L* W I r GLASILO OBČINE LITIJA • APRIL 1996, ŠT. 3, LETO XXIV. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITIJA Ob dnevu upora in L maju iskreno čestitamo vsem bralcem Glasila občanov! Uredništvo 40 let Gasilske zveze Litija Litija je mesto že 45 let! Začela so se gradbena dela za novo gimnazijo v Litiji. Tudi v Gimnaziji Litija, kot na vseh ostalih srednjih šolah v Slo¬ veniji, se je končalo zbiranje prijav za vpis v prvi letnik. Do 3. aprila se je v gimnazijo prijavilo petinpetdeset učencev osmega razreda. Osemnajst od teh je iz občine Zagorje in Dol j>ri Lju¬ bljani, ostali pa so iz OS Litija, Gradec in Šmartno. Večina prija¬ vljenih učencev je imela v petem, šestem in sedmem razredu prav dober oziroma odličen učni uspeh, kar zagotavlja, da bo Gimnazija Litija lahko delovala na dovolj vi¬ sokem nivoju. Glede na število prijavljenih učencev, je na šoli prostih še de¬ vet mest, kijih bodo bodoči dijaki lahko zasedli v prvem in drugem izbirnem krogu v mesecu juniju oziroma juliju. Odbor za ustanovitev gimnazije je na zadnjih sejah analiziral do¬ sedanje aktivnosti in si zadal na¬ loge za delo v prihodnje, ki bodo vezane na vsebinske priprave za začetek pouka, spremljanje aktiv¬ nosti v zvezi z izgradnjo prostorov, ki so v polnem teku ter priprave na izpeljavo vseh formalnih po¬ stopkov v zvezi z registracijo. Vinko Logaj, predsednik odbora OBČINSKI SVET POTRDIL SREDSTVA ZA ZAČETEK IZGRADNJE PRIZIDKA Občinski svet je na svoji seji 2. aprila 1997 sprejel sklepe s katerimi je omogočil začetek gradnje prizidka k OŠ Gradec. S temi sklepi pa je Občinski svet tudi omogočil, da bo dovolj prostora za vpisane v prvi let¬ nik gimnazije v Litiji. R. M. Ob 27. aprilu, dnevu upora, in 1. maju, prazniku dela, čestitam vsem občanom in občankam in jim želim lepe praznike! Župan občine Litija Miro Kaplja UREDNIKOVA BESEDA Ko boste, spoštovani bralci, prebirali tole številko, bo vreme najbrž popolnoma drugačno. Lepo, toplo, spomladansko, lahko pa tudi ne. Ampak v tem trenutku, ko tole pišem, leži po litijskih hribih sneg. Pra¬ vijo, da ga je nekje tudi po dvajstet centimetrov in še več. Na kolen- darjuje označen torek, 21. aprila, odpirajo se cvetni popki, raznobar¬ vni tulipani so v popolnem cvetju, vseokrog pa belina! Poslušamjutranjo oddajo Radia Slovenija Dežurni meterolog kram¬ lja z napovedovalko, o vremenu seveda, o vdoru hladnega zraka, o spremembah v ozračju, ki so resnično nenavadne za ta čas. Kako ne¬ prevedljivo se obnaša narava! Je to zaradi ozonske luknje ali česa drugega, kdo bi vedel? Dnevi pred bljižnimi prazniki so nenavadno delavni. Zastavila so se dela v zvezi z izgradnjo prostorov za gimna¬ zijo. Zahrumeli so težki delovni stroji, kar naenkrat je zazevala ogromna delovna jama, kubiki težkega betona se stresajo v pripra¬ vljene opaže. Se sploh zavedamo, kako pomembnim spremembam smo priča? Da bomo prvič v zgodovini naše občine dobili čisto pravo gimnazijo, tako, ki pripravlja dijake za vstop na univerzo? Tudi na drugih področjih se kar naprej nekaj dogaja, gradi, snuje. Imam vtis, da kar tekmujemo, kdo bo napravil večje, lepše, boljše. In prav je tako! Saj se le tako dosega napredek, mar ne? Še nekaj dni nas loči in praznovali bomo. V spomin na tiste težke dni, ko smo branili svoj obstoj, in na praznik dela. Vsem skupaj želim, da bi se v teh dneh odpočili, se posvetili svojim bljižnim, se podali v naravo in se predv¬ sem veliko pogovarjali! Da bi očki in mamice znali odgovoriti na vsa tipična otroška vprašanja, ki se kar naprej začenjajo z zakaj, da bi dedki in babice prišli do prepotrebnega miru, vsi drugi pa, da bi počeli tisto, česar v času službe ne morejo. Da bi zajahali vsak svojega konjička! Znani literat je nekoč zapisal, da človek mora imeti nekaj, česar se veseli in vztraja v živčjenju. Mislim, da ima v nečem kar prav! Naj Vas na koncu v imenu litijskih gasilcev povabim na tradicio¬ nalno prvomajsko srečanje na Siterjevcu. Ob godbi in dobri volji bo vse od šeste ure zjutraj veselo, da bo kaj! In žejen in lačen tudi ne bo šel nihče domov. Pa lepo se imejte vsi! Vaš urednik Spoštovane občanke in občani! Obveščamo Vas, daje od 14. aprila 1997 dalje ustanovljena POSLAN¬ SKA PISARNA, ki je odprta vsak ponedeljek od 14. - 16. ure v začas¬ nih prostorih na Valvasorjevem trgu v Litiji. Svoja vprašanja, predloge, pobude za delo v državnem zboru lahko po¬ sredujete osebno, po pošti ali po telefonu št.: 883 - 322. Franci Rokavec, poslanec DZ FOTOREPORTAŽA PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 15. JANUARJA 1997! 2 SDS Socialdemokrati niso pozabili podeželja V nedeljo, 13. aprila, so se v prijetno urejeni dvorani De¬ lavskega doma v Nazarjih zbrali predstavniki obe. odbo¬ rov SDS iz vse Slovenije, tudi iz naše občine. Zbrane, bilo jih je več kot sto, so sprejeli domačini, člani odbora SDS Nazarje. Navzoči so se zbrali na ustanovnem kongersu So¬ cialdemokratske kmečke zve¬ ze - gibanja za razvoj pode¬ želja. Predsednik SDS, g. Ja¬ nez Janša, je v uvodnem go¬ voru poudaril, da je Socialde¬ mokratska kmečka zveza prostovoljno združenje Slo¬ venk in Slovencev, ki se zav¬ zemajo za razvoj slovenskega podeželja in slovenskega kme¬ tijstva ter za enakomeren re¬ gionalni razvoj. Cilji te zveze so določeni s programom, ki ga je kongres tudi sprejel. V središču kmetijske politike morajo biti kmetije in ljudje, ki na njih živijo. Nekmečko prebivalstvo, ki tudi živi na podeželju, skupaj s kmeti so¬ oblikuje splošen izgled kul¬ turne krajine, ji daje družab¬ ni, estetski, kulturni in eko¬ loški značaj. Pogosto nenak¬ lonjena politika vladnih stra¬ nk do podeželja je postavila SDS Slovenije pred nalogo, da ustanovi SKZ - gibanje za razvoj podeželja, kajti razvoj podeželja in ohranjanje kraji¬ ne ne more biti prepuščeno zgolj kmetijskemu ministr¬ stvu. To je problem vse vlade in vseh Slovencev. Zaključki kongresa nas obvezujejo, da v okviru danih materialnih mož¬ nosti naredimo vse, da naše podeželje ohranjamo in pos¬ pešujemo kmetijski razvoj. Občinski odbor SDS Litija — Občinski odbor SDS Litija ob 1. maju, prazniku dela, čestita vsem občankam in občanom naše občine. I _ J SKD Pod drobnogledom SKD Predlog proračuna za leto 1997 Pred prvim branjem pro¬ računa občine Litija za leto 1997 so se v prostorih SKD v Litiji zbrali člani občinskega sveta, izvoljeni na listi SKD, člani odborov ter komisij ob¬ činskega sveta, tajnik občin¬ ske uprave in člani 00 SKD Litija. Prisotni so kritično ocenili nekatere postavke v proraču¬ nu. Predvsem so se dotaknili vprašanja požarnega varstva in zaščite, kateri se namenja realno manj sredstev, kot bi jih potrebovali. Predvsem so bile izpostavljene težave, s katerimi se srečujejo prosto¬ voljna gasilska društva. Kar nekaj kritičnih besedje padlo tudi glede na delitev sredstev na področju družbe¬ nih dejavnosti. Tu še vedno izstopa nedodelani in ne¬ sprejeti plan prostorske us¬ posobitve osnovnih šol za izvajanje devetletke. Pri tem pa je nerazumljivo, da stroko¬ vne študije kažejo neko prio¬ riteto, na kateri izstopa s svojimi prostorskimi problemi šmarska osnovna šola, v pre¬ dlogu proračuna pa se je na to šolo enostavno “pozabilo”. Zato so prisotni predlagali, da naj se do drugega branja pri¬ pravi predlog, v katerem se bo Osnovni šoli Šmartno za¬ gotovilo sredstva za projektno dokumentacijo in zahtevana sredstva za začetek investi¬ cije. Glede sredstev za sofi¬ nanciranje športnih in kul¬ turnih društev pa je bilo izraženo enotno mnenje, da se sredstva razdelijo na osno¬ vi pravilnika, ki naj bi ga sprejel občinski svet. Kar nekaj časa so prisotni posvetili problematiki infra¬ strukturnega opremljanja in razvoju podeželja. Tuje še ve¬ dno obveljalo že večkrat iz¬ rečeno stališče, daje priorite¬ ta povezava vseh večjih krajev¬ nih središč s centrom, Litijo, ureditev parkirnih mest v Li¬ tiji, obnova in izgradnja novih vodovodov. Prav tako pa je pri tem potrebno upoštevati tudi dosedanje že vloženo prosto¬ voljno delo posameznikov in krajevnih skupnosti. Kar nekaj vprašanj je bilo v zvezi z investicijami v občin¬ sko zgradbo. Pri tem je bilo pojasnjeno, daje stavba sicer stara komaj 15 let, vendar je zaradi slabe gradnje in nepri¬ mernih materialov, glede na obliko stavbe, nujna zamen¬ java dotrajanih oken, kar pa je posledica tudi slabega vzdr¬ ževanja v prejšnjih letih. Glede predlaganega pri¬ manjkljaja je bilo izraženo mnenje, da je potrebno usk¬ laditi še nekatere postavke, tako na prihodkovni kakor tudi na odhodkovni strani, in tako doseči, da bo proračun v drugem branju predlagan brez primanjkljaja. R. M. STRANKE POROČAJO GLASILO OBČANOV, april 1997 Slovenska ljudska stranka Kmečka zveza pri ljudski stranki (SLS), podružnica Utjia gaje nasledil, vladal pravi ne¬ red, pravzaprav je bil v raz- Povzetek z razprave z mini¬ strom za Kmetijstvo, gozdar¬ stvo in prehrano RS, g. Ciri¬ lom Smrkoljem, ki se je odvijala v Kulturni dvorani v Šmartnem v nedeljo, 13. 4. 1997. Razprava je potekala na temo Težave v kmetijstvu oz. ohranjanje podeželja ob vsto¬ pu v Evropsko skupnost. Or¬ ganizator srečanja je bila Kmečka zveza pri SLS, po¬ družnica Litija. V razpravi so sodelovali skoraj vsi akteiji, ki so povezani s kmetijsko dejav¬ nostjo, tako kmetje kot proizvajalci, in tudi del prede¬ lovalne industrije ter veteri¬ narska služba. Vsi sodelujoči so bili mnenja, da ob takšni kmetijski politiki, kot jo je do¬ slej vodila država, slovenski kmet ob vstopu v evropsko skupnost nima nikakršne perspektive. To je dejstvo, ki pa še posebej bije za našega litijskega kmeta. Tu pa se takoj postavi vprašanje glede izgleda krajine teh okoliških hribov okrog mesta Litije v bo¬ doče, kajti mladi rod je tudi na podeželju vse bolj izo¬ bražen ter stremi k boljšemu zaslužku in lažjim pogojem dela. Tako bo ostal ves trud naših dedov, ki so s trudom ustvaijali to okolje, zaman. V razpravi so se pojavljala vpra¬ šanja kot, recimo, izpraznitev celotnega zaselka ali celo vasi, kajti dejstvo je , da se posa¬ mezna območja občine neza¬ držno praznijo, struktura teh, M pa še vztraja pa se stara. Tako resnično ni nikakršne perspektive. Na vsa zasta¬ vljena vprašanja oz. kar dej¬ stvo je g. minister Smrkolj dejal, da je v ministrstvu, ki sulu, zato je sedaj nemogoče stvari čez noč postaviti v red. Na ravni države pred septem¬ brom ni pričakovati sprejema proračuna. Tako se vse naloge financirajo po dvanajstinah lanske realizacije, ki pa je za področje kmetijstva še poseb¬ no neugodna. To dejstvo v ve¬ liki meri vpliva na nemoč pri izpeljavi takojšnjih aktivnosti. Vendar minister obljublja, da bo storil vse, da se na po¬ dročju, ki ga pokriva, stvari izboljšajo. Navedel je kar nekaj konkretnih akcij, ki jih ministrstvo že izvaja, npr. izvoz krompirja, uvajanje pre¬ mij za višinske kmetije... Dela je ogromno, vendar je zau¬ panje udeležencev v razpravi dalo občutek, daje g. minister vzel vajeti tega resoija v svoje roke in da bo voz, ki drvi proti propadu, znal in zmogel še pravočasno zaustaviti. K sode¬ lovanju pri tej nalogi je po¬ trebno pritegniti še druga mi¬ nistrstva, ki se navezujejo na razvoj in ohranitev podeželja, kajti tu je potrebno pred vsto¬ pom v evropsko skupnost še veliko postoriti, predvsem na področju infrastrukture (cest, vodovoda, telefona..). Ljudje na našem podeželju so skromni in pridni in ni bojaz¬ ni, da ne bi ob podpori države in lokalne skupnosti preživeli na teh domačijah, kjer že več stoletij delajo in živijo ti rodovi z upanjem in zaupanjem v lepšo prihodnost tudi sloven¬ skega kmetijstva in podeželja, ki krasi naša mesta. Za kmečko zvezo pri SLS, podružnica Litija, Franc Čeme VOŠČILO Ob bližnjih prvomajskih praznikih želimo vsem občankam in občanom prijetno praznovanje ter obilo dobrega počutja ob zagorelih kresovih Slovenska ljudska stranka, podružnica Litija Občni zbor SLS - podružnice Litija Leto je naokoli pa tudi pomladni čas je takšen, daje potrebno pregledati in neka¬ ko oceniti minulo delo in po¬ staviti temelje za naprej, do še ene pomladi. Vsega tega se je Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija - lotila na svojem občnem zbo¬ ru v nedeljo 13. aprila 1997, v Šmarskem Kulturnem do¬ mu. Ker pa občni zbor ni vsak dan ali teden, so ga v SLS Litija pripravili nekoliko bolj obširno pa zato prav nič dolgočasno. Pomembnost so mu prav gotovo dajali ugled¬ ni gostje in pa polna dvorana članov in simpatizerjev, kar na takih shodih ni prav po¬ gost običaj. Tako je predsed¬ nik podružnice Litija, obe¬ nem pa tudi poslanec v Dr¬ žavnem zboru, Franci Roka¬ vec uspel v Šmartnem priva¬ biti podpredsednico SLS go¬ spo Berto Jereb, ministra za zdravstvo g. Maijana Jereba in kmetijskega ministra g. Cirila Smrkolja. Oba mini¬ stra sta člana SLS. Prav tako pa je prisotne pozdravil tudi predsednik Litijske podruž¬ nice SKD Martin Hostnik. Vse to pa je že bilo vzrok, da se občni zbor zgodi malo bolj slavnostno. Na začetku je Oktet Valvazor zapel nekaj pozdravnih pesmi, potem pa se je pod vodstvom Bojana Železnika začelo zares. Pred¬ sednik Franci Rokavec je ori¬ sal delovanje in dosežke stranke v preteklem letu, ki je bilo z državnozborskimi volitvami za SLS zelo us¬ pešno, saj je stranka dobila 19 sedežev v parlamentu in vstopila v koalicijo z LDS in tako prvič tudi vlado ( kjer je dobila devet ministrskih mest) pa tudi na občinskem nivoju je bilo delo uspešno. Volilni rezultat v našem volil¬ nem okraju je z stranko med boljšimi, prav tako pa tudi organizacija in delo podruž¬ nice žanje pohvale zunaj občinskih meja. Omeniti vel¬ ja tudi to, da je stranka do¬ bro gospodarila in je finanč¬ no stanje v podružnici Litija pozitovno. Kljub vsemu te¬ mu, pa predsednik ni pozabil opozoriti, daje tudi v bodoče potrebno strniti vrste in se še bolje pripraviti za na¬ daljnje delo. Pomembno je predvsem prihodnje leto, ko bodo lokalne volitve. Potreb¬ no bo pridobiti novo članstvo Obvestilo Obveščamo vas, da sta v Uradnem listu izšli Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za prvo polletje leta 1997 in Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za prvo polletje leta 1997. Uredbi predvidevata med drugim tudi podporo za: - rejce krav molznic, - rejce krav dojilj, - rejce drobnice in - rejce konj. slednjTpodltS" Premlje jC potrebno dostavlti na Kmetijsko svetovalno službo Litija na- - številko živali za katero se uveljavlja podpora, - pasmo živali za katero se uveljavlja podpora, - mesec in leto rojstva živali za katero se uveljavlja podpora, - zadnji pripustni list živali za katero se uveljavlja podpora. 23 ° 5 Tqq 7 n v^ 0datke a b0 i m0 f spre J emal1 v Kmetijski svetovalni službi od 5.5 1997 do drngih dnevih “ (ponedel j ek in sreda od 7-00 do 9.00), po dogovoru pa tudi v Vse informacije dobite po telefonu 883 - 514. Kmetijska svetovalna služba tudi med delavci in drug lnii sloji, saj je le tega sedaj nj. V ta namen naj bi priš ? 0 do manjših sprememb pri or ganizaciji stranke, saj je dela vse preveč. Prav tako je žara di prevelike zasedenosti iz ra zil željo, da bi vodenje stran ke prevzel nekdo drug. Sledi la je razprava. Med član stvom klub vsemu razume vanju do predsednikove za¬ sedenosti ni bilo prav nobe¬ nega navdušenja po zamen¬ javi na predsedniškem me¬ stu. Sklenili so, naj stari pre¬ dsednik predseduje še naprej. Ker pa je v državnem zboru polno zaseden in tudi doma ni brez dela, je upravni odbor našel rešitev. Predsed¬ nika bo podružnica do na- daljnega razbremenila tako, da bo operativno vodenje stranke prevzel predsednik upravnega odbora, pomoč pa so mu obljubili tudi člani ožjega vodstva litijske po¬ družnice. Za predsednika upravnega odbora je bil so¬ glasno izvoljen Marko Ju¬ vančič. Na občnem zboru so izvolili tudi podpredsednike podružnice (Janeza Lukača, Bojana Železnika in Francija Černeta), dva podpredsed¬ nika upravnega odbora (Kri¬ stina Potočnik in Janez Jesenšek), prav tako pa so imenovali tudi predsednike stanovanjsko interesnih zvez ter člane nadzornega odbora. Na koncu so člani SLS po¬ družnice Litija sprejeli tudi nekaj sklepov. Naj omenim samo nekatere: - Občni zbor SLS podruž¬ nica Litija pozitivno ocenjuje zavzemanje stranke za usta¬ novitev gimnazije splošne smeri v Litiji za katero ugota¬ vlja, da je bilo uspešno, saj se je na razpis prijavilo kar 55 učencev. Obenem O.Z. zavezuje verifikacijo srednje¬ šolskega programa kmetijske oz. obrtne smeri v Litiji. - O.z. podružnice zavezuje svetnike stranke v občin¬ skem svetu, da se pri spreje¬ manju proračuna zagotovijo sredstva za izvedbo vsaj ene investicije v posamezni KS po programu, kot so ga po¬ sredovali sveti KS. - SLS se zaveda pomena vzpostavljanja pogojev za de¬ lovanje narodnega gospodar¬ stva, ki omogoča možnosti delovanja tudi drugih dejav¬ nosti in tako podpira ter se zavzema za strategijo raz¬ voja, še posebej drobnega go¬ spodarstva in turizma v Ob¬ čini. V zvezi s tem podpira ustanovitev ministrstva za drobno gospodarstvo in turi¬ zem. - O. z. zahteva od vodstva SLS, da vstraja pri dosled¬ nem izvajanju koalicijske pogodbe tako na državni ra¬ vni kot tudi na občinski rav¬ ni. Po zakjučku uradnega dela so se člani litijske SLS in gostje zapletli v zanimive pogovore. Pri tem bi še rad posebej izpostavil oba mini¬ stra in gospo Jerebovo, ker jim ni bilo žal časa za sproščen pogovor tudi P rl posameznih omizjih. Tudi o je pripomoglo k prijetnemu, domačemu občnemu zboru Slovenke Ljudske stranke. Nenazadnje naj v tem P° dročju povem še to, da bilo ob prazni mizi kiju vsemu nekoliko težje. p a P temu ni bilo tako,pa je P° skrbel član stranke, sicer p lastnik kmečkega turiz Na gričku v Štangi, g. Zvone. AKTUALNO, IZ NAŠIH KS 3 GLASILO OBČANOV, april 1997 40 let Gasilske zveze li tij a V soboto, 22. februarja 1997, so se v dvorani Kulturnega centra na Stavbah v Litiji zbrali gasilci, ki so združeni v Gasilski zvezi Litija, in proslavili 40. obletnico obstoja te zveze. V programu, v katerem so poleg članov Društva mladi gasilec iz Jevnice in članov Društva mladi gasilec z Dol nastopili še: Zasavski rogisti, tamburaši iz Šmartna in ŽPZ iz Gabrovke, je predsednik Gasilske zveze Litija, Jože Rappl, podelil jubilejne plakete ustanov¬ nim članom GZ Litija, sedanjim članom GZ Litija, vsem društvom v okviru GZ Litija (vseh skupaj jih je 22 prostovoljnih ) in vsem predstavnikom gasilskih zvez iz občin, ki mejijo na občino Litija. R. M. Občina Litija ima državne prvake 28. marec 1996 bo ostal z zlatimi črkami zapisan datum v zgodovini litijskega malega nogometa. Ta dan so namreč igralci kluba malega nogometa Assaloni - Cosmos postali državni prvaki. V odločilnem srečanju so premagali ekipo iz Sevnice z 1 : 0. Edini zadetek je 7 minut pred kon¬ cem srečanja dosegel Darko Fele. Ti- sočglava množica navijačev in gledal¬ cev, mogoče je padel celo rekord v številu gledalcev na športni priredi¬ tvi, je v litijski športni dvorani pri¬ pravila tako vzdušje , da bo marsika¬ teremu prisotnemu ostalo še dolgo v spominu. Mogoče je to še en dokaz več, da tudi Litijani znamo sprejeti uspehe svojih igralcev, čeprav so ti bolj redki, to pa je že tema za druge čase. V novejši športni zgodovini Občine Litija takšnega uspeha ni do¬ segel še nihče, pa tudi pogled daleč nazaj ne beleži takšnega uspeha. Že lanskoletna osvojitev pokalnega zmagovalca Slovenije je velik uspeh, naslov državnega prvaka pa je krona kariere marsikaterega športnika, mnogim ni dano stopiti na vrh. Poleg tega ima klub kar bogato tradicijo. Ustanovljen je bil leta 1983 na Vačah pri Litiji kot športno društvo Vače. Takrat še zelo mladi igralci so začeli žeti prve uspehe in kar kmalu seje pojavil pokrovitelj, ki jih je vzel pod svoj patronat. Osvežilci zraka, tako so se namreč imenovali vse do leta 1990, so v takratni državi dose¬ gli največji uspeh z devetim mestom na državnem prvenstvu, poleg številnih zmag na tumiijih širom po državi. Vse bolj kvalitetna ekipa je v letu 1990 dobila novega sponzorja, Inženiring Šarbek. Obdobje od 1990 do 1996 je pod tem imenom prineslo vsakoletne številne uspehe, med ka¬ terimi je bilo tudi tretje mesto na takratnem državnem prvenstvu, bili so prvaki ljubljanske regije v dveh le¬ tih zapored, v tekmovanju občinskih prvakov so bili vsa leta ali tik pod vrhom ali pa na njem. V obdobju od ustanovitve kluba do danes so zbrali preko 500 pokalov. Domicil kluba se je počasi z Vač, Jev- niče selil v Li¬ tijo, kjer je še danes. V sezoni 95/96 je mali nogomet dobil domicil pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Prvo državno prvenstvo so končali na nesrečnem četrtem mestu, osvojili, kot sem že omenil, pokal Slovenije, letos pa so najboljši v državi. V po¬ kalnem tekmovanju pa so izpadli v četrtfinalu. Pred pričetkom lanske sezone se je tudi ime kluba spreme¬ nilo. Dotakratni sponzor se je poslo¬ vil, prišel je nov, ki ostaja tudi v na¬ slednji sezoni. Ob glavnem pokrovi¬ telju je še veliko manjših sponzorjev , ki pomagajo kolikor pač lahko. Tudi oni so del tega uspeha. Posebej velja poudariti, da je večina igralcev “do¬ mačih" (Majcen, Fele, Indof, Čarman, Vrhovec, Kristan, Širca in Kos), torej stanujejo blizu nas. Preostali del eki¬ pe prihaja iz Ljubljane : Tesko, Tanko in Maijetič, najstarejši član ekipe, vratar Zakrajšek, pa iz Za¬ gorja. Tudi trener, Janez Tišler, je Li- tijan. Kako dobro se v klubu dela, pove podatek, da so v reprezentanci štirje člani litijskega kluba : Tesko, Fele, Tanko in Majcen, na zadnji preizkušnji reprezentantov pa je bil še en igralec kluba, to je Andrej Vrhovec. In kaj pomeni ta naslov v bodoče, v naslednji sezoni? Uspeh bo potrebno potrjevati iz tekme v tekmo tudi v bodoče. Ponovitev bo zelo težka, saj so ekipe iz leta v leto bolj kakovostne. V zadnjem času se govo¬ ri o možnosti igranja v evropskem pokalu, podobno kot pri velikem no¬ gometu, vendar točnih informacij še ni. Vsekakor bi bila to izjemna rekla¬ ma za vse sponzorje in nenazadnje tudi za naše mesto. Za konec nam ostane le še iskrena čestitka igral¬ cem in vodstvu kluba za osvojitev naslova državnega prvaka. Stane Kokalj Izšla je nova pesniška zbirka Pred nedavnim je bila v avli obči¬ ne Litija slovesna predstavitev pesniške zbirke - didaktičnega pri¬ ročnika profesorice angleškega jezi¬ ka, g. Marjane Berložnik z OS Litija. Posebnost zbirke je v tem, da je napisana v angleškem jeziku, kar je nedvomno velik uspeh, saj je v Slo¬ veniji najbrž malo ljudi, ki bi znali svoja občutja tako prefinjeno izraža¬ ti v jeziku, ki ni njihov materni jezik. Marjani Berložnikovi je to prav gotovo uspelo, za kar ji veljajo vse čestitke. V kulturnem programu so sodelo¬ vali učenci OŠ Litija, ki so brali pe¬ smi v izvirniku in v slovenskem jeziku, ubrano pa je zapel tudi uči¬ teljski pevski zbor pod vodstvom Selme Gradišek. Okolje je za ta svečani trenutek polepšala še zanimiva didaktična razstava. J.S. Foto: K. Š. prof. Marjana Berložnik Marija Smolej razstavlja v Matični knjižnici V torek, 8. aprila, so v ZIK-u, Matični knjižnici Litija, odprli razstavo slikarke Marije Smolej. Umetnica je v slikah predstavila svet, ki ji je blizu. To je svet gora, zaselkov in kmetij, svet, ki ga izpolnjujejo rože in voda. V kulturnem programu so so¬ delovali: recitatorja Roman Tiš¬ ler in Sašo Jovanovič in kres- niški kvartet. Program je vodila in povezo¬ vala vodja MK, Joža Ocepek. J. S. V Litiji raste nov tehnični servisni center Do nedavnega smo v Litiji poznali samo prodajni servis Renault z mehanično delavnico Laba & Laba, oboje na Ponoviški cesti. Morda je bilo s tem imenom povezano še konjeništvo, kajti na tej lokaciji so se v ogradi videvali tudi bistri vranci. Odslej naprej pa bo s to firmo po¬ vezan še nov tehnično-servisni cen¬ ter , ki mu prav gotovo ne bo para v Zasavju. Idejni “tvorec” in investitor tega projekta je direktor Roman Laba. Zemljišč - 500 m 2 ga je - je odku¬ pil od občine, na njem pa raste mo¬ gočno poslopje, ki bo nared do av¬ gusta 1997. Tako bo na enem me¬ stu možno opraviti tehnični pregled za osebna in tovorna vozila, v meha¬ nični delavnici bodo odpravili vse morebitne napake, tu bodo vozila zavarovali (prisotne bodo kar štiri zavarovalnice), opravili pa bodo tudi formalnosti, ki so bile doslej v do¬ meni upravne enote - oddelka za notranje zadeve. Poskrbljeno bo tudi za dobro počutje strank, saj bo v pr¬ vem nadstropju obratoval tudi bife. J. S. Ponovno oživela gledališka dejavnost Zanimiva razstava skupine ARTI Po dolgih sušnih letih je v Litiji ponovno oživela gledališka dejav¬ nost. Zavod za izobraževanje in kul¬ turo - Kulturni center Litija - je v četrtek, 10. aprila, ob 15-letnici ustanovitve ZIK-a pripeljal v goste Moje gledališče iz KD Španski borci iz Ljubljane. V polni dvorani, kar se je zgodilo prvič po mnogih letih, so igralci Irena Prosen-v tej vlogi je proslavila 35 let dela na gledaliških deskah, Gojmir Lešnjak-Gojc, Vojko Zidar in Aco Ilič zaigrali duhovito komedijo Mira Gavrana Iščem moža s kulturo srca. Smeh in plo¬ skanje na odprti sceni sta doka¬ zovala, da si Li¬ tijani takih pre¬ dstav še želijo in da so organiza¬ torji zadeli v pol¬ no. Novo kome¬ dijo načrtujejo že za četrtek, 15. maja. Ob tej priliki so v razstavišču AVLA odprli tudi likovno razstavo skupine ARTI iz Ljubljane, v kateri delujejo slikarke Nevenka Ladič, Milica Rajačič, Mira Rojc (naše gore list), Jožica Serafin, Ela Svagelj, Nuša Vasiljevič in Cica Kolar. Skupino vodi akademska slikarka Mara Kraljeva. Razstava bo odprta do 5. maja, ogledate pa si jo lahko vsak delovni dan od 9. - 14. ure, ob sobotah in nedeljah in v času filmskih predstav. Foto: Karolina Šušteršič ŠOLSTVO, IZ NAŠIH KS GLASILO OBČANOV, april 1 997 NOVICE IZ OSNOVNIH ŠOL LITIJA - 5. aprila 1997 je potekalo regijsko tekmovanje iz fizike. Tekmo¬ vanja so se udeležili 4 učenci iz OŠ Litija. Živa Merzelj in Marko Mitar sta prejela srebrno Štefanovo priznanje. Hkrati pa sta se uvrstila tudi na držav¬ no tekmovanje za zlato Štefanovo priznanje. 18. aprila 1997 je bil za OŠ Li¬ tija zelo pomemben dan. Dočakali smo izid pesniške zbirke učenke Simone Paternoster. Peniška zbirka nosi naslov Samo kapljice. Učenka se že nekaj let ukvarja s poezijo. S strokovnimi nasveti pa ji je bila v pomoč tudi mento¬ rica, gospa Neža Blaznik, njena učiteljica slovenskega jezika, ki je zbirko tudi uredila. Knjigo je likovno opremil akademski slikar Jože Meglič. Slove¬ sna prireditev je potekala v avli občine Litija. V kulturnem programu so so¬ delovali učenci 8. c razreda, za glasbeni utrinek sta poskrbeli prof. Mira Pa¬ nič - Simonina učiteljica flavte, na klavirju pa jo je spremljala Veronika Hauptman, nekdanja učenka OŠ Litija, ter mladinski pevski zbor OŠ Litija. Zlata priznanja za OŠ Litija LITIJA — Na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika so vse tri učenke OŠ Litija, ki so se tega tekmovanja udeležile, prejele zlato priznanje, in sicer: Manca Poglajen, Simona Paternoster in Marjanca Firm. K njihovemu uspehu pa sta seveda pripomogli njihovi učiteljici slo¬ venskega jezika, g. Neža Blaznik in Jana Štojs. Petra Pavlica Smeh je najboljše zdravilo ŠMARTNO PRI LITIJI — Tako so naslovili učenci 6. razredov OŠ Šmartno 3. roditeljski sestanek. Da, učenci. Pri pouku slovenskega jezika so se učili o humoreski. To jih je spodbudilo in pripravili so predstavo, kjer so se poza¬ bavali sami, še bolj pa starši. Učenci menijo, daje smeh najboljše zdravilo. Zdravila jim ne pomagajo, ko osamljeni ždijo v sobi, za pisalno mizo, s knji¬ go v roki. Trenutke si znajo polepšati, s kančkom smeha jim je mladost duhovitejša. Staršem so pričarali prebrisanega Ribničana, nerodnega slugo , kije svojemu gospodarju zamešal vsa naročila, za nekaj trenutkov so Bu¬ talcem posejali sol, ozdravili so mačka, se zdravili pri zdravniku, popivali v gostilnah, se pogovarjali z Marsovci...Včasih si otroci želijo tudi kaj takega, česar starši nočejo razumeti. Bolj ko jih prepričujejo, bolj si otroci želijo to. Na duhovit način so prikazali napake staršev, saj svojih nimajo. Učencem so med poukom pripetijo smešni doživljaji, tudi te so prikazali. Nekateri starši prihajajo v šolo s težkim srcem, s še težjim pa odhajajo. To pot je bil roditeljski sestanek drugačen, brez predavanj, smešen, zabaven in sproščen. Učenci so se zatožili sami. Obvestila o uspehu pa so dobili že te¬ den prej, tako je huda ura že minila. S številnim obiskom in prijetno zahva¬ lo so učenci dobili spodbudo, da se še kdaj srečajo na podoben način. Slavi Baš Projekt o drogah ŠMARTNO PRI LITIJI —7. aprila, na svetovni dan zdravja, je na OŠ Šmartno pri Litiji potekala predstavitev zanimivega projekta o drogah. Učenke 7. razreda, ki so v okviru pouka biologije i n slovenskega jezika temo raziskovale od meseca januarja, so na plakatih, v priložnostni zgi¬ banki in v svojih poročilih opozorile na to zlo 20. stoletja. Opisale so vrste drog in njihov učinek na človeški organizem, skušale so odgovoriti na vprašanje, zakaj se mladi zatekajo v svet omame, in poudarile, daje pot do ozdravitve zasvojenosti od droge resnično trnova. Sami zase so bili zelo zgo¬ vorni in pretresljivi tudi odlomki iz knjige Mi, otroci s postaje ZOO, nastale po pripovedi zasvojenke Christiane F. iz Berlina, ki se je že pri dvanajstih letih soočila s peklom, ki se imenuje droga. Predstavitve projekta seje ude¬ ležila tudi doktorica Milojka Juterškova, zdravnica iz litijskega zdravstvene¬ ga doma, ki je svoje razmišljanje strnila okrog treh besed: sreča - za¬ svojenost - droga. Ljudje, zlasti mladi, hočejo doseči srečo na hitro, brez truda, ne glede na posledice. In droga naj bi bila najkrajša pot do sreče. Vsi pa vemo, da ni tako. Časopisi nam domala vsak dan prinašajo krute vesti o smrtiih med narkomani. Pred celotno družbo, pred starši, učitelji, zdravniki ter mnogimi drugimi je težka naloga, najti odgovore na vprašanja: kako zajeziti silni val zasvojenosti, kako pomagati tistim, ki jih je droga že ujela v svoj objem, kako vzgajati mlade, da se z drogo sploh ne bodo srečali... Upa¬ mo, da je bil tudi ta projekt kamenček v mozaiku prizadevanj za mladost brez droge. Danica Sedevčič Na Osnovni šoli Gradec: Ustvarjalno in strokovno delo med učitelji - mentorji in učenci ter ob tem navezava stikov med šolami v Oblikovanje prijazne in privlačne šole po meri učencev je cilj, h katere¬ mu stremijo vse sedanje in bodoče prenove našega osnovnega šolstva. Seveda pa prijaznosti in privlačnosti brez ustrezne strokovnosti ni mogoče uresničiti. Čas, v katerem odraščajo naši otroci, narekuje čedalje večje po¬ trebe po povezovanju različnih znanj, po interdisciplinarnosti. Na Osnovni šoli Gradec načrtujejo številne dejavnosti, projekte in nalo¬ ge, ki jih želijo uresničiti v dobro svojih učencev. Ohranjanje doseženega in nad¬ grajevanje obstoječega je dolgoročni cilj pedagoških delavcev in vodstva te šole.Vsebinska naravnanost temelji na naslednjem: • Izboljšati kvaliteto vzgojnoizobraže- valnega dela učiteljev z vidika uporabe sodobnih metod in oblik dela. • Omogočiti učencem ustvarjalno delo ob spoznavanju osnov razisko¬ valnega dela. • Vzpodbuditi strokovno rast uči¬ teljev, kar je osnovni pogoj za kvalitet¬ nejši pouk. • Vzpostaviti strokovno sodelovanje v državnem in meddržavnem merilu. • Promovirati Geometrično središče Slovenije in ostale znamenitosti li¬ tijske občine. • Utijevati svoje mesto znotraj obči¬ ne, kar pomeni še večje sodelovanje šole s krajem. O projektih, kot so integrirani pouk v nižjih razredih, nivojski pouk v zaključnih razredih osemletke in računalniškem pouku, je bilo že dosti napisanega, zato tokrat nekaj o novih projektih, ki potekajo na šoli. PROJEKT OKOLJSKE VZGOJE v 1. in 2. razredu se odvija v sklopu Za¬ voda RS za šolstvo. Otrokom v najnežnejšem življenjskem obdobju skuša privzgojiti zavest o tem, da lju¬ dje ne bomo preživeli, če se ne bomo vsi skupaj zavzeli za drugačen, boljši in lepši svet. Cilj projekta pa ne te¬ melji le na osnovah ekologije, ampak na celostni vzgoji otroka, na obliko¬ vanju medsebojnih odnosov, spošto¬ vanju osebnosti in vsakršne drugač¬ nosti, na odnosu do soljudi in narave. Drugi projekt, v katerega je šola vključena, pa je mednarodni in teče vzporedno v več evropskih državah: Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji in Slo¬ veniji. Projekt KELTI ima svoj sedež na Dunaju in je mednarodno finanč¬ no podprt. Temelji na spoznavanju keltske kulture v deželah, ki so jih tako ali drugače zaznamovali Kelti. Cilj projekta je izmenjava izkušenj različnih državah. Podružnična šola Vače se letos vključuje v mednarodno akcijo GEO- TRIP, ki jo organizira evropska zveza za varstvo geološke dediščine. V Slo¬ veniji to akcijo vodi Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za šolstvo in šport je v letu 1997 šola izbrana v projekt PRE¬ VERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SKOZI IGRO, kjer želijo po¬ iskati prijetnejše in pestrejše oblike preveijanja in ocenjevanja znanja učencev. Tem štirim projektom na rob le še nakaj dejavnosti, ki potekajo na šoli v tem času. Na Vačah bo 16. in 17. maja posvet Podružnica podružnici, ki ga organizi¬ ra šola Gradec in Zavod RS za šolstvo. Namenjen je učiteljem po¬ družničnih šol in učiteljem, ki vodijo naravoslovne dejavnosti na šolah. Predstavili bodo priročnik za učitelje, ki so ga pripravili učitelji OŠ Gradec, izdala pa založba Zavoda za šolstvo. Šola se bo 7. maja predstavila v Cankaijevem domu v Ljubljani na Dnevih slovenskega izobraževanja. Prejšnji mesec je šola, natančneje njen turistični krožek, sodelovala na regijskem tekmovanju Turizmu po¬ maga lastna glava. Mentorica in učenci so v raziskovalni nalogi obde¬ lali običaje miklavževanja v Litiji. Prav v tem mesecu potekajo številna regijska in državna tekmo¬ vanja učencev v znanju s posameznih predmetnih področij: matematike, slovenščine, kemije, fizike in angleškega jezika. Učenci so na spomladanskih dne¬ vih aktivnosti s pomočjo ekskurzij, kulturnih in naravoslovnih dejavnosti spoznavali učno snov tudi s praktične plati in si ogledali velik del Slovenije. Petošolci Dolenjsko in kraški svet, šestošolci Koroško, sedmošolci Cerk¬ no in Idrijo, osmošolcem pa je pripra¬ vila zanimiv in nevsakdanji kulturni dan vsestranska družina Kolenc z Vač. Junija odhajajo sedmošolci na po¬ letni naravoslovni tabor v izvedbi CŠOD, ki bo na dveh mestih: na Koroškem in na Štajerskem. Osmo¬ šolci pa se pripravljajo na zaključni preizkus znanja in slovo od osnovne šole, sošolcev in učiteljev. In spet smo pri stebru vsake dobre šole - pri učitelju. Ne pravijo zastonj, da šola zraste ali pade z učiteljem. Zagotovo so na tej šoli učitelji, ki so otrokom in mladostnikom naklonjeni, ki jim znajo prisluhniti in so učencem resnični partnerji na poti do znanja. M. B. Sožitje - društvo za pomoč duševno prizadetim osebam Društvo Sožitje deluje v naši občini že tretje desetletje. Je pro¬ stovoljna, nestrankarska organi¬ zacija s človekoljubnimi in social¬ nimi cilji. Je organizacija za na¬ predek skupne in posamične skr¬ bi za duševno prizadete osebe, njihove starše in člane družine. Člani društva so starši, strokovni delavci in drugi občani. V mese¬ cu februarju je imelo naše društvo občni zbor, kjer je bil izvoljen nov izvršni odbor s pred¬ sednico g. Nežko Pirc. V marcu pa je imel izvršni odbor v novi se¬ stavi že prvo sejo, kjer je sprejel program dela za tekoče leto. V seminarje in letovanje, ki jih or¬ ganizira ZVEZA SOŽITJE, naj bi vključili čimveč staršev in otrok. Srečanje naj bi organizirali na Jančah, kjer bi vse člane sezna¬ nili s temeljnimi pravicami staršev prizadetih otrok. Člani izvršnega odbora želijo tudi čim- prej spoznati organizirano skrb, ki poteka za prizadete osebe v naši občini. Vsa nadaljnja skrb društva pa bo usmerjena tudi v odprtje delavnic pod posebnimi pogoji in domskih skupnosti, saj za osebe po 18. letu v naši občini ni poskrbljeno in ostajajo doma. Vse občane, ki želijo sodelovati pri delu Sožitja ali prispevati fi¬ nančna sredstva, vabimo k sode¬ lovanju. Sedež društva je v OŠ Litija v prostorih Enote s prila¬ gojenim programom. Maijeta Mlakar Agrež Na obisku pri svojih vrstnikih Kulturni center Litija je aktiven predstava za osnovnošolce 4. aprila so prišli na svoj račun tudi učenci litijskih osnovnih šol, saj so tega dne v organizaciji ZIK-a, Kulturnega centra Litija, v kinogledališki dvorani spremljali predstavo trboveljskega mladinskega gledališča Raz¬ bojniki iz Kardemome. Na gledaliških predstavah ob 9. in 11. uri so se mladi gledalci pripeljali iz OŠ Litija, Gradca, Dol, Gabrovke in litijskih podružničnih šol in s toplim aplavzom nagradili svoje igralske vrstnike iz Trbovelj. Le-ti so nastopili pod režijskim vodstvom Nande Guček in zaslužijo vso pohvalo. J. S. “Nekateri otroci ne morejo jesti sami, zato jih hranijo medicinske sestre.” Jure ‘Ta dan si bom vtisnila globoko v spomin, ker vem, da je otrokom hudo, ker ne morejo biti pri straših in prijateljih." Helena “Sestra Metka nam je povedala, da ima vsak otrok s seboj svojo ninico. ” Tina “Bolnišnicaje skoraj taka kot šola." Gregor Učenci 1. in 3. razreda podružnič¬ ne šole Velika Kostrevnica so nara¬ voslovni dan z naslovom Zdravje preživeli med svojimi vrstniki v Za¬ vodu za bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Prijazna medicinska sestra Metka Bijec nas je popeljala po vseh oddelkih v zavodu in z otrokom razumljivo razlago pojasnila pomen in namen bivanja otrok v zavodih. V Šentvidu je 40 do 50 otrok vseh sta¬ rosti, od dojenčkov do osemnajstlet¬ nikov. Vse otroke smo obdarili s skromnimi, v šoli izdelanimi darilci in jim pripravili kratek kulturni pro¬ gram. Ob vrnitvi so učenci zapisali naslednje misli: ‘Všeč mi je bil bazen, v katerem se otroci lahko razgibavajo. ” Teja “Postelje imajo tako lepo urejene, še lepše kot doma. ” j nes “Tudipouk imajo v bolnišnici.” Romana Zbrali smo tudi pregovore o zdra¬ vju. Eden od njih se glasi: Jabolko na dan drži zdravnika stran. Škoda, da ne rastejo čudežna ja¬ bolka. Nabrali bi jih in odnesli tem otrokom. Jožica Žurga Foto: ložica Žurga GLASILO OBČANOV, april 1997 i IZ NAŠIH KS, KULTURA Akcija - Čiščenje Savskih brežin V soboto 12. 4. 1997 je bila orga¬ nizirana čistilna akcija Čiščenje Sa¬ vskih brežin. Organitazorji akcije bili: Rafting klub Vidra, Občina Litija, Ustanova Fundacija, okolje sm o vsi, Ribiška družina Litija, potapljaški klub Vodolaz. Zbor za udeležence akcije je bil med 8 in 9 u ro pred Ribiškem domom v Litiji. V akciji je sodelovalo 110 prosto¬ voljcev. Ob prijavi je vsak udeleže¬ nec prejel vrečko za zbiranje odpa¬ dkov, rokavice in kupon za kosilo, y je bilo po končani akciji organizi¬ rano pri Ribiškem domu. Čistilo se je zako z brežin, kakor tudi s petih i Razstava pisanic “Zajček se je odpravil na pot, da bi si poiskal prijatelja in spoznal prijateljstvo. Pri mavrici je spoznal, daje prijateljstvo kot Pisana Mavri¬ ca. P ri soncu je izvedel, daje prija¬ teljstvo nekaj toplega. Luna pa je pokazala, da je prijateljstvo nekaj milega in nežnega. Zajček seje vrnil domov in začel barvati jajčka z ma- ' vrično barvo, sončevim zlatom in lu¬ ninim srebrom. Položil jih je v travo, med rože, pod grmičke... Zjutraj so zajci nabirali pirhe, ki so bili pisani kot mavrica, se svetili kot sonce in lesketali kot luna. Bili so srečni, da so zajčkovi prijatelji”. Tako pripoveduje pravljica Gerde Wagener “Zajček in njegovi prija¬ telji”. V vrtcu Medvedek smo jo pri¬ nesli kar v igralnice: izdelovali smo, lepili, strigli, tiskali... Poprosili smo tudi babice in mame, da os nam po- čolnov, in sicer od Litije do Save. Ob koncu akcije so delavci KSP Li¬ tija odpeljali deponijo okoli 25 m3 odpadkov, oz. 6 ton. Na brežinah se je nahajala predvsem plastična em¬ balaža in polivinil, iz vode pa so po¬ tegnili razne kovinske predmete. Akcija je imela tudi precejšnjo me¬ dijsko odmevnost. Ob tej priložno¬ sti so organizatorji čistilne akcije zahvaljujejo vsem udeležencem za sodelovanje, žal pa so manjkali ti¬ sti, zaradi katerih so takšne akcije potrebne (brezvestni osnesnaževal- ci). Blaž Zamik Prid'te po prihe Šmartno — Največji krščanski praz¬ nik, veliko noč, so Šmarčani in oko¬ ličani sklenili na velikonočni pone¬ deljek zvečer, ko so do zadnjega ko¬ tička napolnili dvorano v Kulturnem domu. Folklorna skupina Javorje jim je predstavila posebno prireditev z na¬ slovom Prid”te po pirhe, v kateri jim je prikazala starodavne velikonočne običaje. Poleg_plesalcev sta sodelova¬ la še kvartet Šmartin in tamburaški orkester. Oblikovali pa so jo Ida Dolšek, prof. Janko Slimšek, Jože Vidic, Peter Avbelj in Jožica Bajc. Boris Žužek v Medvedku magale pobarvati jajčka na nev¬ sakdanji način. Od njih smo izvede¬ li, da se jajčka najlepše obarvajo v kuhanih čebulnih lističih, šipkovem čaju, borovnicah, celo v korenčkovih kolobarjih. Za pisane lizike smo po¬ trebovali izpihane jajčne lupine. Pa ne mislite, daje lahko delo izpihati jajce, saj je njena lupina kar precej trda. To dobro ve naš Maks, saj je njegov očka zlomil šivanko, ko je poskušal preluknjati jajce. Nekateri so pri izpihovanju kar spretni - Ja¬ nov bratec je samo dvakrat pihnil, pa sta ven padla beljak in ru¬ menjak. Ali veste, da komzni zdrob ni samo za kuhanje polente? Očki, mamice, dedki, mame - vsi, ki ste si ogledali razstavo teh izdelkov, hvala za vaše pohvale in spodbude. Veste, ustvarjali smo prijatelji za prijatelje. Vzgojiteljice WE Medvedka -- — -- -—-—---—---\ K Pihalni orkester Litija (Big litus band) ■ijO p-p- 66 1270 Litija objavlja razpis za komercialnega zastopnika pihalnega orkestra Litija. Na redni seji Upravnega odbora Pihalnega orkestra Litija dne 24.3. 97 je odbor sprejel sklep, da razpiše pogodbeno delo za delovno mesto komer¬ cialnega zastopnika Pihalnega orkestra Litija. Kandidat bo opravljal tale dela: - zastopal Pihalni orkester Litija, - pridobival sredstva, namenjena za izvedbo nastopov Pihalnega orke¬ stra, - skrbel za objavo imen sponzorjev in pokroviteljev v skladu z dogovo¬ rom na koncertih in drugih prireditvah v organizaciji Pihalnega orkestra, kakor tudi v medijih in publikacijah. Za prijavo na delovno mesto morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: -starost najmanj 25 let, -najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju komercialnega zasto¬ panja, -kandidati morajo imeti najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomskih ali družboslovnih smeri, -prednost imajo kandidati, ki živijo in delujejo na področju občine Litija. Kandidati naj k prijavam za delovno mesto priložijo tudi ev. referenčno listo ali priporočilno pismo delodajalca do 31. maja 1997 na naslov. PIHALNI ORKESTER LITIJA , p.p. 66, 1270 LITIJA. Delo bo sklenjeno po pogodbi za določen čas z enomesečnim potzku snim delom. Kandidati bodo prejemali provizijo na ZR po plačani realiza¬ ciji, kasneje pa imajo možnost tudi redne zaposllitve. Upravni odbor Pihal¬ nega orkestra bo prijave proučil najkasneje do 15. junija 1997 in izbrane kandidate povabil na osebni razgovor. . Za upravni odbor predsednik Marko Vidnjevič Seminar za medicinske sestre in zdravstvene tehnike Slovenije Koncert pevk v Kresnicah Pevke Kresniškega pevskega zbo¬ ra so imele v soboto, 12. aprila, v dvorani športnega doma v Kresnicah tradicionalni spomladanski koncert. Pod vodstvom zborovodje Jožeta Eržena so v prvem delu odpele šest prelepih skladb, večer pa je potem popestril godalni ansambel s tremi skladbami. V nadaljevanju večera pa je zbor ob spremljavi godalnega ansambla zapel še skladbe Deep ri- ver, Mi ptič’ca zapoje, Evropska hi¬ mna in Planinsko. J. S. Schubertiada Šmartno — Ob 200 - letnici rojstva skladatelja Franza Schuberta je bil 22. marca v Šmarskem Kulturnem domu koncert njegovih del. Izvajali so jih slušatelji Akademije za glasbo v Ljubljani Jan Bratož, Veronika Hauptainan, Tine Gašperič in Barba¬ ra Mrak / klavir/,Urška Feguš / vio¬ lina/ ter Iva Vrbanič / violončelo/. Njihov mentorje prof. Dekleva, spo¬ red pa je povezoval Damjan Štrus. B. Ž. Kresniček Šmartno — Domači župnijski otroški zbor Žvrgolevčki je pod vodstvom zboro¬ vodkinje Marjance Vidic naštidral spe¬ voigro Radovana Gobca Kresniček. Z njo je gostoval na Ježici pri Ljubljani in Selcih nad Škofjo Loko, doma pa jo je zaigral materam za njihov praznik. Predstavo je režirala zborovodkinja, sceno sta izdelali Marija Smolej in Barbara Dacar, za klavirsko spremljavo pa je poskrbela Tea Grdiša. Naslovno vlo¬ go poje petošolka Dunja Gorišek. B. Ž. Velkonočne pisanice Šmarsko turistično društvo in Kmetijska svetovalna služba Litija sta pred velikonočnimi prazniki or¬ ganizirala v OŠ razstavo pirhov. Va¬ bilu se je odzvalo nad 50 posamez¬ nikov, največ šolarjev iz Šmartna, Litije, Javorja, Štangarskih Poljan in Velike Kostrevnice, s svojimi izdelki pa sta razstavo popestrila šmarski obrat pekarne Žito in podjetje Be- rčon d.o.o. iz Litije. Z razstavo, ki naj bi postala tradicionalna, želita organizatorja spodbujati sodelujoče pri ohranjanju bogatega narodovega izročila, v prihodnje pa jo namera¬ vata še razširiti z velikonočnimi po¬ grinjki, domačimi dobrotami in cvet¬ no nedeljskimi butaricami. B. Ž. KUD Jevnica - Izzvenele so pesmi in čestitke so se vselile v spomin ob 75-letnici KUD Jevnica in 50-letnici sloven¬ skega petja. Izšla je drobna knjižica z naslovom Kulturno umetniško društvo Jevnica 1921-1996. V njem sem poskušala opisati pomebna do¬ gajanja na področju kulture. Raz¬ stava, pripravljena na isto temo, je mnogo stvari prikazala v sliki, ek¬ sponatih in različnih priznanjih. Vse to se je dogajalo na letošnji krajevni praznik KS Jevnica. Obisk je bil številen, koncert je slavnostno vzdu¬ šje lepo zaokrožil. Poznejše rajanje se je nadaljevalo še dolgo v lepi pre¬ novljeni dvorani. Vendar moj namen ni toliko opi¬ sovati praznovanja. Rada bi sprego¬ vorila nekaj besed o vsebini knjižice oz. o tistih delih besedila v njej, ki niso skladni z dejanskimi dejanji ali osebami. Pravilno ali dopolnjeno se glasijo glede na lastna spoznanja ali na pripombe drugih takole: L Večina fotografij je delo meni neznanega fotografa, večino novej¬ ših je posnel fotograf Vinko Udovič; 2. Stran 4: na sliki je prvi fant z leve g. Avbelj, ki ni bil “ glasbenik in ne Tine Gregorič; 3. Stran 6: peti odstavek, tretja vrsta - pravilno: leto 1948 je odbor... Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, večkrat letno pripravlja seminarje, ki se jih običajno udeleži med 100 in 200 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. 11. aprila 1997 je društvo organiziralo enodnevni seminar na gradu Bogenšperk. Odziv je bil izjemen in po dveh dneh so organizatorji ugotovili, da poročna dvorana na Bogenšeperku ne more sprejeti vseh udeležencev. Odločili so se, da bo seminar v Kul¬ turnem domu Šmartno pri Litiji. Dvorana, ki je bila že večkrat polna in dovolj velika za kulturne priredi¬ tve, se je tokrat napolnila v trenu¬ tku in za veliko udeleženk so prine¬ sli stole tudi iz šole. V pozdravnem govoru je predsednica sekcije, Jelka Mlakar, poudarila, kako velika je potreba medicinskih sester po izo¬ braževanju. Zato so taka in podob¬ na srečanja potrebna in so tudi pri¬ ložnost za izmenjavo izkušenj. 370 udeležencev je zavzeto poslušalo pozdravni govor Tineta Hostnika, tajnika občine Litija, ki nam je zaže¬ lel uspešen delovni dan in prijetno bivanje v kraju ter ogled gradu Bogenšperk. “Zdravstveni delavci so pri delu obremenjeni in nekateri izposta¬ vljeni tudi sevanju, stresom, poš¬ kodbam, kemikalijam in infektom.” Tako je začela predavanje primarij Tatjana Lužnik Bufon s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Medicinske sestre so zaradi strahu pred okužbami, dela preko polnega delovnega časa in dela v turnusu izpostavljene stresu, ki vodi v odsotnost z dela, nagnjenost k nezgodam, izgorelost, bolniški sta- lež, prezgodnjo upokojitev in speci¬ fično umrljivost. Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se zato morajo naučiti metod in tehnik obv¬ ladanja stresa. Primarij Bufonova je poudarila, da so zdravstveni delavci zelo izpostavljeni okužbam. Zato so potrebni posebni ukrepi - preventiv¬ ni programi, nadzor nad zdravstve¬ nim stanjem, profilaksa- cepljenje in izobraževanje . Včasih jih je po¬ trebno vzpodbujati, da za lastno zaščito lahko veliko naredijo tudi sami. Infektologi poudaijajo, kako pomembno je cepljenje proti gripi in popravki 4. Stran 9: pod sliko v zadnji vrsti je zapisan Andrej Upelj, v resnici je zadnji v vrsti desno Karel Kisovec; 5. Stran 13: zadnji odstavek v ok¬ lepaju - pravilno: zadnja dvodejanka in ne zadnja enodejanka; 6. Stran 24: prvi odstavek, tretja vrsta: ...na Bledu, na katerem so tri plesalke osvojile... (petje napačno) - v tretjem odstavku še tretji sta¬ vek, pravilno se glasi: Vseskozi je pri rondoju osvajal prva mesta na obč. in regijskih pr¬ venstvih, v Nijmegenu na Nizozem¬ skem 1. 1990 pa je poleg zmagovite¬ ga nastopa s formacijo deklet nasto¬ pil še kot solist izven... občinstva; 7. Stran 25: pod sliko je zapis: Evropske prvakinje, dodati moram imena dveh deklet, ki ju ni na sliki. To sta Romana Grilj in Mateja No¬ vak. Med prvakinje ne bi smela uvr¬ stiti Jasminke in Jane Čeme, Darje Potočnik in Andreje Restovič. Vse pa so nastopale na evropskih odrih izven Slovenije. Toliko za sedaj. Vsem prizadetim se opravičujem. Zgornjemu zapisu bi rada dodala še zahvalo Reziki Jerebič iz Jevnice, kije precej svojih knjig za mladino in odrasle poklonila knjižnici KUD Jev¬ nica. Rezi, hvala v imenu bralcev! Eva Kovič hepatitisu B. V letu 1996 so v Kli¬ ničnem centru cepili 1940 novo- sprejetih zdravstvenih delavcev. To je velik uspeh in posledica pro- svetljevanja. Ker je med medicinski¬ mi sestrami veliko strahu, kakšne so verjetnosti za okužbe z virusom HIV, je Mojca Dolinšek, higienik, povedala, da med zdravstvenimi de¬ lavci sedaj ni bilo zaslediti nikogar, ki bi se okužil s tem virusom. Višja medicinska sestra Stanka Košir iz Centra za športno medicino in rekreacijo je predavala o preventiv¬ nem utrjevanju psihofizične kondi¬ cije medicinske sestre. Poudarila je, da je medicinska sestra pri delu “ razpeta “ med obremenitvami in svojo lastno odzivnostjo na obreme¬ nitev. Če to dvoje ni v ravnovesju, se pojavijo kazalci negativnega zdravja, utrujenost, bolniški stalež. Na negativno zdravje vplivajo tudi dejavniki tveganja - kajenje, alkoho¬ lizem, nepravilna prehrana in fizič¬ na neaktivnost. Predavateljica je poudarila, kako je za premagovanje stresa in vzdrževanje fizične aktiv¬ nosti pomembna telesna, miselna in duhovna sprostitev. Medicinska se¬ stra, ki se ukvarja s športom in živi zdrav način življenja, lažje opravlja svoj poklic. V anketi so ugotovili, da se jih 57% redno rekreira, 17% ne in 26% občasno. Pomembna je vsakodnev¬ na hoja in jutranja rekreacija. Tudi s plavanjem, planinarjenjem, kole¬ sarjenjem in zimskimi športi krepi¬ mo telo in duha. Profesorica dokto¬ rica Alenka Selih je spregovorila o pravni odgovornosti in pravnem var¬ stvu medicinskih sester. Bila je navdušena nad številno publiko. Rekla je, daje občutek posebne vr¬ ste, če človek predava v takem okolju. Predavateljica je poudarila, da delo medicinske sestre ni obrt, pač pa poklic. Njeno posebno po¬ slanstvo je delo s človekom in za človeka. Dolžnosti medicinske se¬ stre opredeljujejo stroka, deont- ološki kodeks, pravna pravila in norme. Če krši norme, krši etične, poklicne in pravne norme. V prime¬ ru kršitev prihaja do lažje oblike od¬ govornosti, disciplinske, premoženj¬ ske in kazenske. Pri delu jo vedno spremlja osebna in moralna odgo¬ vornost. Predavanji profesorice Šelihove in gospe Vere Grbec, kije spregovorila o delu Razsodišča pri zbornici zdra¬ vstvene nege Slovenije, sta izzvali med občinstvom živahno spraše¬ vanje in pogovor. Vse to bi se še na¬ daljevalo, če ne bi bil problem čas, tisti večni čas. Strokovni del sre¬ čanja smo zaključili s sklepom, da bodo predavanja objavljena v Obzor¬ niku zdravstvene nege in tako do¬ stopna še širšemu krogu zdravstve¬ nih delavcev. Na gradu Bogenšperk so nas pričakali s hrano. Tisti, ki so bili tu prvič, niso skrivali navdušenja nad gradom in okolico. Veliko medicin¬ skih sester je bilo tu prvič in ogled gradu je bil posebno doživetje. Čestitke in zahvale veljajo Petru Av¬ blju in njegovim kolegom, ki so “ obvladali” tako množico in slikovito predstavili zgodovino gradu. V kul¬ turnem domu Šmartno do sedaj še ni bilo takega srečanja. Kulturni dom z malo iznajdljivosti lahko po¬ stane tudi predavalnica. To srečanje je lahko izziv za še kakšno tako in podobno. Kar nekajkrat so omenili g. Vido Lukač, glavno sestro Doma oskrbovancev Tišje. Ona in njene kolegice so prispevale veliko proste¬ ga časa in dobre volje, da je srečanje kljub organizacijskim teža¬ vam tako lepo steklo. Prepričana sem, da je Šmartno pri Litiji z mo¬ gočno cerkvijo in prelep grad Bogenšperk marsikateremu ostal v spominu in se bo sem še vrnil na kak nedeljski izlet. Vsekakor pa je bilo to srečanje na nek način tudi promocija Šmartna. Nuša Lavrih ŠPORT IN REKREACIJA, OGLASI GLASILO OBČANOV, april 1997 Rekreativci 77 v Rimu D ne 13. marca smo se Rekreati¬ vci 77 v spremstvu družinskih čla¬ nov odpravili v Rim. Naslednji dan smo si ogledali zanimivosti antične¬ ga Rima in Vatikan. V soboto, 15.3., smo sodelovali na nogometnem srečanju, kije bilo posvečeno dolgo¬ letnemu športnemu delavcu športnega kluba Banca di Roma, Nandu Bemagozziju. Na memorialu so tekmovale ekipe Banca di Roma, Splošna banka Pariz in naša ekipa. Igrali smo športno in disciplinirano, osvojili tretje mesto in prejeli pokal kot najbolj disciplinirana ekipa. Ves čas bivanja v Rimu smo se zaradi pozornosti gostiteljev dobro počutili. Naslednji dan smo potovali proti Fi¬ rencam in sijih tudi ogledali. V poz¬ nih večernih urah smo prispeli v Li¬ tijo. Celotno gostovanje je bilo uspešno, četudi smo bili tekmoval¬ no manj prodorni. Razpoloženja in dobre volje ni manjkalo. Sedaj, ko smo že uredili vtise, ugotavljamo, da je bila naša pot v Rim zelo lepa in zanimiva. Posebno naj poudarim, da smo odigrali tekme pod našo zasta¬ vo ob državni himni. Obiskali so nas tudi člani veleposlaništva na čelu z veleposlanikom Petrom Bekešem. Zahvaljujemo se cvetličarni Vijoli¬ ca Litija, Tiskarni ACO Litija, Vest tisku - Egon Volk Litija, g. Martinu Brileju in Marosu, d.o.o., Ljubljana, ki so pomagali z darili in uslugami. V enem zamahu po Zasavski planinski poti Zasavska planinska pot je ena najbolj priljubljenih veznih planin¬ skih poti v Sloveniji. Močno pa seje priljubila tudi litijskim planincem, saj jo je v štiridesetih letih njenega obstoja prehodilo kar 427 Litjanov. Raznolikost poti je posrečeno opisal znani planinec in publicist Jože Dobnik: “Popotnik”, ki hodi po njej, spozna nižinski svet ob Sotli, hodi po vinoro¬ dnih Bizeljskih in Pišečkih goricah, srka vonj smrekovih gozdov na Bohoiju, uživa v lepem razgledu z Li¬ sce in Velikega Kozja, se sreča s Sa¬ vinjo, spozna visokogorsko podobo Kopitnika, uživa na sprehajalnih po¬ teh v Gorah, na Šmohorju in Kalu, z Mrzlice spoznava skrivnostne doline Revirjev, potem pa se prepoti v str¬ minah Čemšeniške planine. Do Za¬ savske Svete gore znova občuti razgi¬ banost naše pokrajine in ko si ogleda tabor okoli cerkve, zatočišče naših prednikov pred Turki, nadaljuje pot skozi vas Klenik, kjer lahko obču¬ duje znamenito, 2600 let staro vaško situlo. Verzi iz Prešernove Zdravljice in napis “Živimo in gospodarimo na svoji zemlji” na geometričnem središču Slovenije pri Spodnji Slivni pa pohodnika znova potrdijo v spoz¬ nanju, da živimo v prelepi deželi, eni najlepših na svetu. Spet se spusti v dolino, pozdravi reko Savo, glavno žilo Posavskega hribovja, ter se na drugi strani vzpne na Janče, zname¬ niti kraj iz naše starejše in novejše zgodovine. Na koncu poti pa kraljuje Kum, zasavski Triglav, ki pohodnika bogato poplača s širnim razgledom na vse strani.” Litijski planinci bomo celotno pot skušali prehoditi v “ enem kosu” v štirih dneh od 1. do 4. maja 1997. Prenočevali bomo v planinskih do¬ movih na poti. Pogoj za udeležbo sta dobra kondicija in zdravje, saj bomo v povprečju hodili 9 do 10 ur na dan. Obvezne prijave v pisarni društva ob uradnih urah vsak četr¬ tek med 16. in 18. uro ali zvečer na telefon 881 - 898. Borut Vukovič --_____- > Gostilna Maček Šmartno in Pihalni orkester Litija prirejata 30. aprila 1997 ob 20. uri kresovanje pod velikim šotorom pri Kulturnem domu Šmartno pri Litiji. Program: od 20. - 22. ure vas bo zabaval Big Litus Band od 22. ure do jutra pa ansambel Zimzelen Posebnosti: degustacija piva Tuborg in pečen vol Vljudno vabljeni II | reklamni prispevek VITALIS KODRMAN Praprošče 15 Litija tel: 884 -329 Fitnes, savna, masaže, nega te¬ lesa, obraza, limfna drenaža, aromaterapija, pedikura. Fitnes pomeni aktivno zdravstveno varstvo, kajti, kdor je zadovoljen s svojim telesom, zunanjostjo in s svojimi zmogljivostmi, je redkokdaj bolan. Fitnes je razširjena zvrst re¬ kreacije za mlade, ki še oblikujejo svoje telo, tiste v srednjih letih, ki iščejo sprostitev po napornih du¬ ševnih in telesnih obremenitvah, pa tudi za tiste v zrelih letih, ki že obču¬ tijo z leti povezane mišične tegobe, pešanja srčne mišice in težave z oži¬ ljem, posebno pri venoznih obo¬ lenjih. Priporočljiv je za športnike, ki lahko vse leto urijo svojo moč in vzdržljivost. Naš fitnes je opremljen z najsodobnejšo opremo Tehnogym. Pri vadbi vas stalno spremlja trener, ki vas vpelje v tehniko vaj in sprem¬ lja vaše napredovanje in razvoj. Za sprostitev vam je na voljo finska suha savna - balzam za telo in dušo. Če znamo savno razumno in brez preti¬ ranih zahtev vključiti v preventivo, v aktivno delovanje zdravja, v naravno zdravljenje in medicinsko rehabilita¬ cijo, ima neprecenljivo vrednost. S savnanjem dosežemo, da se razkroje in izličijo škodljivi ostanki presnove in strupene bolezenske snovi, spod¬ budimo živahnejše delovanje kože, savnanje odpravi krče, napetosti m ublaži bolečine. Vroč in vlažen zrak, obogaten z eteričnimi olji, spodbudi boljše delovanje pljuč, okrepi delo srca, dvigne telesno temperaturo in poveča odpornost našega telesa. Po fitnesu in savni je zelo učinkovita klasična ročna masaža. To je najve¬ rjetneje naj starejša oblika zdra¬ vljenja pri nas, kar predolgo poza¬ bljena in priznana samo v športu. Masaža človeka umiri, odpravlja na¬ petost, blaži glavobole, sprošča utru¬ jene in boleče mišice, preganja ne- spečost, zmanjšuje bolečine. Predv¬ sem lahko služi kot podlaga za hitrejše okrevanje ter poskrbi za do¬ bro počutje. Limfna drenaža je fi¬ zikalna terapija, ki se danes veliko uporablja. Kaj to pomeni? Limfa je nekakšen precedek, ostanek tekoči¬ ne, ki se skozi kapilare precedi v medcelične prostore in se nato zopet vsrka nazaj v krvožilni sistem. Če pride do kakršnegakoli bolezenskega dogajanja, je ta proces moten, pojavi se zastoj, začne se oblikovati oteklina - edem limfedem in s tem povezane težave. Pri nas delamo ročno limfno drenažo, saj se roka prilagodi tkivu tega pa stroj ne zmore. Lahko se na¬ ročite na aromaterapijo. To je upora¬ ba eteričnih olj v zdravilne in lepoti¬ lne namene. Olja izbiramo indivi¬ dualno, saj določene aromatične snovi delujejo na vsakega človeka različno. Hitro prodrejo v kožo in vzpodbujajo živčni, krvni in limfni sistem. Tako vplivajo na številne pomembne telesne funkcije. Antice- lulitni program vam bo pomagal, da se bomo še pred poletjem znebile odvečnih kilogramov in celulita. Ce¬ lulit masaža in obloge iz alg odpra¬ vljajo edeme in maščobne blazinice ter obenem krepijo kožno tkivo. Or¬ ganizem oskrbijo z mineralnimi sno¬ vmi, ki so za dobro in zdravo počutje nujno potrebne. Sistem nege obraza in telesne nege opravljamo s svetov¬ no znano Thalgo kozmetiko. Prav tako pa ne smemo pozabiti na naše noge, saj so za človeka važen del te¬ lesa. Pedikura neguje zdrave noge, odstranjuje žulje, otišance, kurja oče¬ sa, vraščene nohte. Samo z zdravimi in negovanimi nogami bomo lahko hodili in tekali naokrog. Štefanija Kodrman, višja medicinska sestra Zimovanje predšolskih otrok Tudi letos smo v vrtcu Litija orga¬ nizirali zimovanje malih šolarjev na Pohorju. Zaradi velikega števila prijavljenih otrok smo zimovali na Pohorju otroci in tovarišice iz Šmartna in zunanje male šole. V Zidanškovem domu, kjer smo letos bivali že enajstič, so nas prijazno sprejeli oskrbnik Beno, kuhar Mi¬ lan, strežnica Andreja in drugo osebje, ki so ves teden skrbeli za naše dobro počutje. Kljub poznemu terminu nas je prvi dan pozdravilo sneženje in nekaj de¬ cimetrov debela snežna odeja. Otroci so spet lahko okusili pravo zimsko veselje na snegu. Čeprav so pohor¬ ski žičničarji že zaključili smučar¬ sko sezono, sta jih novozapadli sneg in naša želja po smučanju prepriča¬ la, da so nam pripravili dve smučišči. Že naslednji dan so otroci pokazali svoje spretnosti na smučeh in učitelj Smučarskega kluba Branik jih je razvrstili v šest skupin. Najboljše skupine so že prvi dan preizkusile vlečnice na Pohorju. To¬ plo sonce, ki nas je grelo, pa je po¬ vzročilo hitro taljenje snega in že na¬ slednji dan je bilo vprašljivo smučanje na pohorskih strminah. Toda mi se nismo dali! SK Branik je organiziral vožnjo na Roglo, kjer je bilo snega še dovolj in so bile imenit¬ ne razmere za smučanje. Otroci so osvajali nova smučarska znanja na poligonu za začetek in na strmini ob vlečnici juniorček. Trudili so se po najboljših močeh, vsem pa je bila motivacija pokazati svoje znanje na tekmi ob zaključku tečaja. V petek, zadnji dan tečaja, so otroci dobili prave startne številke, smučarski učitelji so postavili pravo velesla¬ lomsko progo, zmagovalci pa so bili vsi, ki so samostojno prismučali do cilja. Seveda je vsem uspelo. Na cilju so vsi dobili tudi lepo medaljo, na podelitvi v jedilnici hotela na Rogli pa še diplomo in priznanje za udeležbo na zimovanju. Podelitev smo sklenili s smučarsko himno, ki smo se je naučili med tednom. V tem tednu pa otroci niso le smučali. Društvo prija¬ teljev mladine iz Maribora nam je omogočilo tudi srečanje z lovcem, ki se je z otroki pogovarjal o svojem delu in odgovarjal na vprašanja otrok. Še posebej zanimivo je bilo srečanje z gorskim reševalcem. Po¬ kazal nam je pripomočke, kijih upo¬ rablja pri svojem delu, povedal, kako se lahko varujemo ob različnih vre¬ menskih situacijah, in predvajal dia¬ pozitive. Nato pa nas je popeljal na nočni sprehod po gozdu z bak¬ lami (otroci z žepnimi svetilkami ). Za otroke je bilo to prav po¬ sebno doživetje. Še najbolj pa so se veselili disca. Beno nam je s svetlobnimi efekti in glasbo pričaral pravo vzdušje in čeprav že utrujeni, so otroci razigrano plesali in se veselili. Delavci KSP Litija so v parku na Sfavbah obžagali visoko drevje. Levstikova 1, tel.: 061/885-156 Obveščamo vas, da smo v centru Litije odprli novo optiko. Poleg pestre ponudbe raznih ko¬ rekcijskih okvirjev in stekel vam nudimo še lupe, čistila, kontaktne leče, etuije... Naš delovni čas je od 9. -13. in od 15. - 19. ure, ob sobotah od 9.-13. ure. Priporočamo pa vam tudi, da se zglasite pri nas in si ogledate najnovejšo linijo sončnih očal (z UV zaščito) saj nas sonce že opozarja nase. ... m enoti ka r^i Manja Sevfjak s.p. Levstikova 1 Litija Tel.: 061 885 - 156 J a S tem kuponom imajo dijaki, študentje in upokojenci v mesecu aprilu in maju 15 % popust za optično storitev. Servis bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov Izlakar - Zore obvešča vse stranke, da ima novo telefonsko številko, kije (061) 887 - 866. Za popravila se priporočamo! Servis ima uradne ure vsak dan od 8. -12. in od 14. -16. ure, ob sobotah od 8. -11. ure. Voznik, kije peijai poškodovano ose¬ bo iz Litije proti Dolam in naprej, naj se oglasi osebno (dobi doplači¬ lo za potne stroške) ali pokliče na tel.št. 085 - Grčar Jože, Velika Go¬ ba. Omenjeni voznik stanuje nad Litijo, doma je bil iz Polšnika. Prodam dolgo belo obleko in čevlje za prvo obhajilo. Tel: 883 - 878. KO¬ TAR Štefka, Luke Svetca 5, 1270 Litija ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice, sestre, svakinje in tašče ELICE VIZLAR se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalja ter darovali cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo govorniku za ganljive poslovilne besede, upokojenskemu zboru pa za lepo zapete pesmi. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Vsi njeni Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to vzela je večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih bolečina. Kruta usoda nam je iztrgala našega malega ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ROKA OCEPKA z Vač Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku, OŠ Vače in MPZ Lipa z Vač. Žalujoči: mami, oči in sestrica Tadeja ERAZMA ČARMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Zahvala velja še gospodu Setničarju za zaigrano Tišino in g. župniku. Žalujoči: žena Marija, hčerke Jožica, Erika in Heda z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 62. letu mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, ata in tast SILVO KOPRIVC iz Litije, Loška ul. 1 Iskreno se zahvaljujejmo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, Praprotnikovim, ki ste nam v času njegove bolezni in v najtežjih trenutkih tako vsestransko pomagali. In nenazadnje, hvala vsem ostalim sosedom, skupaj z vsemi stanovalci Loške ulice za vsestransko pomoč in podporo. Hvala sodelavcem Metalke. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi dr. Ptičarju, sestri Miri in Moniki za pomoč. Žalujoči: žena Milena in Metka z družino V SPOMIN To pomlad minevajo 4 leta, odkar sta nas mnogo prezgodaj zapustila oče in mama JOŽE VERONIKA DRAGAR DRAGAR 21.3.1993 17.6.1993 iz Selška, Šmartno pri Litiji Hvala vsem, ki jima prižgete svečo, položite cvetje, darujete za mašo in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni Ne jokajte za menoj, mirno h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat PAVEL GOLOB iz Borovaka 2 pri Polšniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala osebju Doma Tišje za vso nego in skrb v zadnjih dneh njegove dolgotrajne bolezni ter osebju zdravstve¬ nega doma. Zahvala gospe Darinki Ribič in govorniku gospodu Francu Repovžu in Ivanu Kralju za ganljive besede slovesa ter PDG Polšnik. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Jenku za lepo opravljen obred in poslovilno mašo ter pogrebcem in pevcem MPZ Polšnik za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah. V SPOMIN 9. aprila 1997 je minilo deset let, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi sin, bratec in vnuk RUDI KOTAR iz Borovaka 2 pri Polšniku Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje in svečke na njegov grob. V naših srcih boš vedno z nami. Vsi njegovi V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. Mar prav zares odšel si tja, v neznano ? Kako si mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru. ZAHVALA V SPOMIN 6. maja je prenehalo biti dobro srce predragega IVANA BUČARJA Srčna hvala vsem sosedom in prijateljem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, prinašate cvetje in darujete za maše. Hvala vsem. 9. maja bo minilo deset let od prezgodnjega slovesa našega dragega sina, brata BOŠTJANA ZUPANA iz Litije Nisi odšel v nič, v pozabo, ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina. Hvala vsem, ki s toplo mislijo postojijo ob njegovem grobu. Njegova Mari in Frenk z družino Neutolažljivi: mami Ivanka, oče Jurij, brata Tomaž in Primož Zapustil si praznino in hudo bolečino. S spomini na dela tvojih rok živel boš z nami vsepovsod. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, brata, svaka in strica FRANCETA RAHNETA iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala še g. župniku Tonetu Dubarju za lepo opravljen obred, gospodu Stanetu Pepelnaku za poslovilne besede in prav tako tudi kresniškim pevcem. Vsem skupaj še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Težka pot na zemlji je končana, odšel si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. Ob prerani smrti ANTONA SLADIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, vso pomoč, darovane sveče in svete maše. Še posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, g. Heleni Perko za besede slovesa, pevcem, pogrebcem in gasilcem PGD Tihaboj. Žalujoči: Jožica, sin Toni, hčerka Andreja, mama Milka, brata Emil in Slave in sestra Mili z družinami Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj je bilo tako lepo živeti. Morja solz bi potočili, dragi mož in ati, če bi te lahko zbudili. Pomlad v vinograd je prišla in čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla in zajokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica JOŽETA POVŠETA iz Raven nad Šentrupertom 5 b se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in sv. maše ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala Vladimirju Oblaku za ganljive besede ob odprtem grobu, PGD Dole, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru Šentrupert. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vida, hči Maja, sin Gregor, ata, mama, bratje in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo Litija je V Podkraju, na vhodu v Litijo še vedno stoji znamenje in priča o nekih davnih časih, ko se je iz danes zapuščenega rova sitarjev- skega rudnika vozila dragocena ruda. (desno) . L itijske ulice, nekoč raj za sprehajal ce in osamljene vozove, se danes dušijo v avtomobilski pločevini, (spodaj) A Ja Končarjevi hi- 1 \ ši - ki je danes predmet denacionali¬ zacije - so vidne mno¬ ge spremembe, (desno) Tfako osamljeno stoji zdaj Els- i\ nerjeva hiša, ko je na desni strani brez sosede. Kakšna uso¬ da ji je namenjena, kaj bo v njej poslej? (zgoraj) Čutara sodnija - nekoč nižja KJ gimnazija in osnovna šola sta že dolgo združeni z vme¬ snim prizidkom, zdaj pa se nad njim bočijo še kupole nove šolske knjižnice, (levo) 12 . aprila 1952 je takratna skupščina LRS sprejela zakon o razdelitvi Slovenije na mesta, okraje in občine. Tako je bil tudi dotedanji trg Litija povišan v mesto, tržani pa so postali meščani. Takrat je znani litijski kronist in publicist Jože Župančič izdal drobno knjižico MESTO Litija, v kateri je na zanimiv in sliko¬ vit način predstavil mesto, ki zdaj praznuje 45 let. Ko danes listamo po njej, se z nostalgijo spominjamo vsega, kar je nekoč bilo, pa danes ni več. Kje je tisti znameniti leseni most, kje so hiše, ki so nekoč uokvirjale naše mesto, kje so vrtovi, potke, prehodi, kje je tisto življenje - umirjeno in nekomplicirano? In kje so ljudje, ki so nas nekoč obkrožali - s svojo enkratnostjo in originalnostjo - pa zdaj že toliko let snivajo svoj večni nevzdramni sen? Litija je dobila povsem novo podobo. Tudi mi smo jo poma¬ gali ustvarjati, nekateri bolj, nekateri manj. Bolj ali manj posrečeno! Mnogo ran je še odprtih, nekatere se ne bodo nikoli zacelile. Porušili smo Svetčevo hišo, porušili Boriškovo gostilno, ki je svojstveno zaokrožala ta del trga, izginile so hiše pod Pleničarjem, Jenkova, Kraljeva, Grošljeva hiša. Vem, porečete, vse to je davek času, napredku. Tako je moralo biti. Ali pa je to tudi res? Smo se vedno obnašali tako, kot zahtevamo danes? So v naših glavah obstojala vedno ista merila, smo merili vedno z istimi vatli? Dvomim. In tu je izvirni greh! Žal! Danes Vam, spoštovani bralci ponujamo nekaj foto¬ grafskih posnetkov o naši Litiji. Naj govorijo zase. O tem, kako mesto diha danes. Oglejmo si jih skupaj. J. S. Ž elezna cesta vodi v svet, na vse Konce sveta, z n tijske postaje se bo poslej stopalo nanjo skozi sodo¬ ben podhod. Je poskrbljeno tudi za vse ostalo? (zgoraj) A asproti Petrolove 1 bencinske črpalke na Zasavski cesti raste nov bencinski servis. Pravijo, da od konku¬ rence. Kaj si lahko od njega obetamo občani? (zgoraj) r ega prizora, kot ga kaže naša fotografija, ne bomo videli več. Pri OŠ Gradec so že stekla pripravljalna dela za novo gimnazijo. Pravijo, da bo 1.9.1997 vse nared. Jim lahko verjamemo? (zgoraj) L itijske “rjuhe” so se pre¬ selile za kakšen meter niže. Je to posledica kritike lokalnega časopisa “Litija" ali poskus, kako čim bliže k bralcu, na doseg roke? (zgoraj) O b litijskem praz¬ niku so izdali na litijski pošti nov spo¬ minski žig in pisemski ovitek. Saj 45-letnica ni vsako leto, mar ne? (desno) 45 LET 1952-1997 LITUA-MESTO •oijo: Lilija - Odbor UTI J A SKOZI ČAS »1.2 GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik) • Lektoriranje- Jelka Belec • Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14 za Glasilo Občanov • Nenaročenih fotografij in rokopisov' ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/ 88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informaUvne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov