................25 Praktični sodjar vez....... 2.00 Poštno izrazoslovje .........25 Pravila za oliko.................75 Poljedelstvo I. in II. zv. po ...................................60 Pravoslovje .' ..................45 Rabojemno pravo .............45 Reja domačih zajcev.........45 Ročni spisovnik ..............35 Slovenska/ slovnica .......... 1.00 Slovenski pravopis ...........50 Slovarček^ k Ovidijevim pesmim, Doki..................75 Slov. stenografična čitanka .................................. :59 Slov. stenografija I. del... .60 Slov. stenografija II. del .60, Samoznaki slov. stenografije ..................................15 Srbska začetnica .............50 Socializem — Dr. Janez Ev. Krek ...................... 3.00 Slovenska čitanka .............75 Slov. kuharica, — S. M. Felicita ....................... 5.00 Travništvo .........................45 Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del.........50 Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik............................... 1.25 Slovanska Knjižnica.........75 Stanley v Afriki ................35 Šopek samotarke .............50 Varčna kuharica.............. 1.50 Zaznamek okrajšave ko- respondenčnih pisem ...... 1.00 Zdravilna zelišča .............45 Ženinom in nevestam.......25 «2 «2 PESMI IN POEZIJE Bisernice .........................$ .75 Cerkvena pesmarica, L. Dolihar ........................50 Cvetje na poti življenja, M. Elizabeta .................75 Gorske pravljice, Lovren- čič...............................40 Iz luči in teme. Gangl.....50 Izbrane Pesmi. Funttek .c .50 Job, S. Gregorčič ............ 1.00 Iz moje celice, M. Elizabeta ............................. 1.00 Pesmi, J. Cimperman...... .75 Poezije, F. Levstik .......... 1.00 Psalmi ............................'. .75 Pesmarica, zbirka nar. pesmi ........................... .50 Poezije, Gregorčič I. del ~ .75 Poez. Gregorčič IV. del. .. 1.00 Poezije, A. Gabršček.......50 Pesmi II. Turkuš..............• .25 Poezije, Prešeren .............65 Svojemu narodu. V Vodnik................................15 Strunam Slovo. B. Miran .50 Šotor miru ....................'.... .75 Slutnje, Ivan Albreht.......35 Zlatorog, R. Baumbach .. .50 Za Solncem. G. Strniša .. .45 Zvezdice ..........................25 & & & RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. To- minšek..............................20 Brez vere Dr. M. Opeka..? .35 Etika Dr. France Weber.. 3.00 Franc Pire, življenjepis .35 Friderik Baraga, meh. vez..................................45 III. Slov. Kat.y shod v Ljubljani .......................35 Katoliški shod v Ljubljani .................................. 1.00 Kitajci in Japonci ...........45 Koledar dr. sv. Mohorja 1921.................................20 Krištof Kolumb, Odkritje Amerike .........................45 Krščanskp nravoslovje.....75 Kratka zgodovina Slov. Hrv. in Srbov..................25 Kratka zgedovina Slov. slovstva ............'............ 1.00 Milosrčnost do živali, za mlade in stare..................25 Mlada leta I. knj. Dr. J. E. Kreka ....................... 1.00 Narodno getepodarski eseji .......................................35 Naša pota, I. in II. vz. oba .40 Ob 50-letnici Dr. Janeza Kreka...............................25 Občinsko posredništvo.....75 O dveh grehih Dr. M. Opeka ..........................60 Oris zgedovine umetnosti pri Slovencih ..........; ... 1.50 Osmero Blagrov, nauk za srečno življenje, vezan.... 1.00 O sv. Cirilu in Metodu .. .50 Peter Barbaric .................95 * Podobe iz misijonskih dežel ...................................30 Pogled v novi svet .........05 Prilike P, Bonaventura.....35 Problemi sodobne filozofije Dr. Fr. Weber......' .75 Proti Avstriji Dr. L. Pivko .30 Slovenski župani ............ .25 Slovenci, Erjavec ............ 1.25 Spoved, Tolstoj .................35 Sveta Rusija ..................45 Več luči, dva zvezka.......20 Zgodovina Brežiške župnije. . ...............................95 , Zgodovina Cerkljanske fare ...............................50 Zgodovina fare Domžale. 1.00 Zgodovina fara ljubljanske škofije.......................45 Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II. knj. 1.25 Zgodbe fare Škocjan ...... .50 Zgodovina srednjega veka.....................................75 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ........................... 1.50 Zgodovina 17. pešpolka .. 1.00 Zapiski iz Dunaja ...........10 &. <2 KNJIGE ZA MLADINO. Angeljček, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj ......$ .35 Bob za mladino zob.........30 Dedek je pravil, trd. vez. .45 Da ste mi zdravi .............10 Dane, Rape ....................45 Kralj zlate reke ..............$ .40 Kokošji rod .....................20 Lesniki, Josip Stritar.....45 Mali Ave Maria, letnik 1917. 1918....................... 1.00 Martin Krpan ...................95 Mladim srcem ................25 Obisk na pristavi...............25 Orlič, št. 1. do 7., posamezna št. po ........-..............05 Obnovljen vrtec ...............75 Poredni smeh ...................50 Pomladančki................... ,.20 Povestice ...................... .35 Prigode čebelice Maje.....75 Robinson, slike .................25 Slepi Slavčki .....................60 Tolovaj Matej ..................85 Vrtec trd. vez ..................55 Volk spokornik, ve..........85 Vitomilova železnica.......45 Zabavni listi ..................... .35 Zgledi bogoljubnih otrok .45 Zgodbe kraljeviča Marka .75 s *2 t? IGRE: Afričanka opera v 5 dej a njih....................................$ .35 Andrej llofer. Ljudska i- gra v 5 dejanjih........—- .50 Azazel. Žaloigra v 4 dejanjih ....................:........50 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih......................50 Burke in šaljivi prizori.....75 Carostrelec. Romantična opera ................................20 Diletantski oder. Pouk in navodilo igralcem........... .45 Divji lovec, .......................35 Dom, drama v 4. dejanjih za moške in ženske »vlog«............................75 Edda, drama v 4 dejanjih za moške in ženske vloge..........................$ .20 Gorenjski slavček komična opera v 3 dejanjik.....20 Gospa z morja, igra v 5. dejanjih .....................75 Gringoire, igrokaz v 1. dejanju ..................:.... .10 Hlapec Jfernej, v 9. slikah ..............................so Izgubljeni raj, dramatična bajka s petjem v 3. dejanjih .......................50 Janko in Metka, igra v treh dejanjih.................20 Jenufa. Opera iz morav- sko kmečkega življenja .. .20 Kralj Lear, žaloigra v 5. dejanjih.................... 1.00 Krivoprisežnik, mešane vloge narodna igra s petjem ...................................75 Lovski Tat........................75 Lepa maska, pouk o mas- kiranju .....,......................25 Lornjon, igra v 1 dejanju .10 Marija Stuart tragedija v petik dejanjih .............75 Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih.....50 Marta opera .....................15 Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih .50 Mati dramska slika "v 3. dejanjih...........................75 Mati sv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah .50 Mefistofeles opera v 4. dejanjih s prologom in e- pilogom ........................i. .20 Miklova Zala.....................60 Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih .50 Na s*irt obsojeni, mešane vloge v 3. dejanjih.......... .45 Na krivih potih.................20 Nižava. Muzikalna drama . s predigro . ...v'..................20 Nedeljske ure na Društvenih odrih, 4 kratke igre: za ženske vloge; nevesta z Libana, ženin z Naza-reta, seljski angelj in dve rokih j i.............................50 Navaden človek, šala v 3. dejanjih........................75 K Mamici igra za otroke .05 Okrutna šala. Šaljiva igra v 4. dejanjih....................75 Ob vojski, Krek.................30 Orliči in drugi tiči, igra za dečke..........................10 Po dvanajstih letih, ljudska igra v 4. dejanjih .45 Pikova dama, opera v 3. dejanjih in 7 slikah.....25 Poslednji mož, veselo igra v 37 clejanjih' r™"...;1.:®®.111-' .50-Perzijski šal, šalo igra v 1. dejanj^ .....................15 Precijoza, igrokaz v 4. de- I janjih............................15 Peterčkove sanje, Božična j povest, v 4. dejanjih.. .50 Poljub, prosto narodna 0-| pera v dveh dejanjih .. .20 Potopljeni zvon, dramska ! bajka v 5. dejanjih.....75 Puščavnikov zvonček, ko-I mična opera v 3. dejanjih...............................25 Povodni mož in Božična j pravljica, otroški igri .. .35 j Proslava Cirila in Metoda j Deklamacije in prizor.....50 Slovenska Talija, I. zv. Razvalina življenja. Zalo- g igra v 3 dejanjih .............50 Slovenski Oder, I. zv. i-gre za mešane vloge; Slovenski oder. Pri kapelici in "čarovnica" .................50 Seviljski brivec. Komična opera ................................20 Sfinga. Drama v 4 dejanjih ......................i...........50 Sin. Drama v 4 dejanjih .75 Strahomir, romantična i-gra v 5. dejanjih in Mlada Zora v 3. dejanjih . .:...........................35 Sen, kresne noči (Shake-Srenja, drama v 4. dejanjih ..............................6E Trubadur, opera...............45 Tajnost. Komična opera .20 Tekma. Drama v 3 deja njih................................50 Tihotapec ......................60 Testament, ljudska drama 1 v 4. dejanjih .................60 Umetnost in narava, veselo igra v 4. dejanjih.....50 IJžitkarji. Kmečka žaloigra .............................. .20 Veseloigre in šaljivi prizori ................................50 Vrag in Katra. Opera v 3 dejanjih...........................20 Za križ in Svobodo...........35 Naročilu je pridjati potrebno svoto v Money Ordru, bančnem čeku, ali v znamkah. PoŠtninsf je v cenah že všteta. Vsa narciila pošljite na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. jZapadna i Slovanska . _ fl; Zveza! < DENVER, COLO. \ j naslov in imenik glavnih uradnikov za bodoča ! ŠTIRI LETA: J UPRAVNI ODBOR: J t | Predsednik: Anton Kochcvar, 1208 Bervvinf ave., Pueblo, Colo. i » Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. J [ Tajnik: Frank Škrabec, 4825 Washington Street, Denver, Colo. [ Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street, Denver, Colo. J i Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. J i NADZORNI ODBOR: J > < i Predsednik: Anton Jeršin, 323 W. Northern ave., Pueblo, Colo. J | 1. nadzornik: Joe Shustar, 2231 E. Northern ave., Pueblo, Colo. | 2. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. J [ POROTNI ODBOR: \ | Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah, i porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E. G4th Street, Cleveland, O. ! ^porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. j ! uradno GLASILO: < j . i "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. « 1 ( | V%e denarne nakaznice in vse uradne reči naj, se pošiljajo na glav- < i nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- J | nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške c i nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. < ! -7— ., * Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru. « 1 g>h narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J ! Kdor želi postati član zveze, n^j se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- < > štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. J [ Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa t j Rojisnila in potrebne listine. \ < ; SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! J ! < ~'*>n 1» ■ - - _ _ _ _ - _ _ - _ _ _ - - _ _ - _ - ____ . AAAA..___ DOPIS. Denver, Colo. > Dne 15. januarja je kruta in ^e*zprosna smrt pretrgala nit ' vljenja vsem tukaj dobroi Ranemu Flor. Krašovcu. Bif" več mesecev bolan. Nekoliko, c'asa se je nahajal v bolnišnici,' Mem pa se je zdravil doma.j je prenašal dobrovolj-j 110 v božji udanosti. Par dni !)ye m> niim slede ti 4eiVlle Indijanci in Polinczij-1, f '^1-m. Tudi v Sudanu nanj*?0 iak^ velike ljudi, ki ill;,','-.0 nad 1-70 m. Med naj-Pj'' ljudi na svetu spadajo ^Jci, s katerimi so nas se-D^11'1' v zadnjih desetletjih f«i'tVa 1 ,Rmin P,aša' Sclmein_ dntlti')11 tlrU}?i' Po "jihovih po-1 merijo povprečno 1.35 U0 a; Nekoliko večji a še ved-pi(;lJl'it]ikavci, so dalje Minko-Ha ' ^ Andamanih) Weddha •Ui \rt>ylonl, i'1 Orang Semang (i.ot^dakki. Ako vzamemo na-(laj'(',.Si"r-h Evropo vpoštev, te-vef.Vldimo, da valjajo za naj-ki, j!: poIe« Škotov naši Bošnja-; tw dosežejo višino 1.70 ln'()i'U'.in Potem Švedi. Čim bolj 'illd' gremo, tem manjše mr, 1 na'iajamo, tako da dobf-lijj !la Sardiniji in v južni Ita-vDi'( vlJnianj§e Evropejce s poki ^Cno 1.50 m. Ze te številke, žcjn povprečne, nam ka- 1 ven ^'"ecejšne ekstreme. Ne-iil;o - razlike pa dobihio, H1(>(}' terjamo posameznike jvekii'^oj. Za največjega člo-I '] so ga merili zdraVni.ki. i stvjj'1 rar>c Winhuber ivz Av-ki meri 2.78 m. Njemu I Hns 'ails Krau iz gradu Am-lla ' irolskem z višino .2.75 metra. Skelet nekega pruskega vojaka, ki je služil pri gardi Friderika 1I.> ki ga hranijo v anatomskem muzeju v Berlinu, meri,2.1 m. Ti velikani niso živeli dolgo, največ jih je umrlo že"po 20. letu. Dočim je takih velikanov jako majhno število, je pritlikavcev precej mnogo. Ivot najmanjši na sVetu in sploh vseh časov velja 60letni Ilila-ny A gybe s Sinaja, ki meri samo- 38 cm. Meril ga je antropolog Joest. Linne je meril nekega kmeta, po imenu Wiebe Lolkes iz Frieslanda. ki je bil j sarrto (56 cm visok. Kakor so ve-j like ljudi radi jemali h kraljevim gardam, tako so včasih pritlikavci za dvorne norce. Dan-: danes, ko takih služb nedosta-j je, nastopajo ti ljudje edinole| še v raznih cirkusih. -o- LETO TOBAKA. | V okolici mesta. Havana na Kubi je bilo lani izcedno ugodno tobačno leto, prav tako kakor predlanskim. Tobačne tovarne gledajo na vse strani, kako bi se tobaka znebile. Naj-; prvo so napravili cel milijon liavamr-cigar v propagandne svrheprvih Ž00.000 kosov so poslali v^ posebnih ovojih trgovcem, ostalih 800,000 bo pa [sledilo y kratkih rokih. -o- Ona: O kako se kesam, da j sem tebe poročila! On: Saj imaš tudi vzrok, da Jse kesaš, kajti oropala si neko dobro dekle, da ni dobila idealnega moža. KUGE ŠE VEDNO DEC1MI-; RAJO ČLOVEŠTVO. ; V letnem poročilu glavnega i zdravnika federalnega zdrav- : stvenega urada najdemo neko- i'i liko naravnost presenetljivih j; podatkov o pomoru, ki ga ku- ] gc še dandanes provzročujejo < po svetu. Nas, ki živimo v'Zdru- i ženili državah razmeroma prosti vseh kvarantinskih bolezni (razun koz), čudno dirne, ko čitamo, da kuge še danes raz- . sajajo drugod po svetu s tako , ■^ilo, da nekje takorekoč deci- j mirajo prebivalstvo., Tekom minolega leta sc mnoge dežele v Aziji poročale j obstoj kolere. Nikjer drugje po svetu se ni pojavila, razun ^ osmih slučajev v evropski Rusiji. V san*ii Indiji je tekom 1. 1921. umrlo nič manj od 276 j tisoč ljudi za to kugo. To je ^ štirikrat toliko kolikor je bilo ^ poročano za 1. 1923. Vzlic temu, da so sredstva ; za preprečitev koz (small pox) dobro znana in jako učinkovita, vendarle ta bolezen je še vedno jako razširjena in vni--čevalna. Nepopolna, poročila iz 62. dežel naznanjajo 218,000 . slučajev koz tekom 1. 1924. in čez 50,000 smrti radi te bolezni. Iste dežele so predlani poročale le 165,000 slučajev koz in 45,000 smrti. Najbolj čudno in presenetljivo pa je to, da Združene države, drugače tako uspešne v borbi proti nalezljivim boleznim, imajo, kar se tiče koz, razmeroma največ slučajev te bolezni izmed vseh civiliziranih dežel. Poročila iz 35 dežel za leto 1924. izkazujejo, da se je napram letu 1923. število slučajev te bolezni neverjetno po- J množilo, namreč za 75 odstot-1 kov; smrtnih slučajev pa je'bi- j lo šestkrat toliko kot predlan-j ,,kem. Sicer je res, da so koze i v Združenih državah večinoma i blažjega značaja. Mogoče je ; tudi, da se slučaji te bolezni v Združenih državah bolj vestno poročajo kot drugod-. Vsekakor pa dejstvo stoji, da je ta bolezen v Združenih državah po nepotrebnem jako razširjena. Bubonska kuga se je razpa-sala po svetu dolgo vrsto let. Tekom 1. 1924'. je 49 dežel poročalo o njej. Več kot 400,000 smrti radi bubonske kuge je bjlo v Aziji, v kolikor se je po-J 'ročalo, in ni dvoma, da dejanski jih je bilo še mnogo več.| Devetorica zapadnih dežel,| vštevši Združene države, so: imele- kak posamezni slučaj te( kuge. Pojavila se je med pod-: ganami v New Orleans in Oak-( land, Cal. V obeh slučajih je zdravstvena oblast takoj ,ukre-j nila potrebno, da je preprečila j vsako nadaljno nevarnost. Niti en slučaj bubonske kuge se ni pripetil pri ljudeh v,omenjenih dveh mestih. Pač pa je kuga izbruhnila v Los Angeles, kjer je bilo lani 33 slučajev pneu-monične kuge> s 31 n smrtmi in 8 slučajev bubonkkega tipa s 3 smrtmi. Federalni' zdravstveni urad je prevzel v svoje roke i borbo proti tej kugi ravno ob ; koncu minolega leta. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da tekom vsega le.ta ni bilo treba pridržati V kvaran-teni nikakega potnika ali mor-1 narja radi rumene vročice (yellow fever). Nekoliko slučajev ! te bolezni, ki je še nedavno bi- NAZNANILO IN PRIPORO-/ ČILO. Vsem cenjenim naročnikom, kakor tudi vsem drugim našim rojakom v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni i obiskal naš gl. zastopnik Mr. Leo Mladič. >| Ker je naša želja, da se naš ■ j list kolikor mogoče najbolj raz-i širi, uljudno prosimo vse naše naročnike, da pomagajo Mr, Mladiču tudi do novih naročni-i kov. Ako poznate kakega, ki št nima našega lista povejte tc i Mr. Mladiču in pomagajte mu )j tudi Vi, da se taki rojaki na lisi -i naroče. Uprava Amer. Slov a strah Amerike, se je poroča-o iz centralne in južne Ame-ike, kakor tudi iz zapadne )bali Afrike. Dejstvo je, da ru-nena vročica ni bila v vsej zgodovini tako redka. Toda jlavni federalni zdravnik opozarja, da, dokler ni ta bolezen oopolnoma izginila iz sveta, Dna ostane še vedno prežeča levarnost. SVETOVNI JEZIKI. Čim bolj se razvija znanost n tehnika, tem bolj se čuti po-reba po skupnem mednarodnem jeziku. Že v starem veku je veljal najprej asirski, potem pa grški in latinski jezik kot nednarodno občevalno sredstvo. V začetku, srednjega'veka je prevzel to vlogo pri izhodnih narodih perzijski in arabski jezik, pri zahodnih pa francoski, ki se je čedalje bolj uveljavljal in ki velja od časa Ludvika XIV. kot diplomatski jezik. Tekom časa je postal jezik najvišjih in najfinejših slojev. .Vendar se danes tega jezika poslužuje'samo 45 milijonov ljudi. Ravno toliko se jih v Aziji poslužuje japonščine. Mnogo številnejši so zastopniki španskega jezika, ki imajo zlasti po Južni Ameriki svoje pripadnike. Vseh špansko govorečih ljudi je danes približno 70 milijonov. Čeravno Nemčija ni imela nikdar obsežnih kolonij in kljub temu, da je nemški jezik precej okoren, vendar je visoka nemška kultura, zlasti pa svetovno prvenstvo v znan-stvu, pripomoglo do tega, da govori oziroma razume danes nemščino okroglo 80 milijonov ljudi. Ruščina se uveljavlja pri 90 milijonih, hindustanski jezik pa celo pri 100 milijonih. Kot glavna svetovna jezika moreta veljati samo -angleški in kitajski jezik.- Prvega govori sfcer samo 130 milijonov ljudi, a je zato razširjen po vseh delih sveta in velja kol mednarodni trgovski jezik, kitajščino pa govori največ ljud| na svetu (okrog -IDO milijonov)', toda ta je omejena samo na kitajski teritorij, ki nim,'.'. v mednarodnem prometu nikakega pomena. .1. Kostelic. ■ La Salle, — Annie Ovni!;, Anton Strukel. Lockport, — John Korellz. No. Chicago, — Joseph Drashler. Ottawa, Joe Medic. Peoria, — Mary Zabukovec. So. Chicago, — Frank Juvančič. Springfield, 111. — Josephine Bunker. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Marv Oblak. Indianapolis; -- Louis Komjanc. Porter, — A. Kerznarilz. KANSAS: * Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majierle. MICHIGAN: Ahmcck, -- J. Hrbljan. Calumet, M. Klobuchar, John , Musich, Jos. Sustarsieh. Detroit, — Frances Plautz, A. Banks. Iron Mountain« — Kath, Hcbein. Ironwood, — Mike Maurin. Rothbury in okolica, — R. Snidar. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — M r. Frank Globokar. Chisholm, — Rev. J. E. Selilffrer, U, (ilobočnik, John Strle. v , Ely, — V. Martin, John O t riti', Jos. j Peshell. j Eveleth, — Johatia Kastclic, Frances Kvateniik, Antonia Neiligar, Anton Nemanich. Gilbert, - Frank Ličar, A. Freglet, Frances Tanko. I Greaney, — IT. Uabich. llibbing in okolica, — Joe Zaic. McKinley, — A. llcglpr. Mountain Iron-, Lucia Kralf New Dulutb, — Rev. A. Pi mat, M. Speliar. Eedore, — A. Mlakar, () Rice, — Rev. John Trobec, i Sartell, — John liurgstaler. x ' Soudan, — Frances Lou s hi u. 0 Virginia, — Marv Sterbenc. I NEW YORK: 0 Brooklyn, — Catherine Sehueller ,() Joseph Skiahe. I Gowar.da, — J. Zcvnik. ' Little Falls, — Amalia Furlan. '0 New York, — Rev. P. B. Snoj. OHIO: Earberton, O, — Rev. A. L. Bom->acii. Joseph Lekšan, A. Okolis. Bedford, —; Fraiik Slavec. Bridgeport,'— L. Hoge. Cleveland, — I'rank K urnik, Frank juhadolnik. Ivana Gaspari, Frances ionibač, A. Strniša. Newburg, —. Rev. J. J. Oman, J. tesnil-', }■ Sc'txel.. _ Collinwobd, — Carol Skebe, John Mesec. Massillon, — Miss C. Gardner. Notingham, — Mary Mevzek. Lorain, — .Mamie Perusek. West Park, — Jos. Grdina. Youngstown, -1- F'rank Scllars. PENNSYLVANIA: Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolai Simonich. Braddock, — Jtiscph Les.iak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. l'intar. Bulger, — S. Jenko. -Cannonsburg, Hounston, Strabane in okolica. — John Pefhan, Michael Tomšič, Frances Mohorich. Durant City, — 1-rank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, — Anna Lumperl. Forest City, — Anna Grchman, Mary Svvete. Homer City, — Mary Gorichan. Imperial. — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristan. Moon Jiiui, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Oakdale, — Paul Jamnik. Olyihant, — Marv- Zore. Pittsburgh, — John Golobich, J Qoiari'cl G. Wcsclicl\, G. Vcrbanc. Presto, — J. Krek. Sharosburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malesich, Duro- tcia Derm^š. St. Mary's, — Mary Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. W. VIRGINIA: , Thomas, — John. Laltajnar, Mrs. M. Bulicli. WISCONSIN: | Milwaukee, West Aliis, V/is. — Mary Muhorko, Joseph Korfcti, John Kovačič. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Proga'r, Iphr. Udovich, Marie Prislar.d. Tioga, — Ludvik Perusek. Wiluwatosa,' — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. I San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Oakland, Calif. — M. Matzell. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G> lob; Stephen Sumcn Anaconda, Mont. — Frank Sašek. Butte, Mont. — Rev. M. Pirnat. East Helena, Mont. — Frances Am . bro. St. Louis, Mo. — John Mihelichi Omaha, Neb. — M. Petrasich. Enumclaw, Wash. — Mrs. Richt'ar; Renton, ,Wash. — Thomas Rihtar. Newatk, N. J. — Jennie Mčvzek. Valley, Wash. — Mary Swan. Kemmer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffreri, Aftolonia Mrak. Sublet — OkLy, Wyo. in okolica — John Krumpečnik, .Mr. Orešek.• j KRIZEV POT % ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. A& PREVEDEL VOJTEH HY BASEJC. . Vstal je .sklonil se k Juriju, prijel ga za obe roki, stisnil mu jih in z glasom, polnim resničnega sočutja, se mu je opravičeval. "Vzel bi Vas k seli, prijatelj, v župnišče," — tu se Jurij zgane, oprosti si eno rofo, objame z njo vrat sklonjenega prijatelja, pritegne ga k sebi in iitro mu pošepeta: "Da, v bolnišnico pojdem, sam sem že mislil na to, a še enkrat, prijatelj — za popotnico — zadnjič. . ." "Takoj ?" vpraša župnik. "Ne, jutri zjutraj, jutri — Gospoda Jezusa in sv«to olje vzemite s seboj, prijatelj, jutri," — izpustil je župnikov vrat* skril roko pod pernico in zatisnil oči, kakor bi trdno zaspal. Tako je preležal ostanek dneva in vso noč do ranega jutra, ko( je prišel k njemu duhovnik s svet® popotnico. Pripravljal se je, izpraševal si je vest za zadnjo svojo spoved čez vse življenje. Sprehajal se je počasi skozi vse svoje' preteklo življenje. Obiskal je vnovič vsa duševna bojišča, na katerih se je: boril, krvavel, zmagal ali bil premagan. Žaloval je nad vsakim ■ svojim padcem in zahvaljeval se nebesom za vsako zmago. Prešel je k mislim, doživljal še enkrat vse duševne krize in strastne revolucije, ki so v njem vplamtevale in se zopet pomirjale, katere je mašil in krotil in ki so ga včasih vendarle potegnile v omotne vrtince. Pregledaval je svoje duhovsko življenje. Videl je to ladjo, 'polno čistih, zlatih, svetih teženj — naloženo, zvrhano, da se je kar potapljala. Z njo se je peljal'iz semenišča ven. Spominjal se je, kje je bilo in kdaj in zakaj je meral tovor za tovorom metati iz ladje ven, samo da se vzdrži nad vodo in pride dalje, naprej, da se v viharjih ne potopi, ne utone. Tudi vso bol, ki se ga je pri tem vselej polastila, je vnovič doživljal. Videl je rakve, same črne rakve, gole, brez pokrovov. Koliko pogrebov! Vse jih je videl in pri vsakem je šel ttikoj za rakvijo on sarp, ki je edini ostal, žaloval. V teh krstah so pa ležale ubite, neizpolnjene njegove težnje, z izbuljenimi, oste-klenelimi očmi, polne očitanja, ki so obupno klicale po vtelešenju in oživljenju. "Zakaj si nas pustil umreti, zakaj, zakaj?" ■— take se je zdelo Juriju, da nanj kličejo. "Morilec!" — so mu žugale s stisnjenimi pestmi. Jurij se je stiskal v pernicah od strahu, da ga ubijejo; v halucinaciji je prožil dlani proti njim in se branil z edino besedo: "Nisem mogel, nisem mogel." Vzdigovale so se proti njemu, mahale s svo< jimi mrtvaškimi plašči in klicale: "Groboku? naš grobokop," in po tej besedi so zope.'- pv dale v svoje grobove in Jurij je videl samega sebe, kako je na te grobove navalil težke granitne kamne pozabljenja, da ne vstanejo nikdar več — kako je obiskaval te grobove in molil nad njimi, kakor molijo starši nad grobovi svojih otrok. In glej, danes so kljub temu vstale ia prišle k njemu. Potem je videl Jurij ostanek svojega življenja — samo še podrtijo ladje, na njej zlomljene jambore polomljene droge, strgana jadra, samo še zastava — sveta vera — mu visoko rad glavo veselo plapola, tam na obzor-jn pa se že prikazuje pristanišče, že vidi svetilnik : smrt s svojimi krvavimi očmi — kmalu bo tja priplul z ostanki ladje in pristal v pri- stanišču večnosti. — Čutil je, kako plove sam, popolnoma sam, zapuščen — a nikakor žalosten. . . Čutil je to samoto — zdajci se je zavedel, da je dospel že na vrh svoje Golgote, na konec svojega življenjskega potovanja — d^ ga čaka samo eno še: umreti. Visel je na križu — rane so.ga skelele — z motnimi očmi se je oziral krog sebe — a križanih razbojnikov ni videl. . . Ti so se mu smejali zdravi, veseli in težko so sopla tolsta telesa. Bil je popolnoma sam. A ni se mu tožilo. V tem trenutku, ko je še enkrat preživljal, pregledaval svoje revno, bedno življenje, tedaj, ob njegovem koncu, je sicer čutil njegovo težo, s katerp ga je pritiskalo k tlom, a v istem trenutku je obenem čutil tudi smešnost tega, kar je drugim tako često zavidal. Popolnoma je razumel besedo: "Ničemurnost nad ničemurnost," in se je veselil, da je prišel do tega spoznanja, kakor se veseli rudar, kadar po dolgem trudu najde iskano rudo. . . Pri njegovih nogah so se na tleh valjali častni naslovi, odlike, denar, dobre jedi, imenitna vina --vzvišen je bil nad vse to; čutil je, kako lahko se plove brez te prtljage in kako lahko se poslavlja od svojega preprostega, revnega življenja. . . Z razjasnjenim obrazom, s svetim smehljajem je pozdravil brata duhovnika, ki ga je prišel pripravljat na smrt. Jurij je sedel oblečen na postelji in zunaj je stal kmetski voz poln grahovine, najboljši v vsem Kosovcu. Po dolgem čakanju je prinesla Krutinovka iz hiše polno naročje pernic, ki jih je postla-la po vozu,in za njo sta peljala Kmtina z gospodom župnikom Jurija; pri vozu so se u-stavili, glava se mu je obesila na prsi in ni imel moči, da bi jo dvignil. Gledal je v zemljo, kamor si je že želel iz vse duše. Dvignili so ga kvišku in gori na vozu ga je sprejel hlapec in ga oprezno položil v pernice. Zavili so ga, pokrili in za jasnega zimskega dneva so ga odpeljali v mesto v okrajno bolnišnico. * j "Samo za nekaj časa, za malo čafca se peljete tja," so ga tolažili — "ko piide pomlad, se vrnete k nam in zopet bo bolje." — Smehljal se je tem besedam, in ko je tako ležal vznak s kosmato kapo in suknjenimi ušesni-cami, zavezanimi pod brado, je še zadnjič o-brnil oči proti njim, kakor bi jih hotel objeti, obraze vseh vzeti s seboj in odnesti; v tem so konji potegnili, sneg pod kolesi je zaškripal in — odpeljali so se. Vsi so si brisali solze in gledali za vozom. "Ta se ne bo nikoli več vrnil k nam." — "Ne bo, se, ne —" so pritrdili drugi in se razšli. XIII. postaja. Ležal je v snažni, majhni sobi okrajne bolnišnice. Zdravnik je dobro Vedel. Pripeljal se je brez nezgode, srečno; vožnja mu ni škodovala, nasprotno: zdelo se mu je, da ga je osvežila, razveselila. Nabral si je mnogo novih vtisov po potu in z njimi se je sedaj havil v tej bolnišnični tihoti. Usmiljena sestra se je od časa do časa prikazala pri njem kot duh — toda 'ni ga mptila ne z govorjenjem ne z ropotom. Katoliška . Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —▼sen slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila Izdeljujemo lično, točno in hitro, —naie cene so vedno med najnižjimi, -^-poizkusite in prepričajte (S. —Naia ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO katoli5ko TISKARNO i Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Zahteva Črnogorcev. Črnogorski federalistični por| slanci so poslali na prosvetno ministrstvo spomenico, s katero: zahtevajo, da se šolske knjige za ljudske in srednje šole v Čr-nigori pišejo izključno v južnem dialektu in da se v tamoš-njih gimnazijah prepove uporaba "Srbske zgodovine," ki jo je napisal dr. Stanoje Stanoje-' vič. Trdijo, da je ta zgodovina potvorba dejstev. : j -—o- Nehote ustrelil lastno sestro. Na pristavi dr. Mijatova pri Subotici se je pripetil te dni tragičen slučaj. Delavec Far-kaš je s puško preganjal vrane. Pri tem se je vsled neprevidnosti puška sprožila in naboj je zadel njegovo sestro Ma- CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pogrrebnika s t »pomnite redno prri »loveoski i oogrebni zavod GRDINA IN SINOVI C1C53 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite ca bližnji telefon ia pokličite: Randolph 18S1 sli 455«. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. rijo, ki je ostala na mestu mrtva. Nesrečni brat je bil areti- j ran. __ ..................m....... n i ...._. NAROČNIKOM V CLEVELAND!}! Če želite obnoviti naročnino ali spremeniti naslov za naš list Amerikanski Slovenec, lahko to storite pri našem zastopniku, FRANK KURNIKU 6121 St. Clair Avenue, Cleveland,. O. Ravno tako se obrnite do njega v vseh drugih zadevah, tika-jočih se našega podjetja: glede oglasov, tiskovin itd. Mr. Kurnik je tudi zastopnik za list Ave Maria in St. Francis Magazine. tNA MILIJONE ljudi | bi ne bilo danes brez i las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčaic pike in prahute na glavi, za revmati zem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu pvovrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga po-Ujem zastoiij. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio SLOVENSKE GOSPODINJE j s* prepričane, da dobijo pri meni najboljše; najčistejše in najce- I oejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drug« { sveže in orekajeno meso. ter vpe druge predmete, ki spadajo v j področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ j Cor. Center and Hutchins Street, JOLIET. tLL Chicago telefon 2917. Telefon Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenost. \ ^ Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu. [ Naznanilo n ) Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in f grocerijo od znanega .rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila ) vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom [ svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrst- ) nim okusnim blagom in vedno svežim mesom. \ Rojaki prepričajte se — obiščite me. I » • Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik / * 110 — 57th STREET, PITTSBURGH, PA. / • ROJAKI V SO. CHICAGO a Al.: šE NE VESTE DA IMA ' JO S. GORNIK na ______^ 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše ^rocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? 1 Vsem se priporoča v poset! i IVV^I. ' " * . r f f r w ■. - r r r r r — r — • - - — - — - - - — - - - Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša do)£- j nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor j tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: \ Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČJ4ICA. «1217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. ; OPISANO POLJE j -— J. M. Trunk. —--== To jim ne bo po volji. Moskovska Izvestija, oficiel-ni organ ruskih boljševikov, piše glede na potrebne reforme v politiki zunanje trgovine: "V svoji borbi za socializem, je delavski razred primeroma na široko odprl vrata zasebnemu kapitalu, a delavski razred ne sme pohabiti na svoj glavni namen. Pripušča zasebni' kapital, da pospeši razvitek ekonomskega sistema dežele v panogah, ki v tem oziru niso bile u-spešno kontrolirane po državi in po kooperativih. Ampak de-ilavski razred mora se čim pre-jje naučiti, kako sezidati uspeš-j j no trgovinsko organizacijo lasi-jne vrste, na podlagi katere bi » bil zmožen, stopnjema izriniti 1 iz dežele vsak zaseben kapi-! tal. i Podomače povedano se to. j pravi, da retirirajo, a ne bodo i [retirirali. Vederemo, bomo videli. Nasprotniki režima v Rusiji j niso posebno navdušeni nad novo politiko v zunanji trgovini. "Poslednija Novosti" v Parizu meni, da ni prav nič no-vega glede t.akoimenovanih "mešanih družb" za zunanjo trgovino. Piše zelo sarkastično, , ko pravi: "Nešteto je poizkusov organizirati take družbe. Nekatere so hitro propadle. Mnoge, ki še obstajajo, so imele bolj nenavadne uspehe. Ena izmed njih, n. pr. je slovita Rusko-Turška Družba, ki ima monopol, da u-važa v Rusijo, razne predmete iz dežel Bližnjega Vzhoda pod pogojem, da izvaža enako množino ruskih izdelkov na Vzhod. Učinek je, da so grški in turški, trgi preplavljeni z ruskim premogom, oljem in cementom, ki se prodajajo za smešno niz-Ife^t-ene, doČIm"so v Rusiji isti predmeti zelo dragi in eden izmed glavnih razlogov za splošno visoke življenjske pogoje. Tako mora ceno za pridobitev zunanjih trgov plačati ruski davkoplačevalec, ki mora na-plačevati še posebnih 300 odstotkov na predmete kot limone, čaj itd. Ampak organizatorji "mešanih družb" so popolnoma zadovoljni, kajti tuji I posestniki delnic si razdelijo idividende s komunističnimi del-I niča* j i, tako da sovietski sodru-gi nikakor ne pridejo — prekratki ("are by no means left in the lurch"). Bo tako. Onim, ki so na krmilu, drugače se pravi pri korit«, bo dobro, delavci in kmetje pa\se lahko mastijo od upov na novi red, saj imajo delavsko-1 kmetsko republiko. Saj se po-i znamo. * * * Le tega nikar. L/ Dandanes se v Ameriki lahko vsega naučiš po pošti — by jmail. Postaneš, če te veseli, in-žener, odvetnik, zdravnik, tr- igovec, farmar ,vrtnar, prič.ar... naučiš se lahko fizike, kemije, matematike, geografije, biologije, astronomije, jezikov, zidarstva, stavbinstva, kletarstva, godbe, aihpak ... za božjo voljo ne uči se na trompeto ali na tisto predpotopno "faj-fo," menda ji pravijo saksofon, ako 'si namreč moj sosed, drugače bi te jaz -najraji po pošti poslal tja, kjer hi muh. ■eft * H« ■ Fantje, na aoge! Koga veseli iti v — Rusijo? Pogoj je, da je socialist in še nekaj. Pred nekaj časom je imela znana Amerikanka t^ady Astor, ki je član angleškega parlamenta, malo rabuka s socialisti na nekem shodu. Zaprla jim je usta, ko je izjavila: "V svrho, da se skaže, da Rusija ni noben raj, kakor vi zatrjujete, ponudim prosto vožnjo tja in nazaj vsakemu socialistu in njegovi družini pod pogojem, da morajo najmanj dve I leti tam ostati." Navzočim je to kar sapo vzelo.Ali se je dozdaj kdo potegnil za to ponudbo, ni znano, a baje še ni bilo nikogar, ki bi hotel iti v—raj! Če bi koga vese-lilo, bi lahko dobil nekaj infor-macij od Mr. Johna Gorjanca, : saj ne bo pretirano, kar piše v Enakopravnosti. Fantje, na noge, saj so v Ameriki samole —-upi! Velika nevarnost je srečno minila. Ker g. Molek še piše svoj-žarkomet, je nevarnost k sreči minila, a bila je opasna nevarnost, da ga "božji žlak" zadene, ko je namreč čital v Amer. Slovencu iz dne 16. decembra ' 1925 mojo opombo glede inspiracije sv. pisma. Gotovo je moral vzdihniti: hvala Naravi, da me ni! V nevarnosti "žlaka" je bil pa tudi že nekaj prej, ko je neki slovenski duhovnik zapisal, da smo Slovani potomci Ja-fetovi. Kakšna nevarnost more človeka včasih pretresti! Umevno za njega. Slovan je, potomec pa je snovi, ki nima ne začetka niti konca, in zdaj zapiše slovenski duhovnil# da so- Slovani potomci Jafetovi' Pa bi ga potem ne udaril lahko "žlak?" Še bolj mora pa lopniti g-Molefta, ko čita, kar sem zapisal jaz, namreč, "da Bog govori po pisatelju." Od samega strahu pred "žlakom" je videl samo "govori po pisatelju," t'o- J raj n. pr. po Molku, Zavrtniku, Trunku ... in kaj take*ft 3e res za potomce v 75. letih. Pomislite sam«, ljudje božji, Molek, večni Molek,, Molek brez začetka-in konca, pa bi Bog-Iga ni, ali čigar mesto je vse* I kako prevzel g. Molek, govori1 j po pisatelju Moleku! Ko g-1 kap ni zadel, pa bi bil g. Molek Wor o ctaS' ZK o žo skočil. Bi ne vedel drugega razlogi da je g. Melek tako osupnil-Če je pa osupnil nad njemu dozdaj neznano novico, da je P1'1 svetopisemskih pisateljih BoČ govoril po pisateljih, pote^ naj se pa le malo pomiri, je že pred skoro 2000 leti zapisal sv. Pavel: "Potem, ko je Bog nekdaj mnogokratno U1 mnogolično očetom govoril P° i prerokih .govoril nam je o teh ; zadnjih dnevih po Sinu . • • Hebrejcem (I. 1.) < Mirno, mirira, g. Molek, r»Z' j burjenje škoduje, in smrt 1)0 i še dosti zgodaj prišla. PRIČUJOČNOST DUHA. Nočni aeroplan, ki vozi Pf' što iz Berlina v Hamburg, .le zadel vihar in je zgubil orientacijo. Hotel je nazaj. Pilot Je pa zagledal iskre pod seboj, lZ' računil je, da mora biti to ekS' pres Berlin-Hamburg, šel je lokomotivo in je"v Hamburg11 srečno pristal. Ker je aeropla11 dosti hitrejši kot brzovlak, r moral neprestano delati kro£e nad njim, da sta bila skupfO- -o- RAVNATELJ MED RAVNATELJI. Mojster ravnateljev je A'1' glež Davis; saj predseduje j družbam, pa je obenem še nn' vdušen nabiralec umetnin. Sta' ie 62 let in pravi, da mora f®' daj 15 trgovskih družb opus*1' ti, zato da dobi v svojih moi!' ganih prost kotiček za ang'f ško - južnoafriško družbo, ko.1p upravni svetnik je bil pravkf1 oostal. Začel je s 17. letom k«1 navaden vajenec. -o- LEPA ZAPUŠČINA. Carlino Pescia, lastnik varne Teatro v Genovi, je Z<1* pustil vse svoje premoženje znesku treh milijonov lir mestu Genova. ANALFABETI NA OGRS^ V Budimpešti so našteli P1 zadnjem' .štetju nad 30, analfabetov. Na deželi so mere še, hujše.