47 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4, 47-48 da je Zavod Novo mesto med vodilnimi v Slo- veniji glede kakovosti in kontinuitete izvajanja kulturno-umetnostne vzgoje otrok in mladih. Zbrane je pozdravila tudi direktorica Dolenj- skega muzeja Jasna Dokl Osolnik, ki je izpo- stavila visoko kakovost pedagoških delavnic, ki so tematsko povezane z razstavami v muzeju. Delavnice so priljubljene med otroki in mladi- mi, kar potrjuje tudi število obiskovalcev. Po uvodnih nagovorih je sledilo predavanje Sonje Rutar s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem z naslovom Opredelitev spodbud- nega, odprtega in inovativnega učnega okolja v kulturno-umetnostni vzgoji. Nataša Bucik (Ministrstvo za kulturo), Nada Požar Matijašič (Ministrstvo za vzgojo in izob- raževanje) in Ana Petrovčič (Cankarjev dom) so v nadaljevanju predstavile priporočila za načrtno izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključenih v nacionalno mrežo za kulturno-umetnostno vzgojo. Predstavile so tudi nov spletni obrazec, ki je sicer še v nastajanju in bo koordinatorjem kulturno-umetnostne vzgoje v VIZ-ih omogo- čal poročanje o njihovem delu. Klara Drnovšek Solina (Zavod Bunker), Mojca Redjko (Mestna občina Maribor), Petra Štirn Janota (Zavod Petida) so nadaljevale s primeri dobrih praks. Spoznali smo različne možnosti sistematičnega razvoja kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter kako lahko ta proces podprejo kulturne usta- nove in lokalne skupnosti. Zadnje predavanje v Galeriji Dolenjskega mu- zeja je izvedla kustosinja pedagoginja Tadeja Trajkovski. Predstavila je pedagoške in an- dragoške dejavnosti v Galeriji Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki. Za konec smo se sprehodili še po kulturno- zgodovinski poti po Novem mestu. Ogledali smo si središče mesta, izvedeli več o njegovi zgodovini ter spoznali ustanove, ki s svojo dejavnostjo pripomorejo k živahnemu kultur- nemu utripu mesta. Ogledali smo si zbirko situl v Dolenjskem muzeju, obiskali Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino, JSKD Novo mesto, Knjižnico Mirana Jarca, Zavod Lokal- Patriot ter Založbo Goga. Skupaj smo doživeli zanimivo in izčrpno predstavitev dolenjskih kulturnih vsebin v družbi novomeških kultur- nih producentov. V petek, 18. 8. 2023, je v prostorih Zavoda RS za šolstvo potekalo študijsko srečanje za šolske knjižničarje v srednjih šolah. Srednješolski knjižničarji, samo zaradi narave našega dela zelo veseli in hvaležni, da naše srečanje poteka avgusta in ne v septembra. Program letošnjega srečanja je bil zelo zanimiv in aktualen. Poleg aktualnih informacij Romane Fekonja in najave konference za šolske knjižnice 2023 so kole- gice knjižničarke pripravile zanimive primere dobrih praks: • Nevenka Dragovan Makovec s Srednje šole Črnomelj je pripravila zelo zanimivo preda- vanje z naslovom »Knjižnična informacijska znanja in umetna inteligenca« o možnostih uporabe chatGPT v šolski knjižnici in na splošno, • Mojca Kosovel je spregovorila o izzivih pri upravljanju učbeniškega sklada na Šolskem centru Nova Gorica, • Tina Mlakar iz Gimnazije Moste je slušate- Katarina Jesih Šterbenc Srečanje za šolske knjižničarje v srednjih šolah ODMEVI 48 Tatjana Lukovnjak: Poročilo z bralnega posveta Branje za znanje V petek, 8. septembra 2023, je na Filozofski fa- kulteti Univerze v Ljubljani potekal celodnevni nacionalni posvet s področja bralne kulture in bralne pismenosti Bralnega društva Slovenije z naslovom Branje za znanje. Dr. Tina Bilban se je v uvodnem predavanju Brati znanost, brati svet dotaknila vprašanja terminologije (poučna, stvarna, znanstvena, poljudnoznanstvena literatura). Izpostavila je predvsem dva problema – manko medijske- ga prostora za stvarno literaturo in premalo interdisciplinarnega povezovanja v šolskem kurikulu. Dr. Sašo Dolenc je opozoril na pomen zgodb (Moč zgodb: vpliv pripove- dovanja na človeške možgane), dr. Samo Kreft pa je razmišljal o združljivosti pisanja poljudnoznanstvenih besedil in družbene angažiranosti (Pisanje poljudnoznanstve- nih besedil in družbena angažiranost – je to dvoje združljivo?). Dr. Kozma Ahačič je v predavanju Branje neleposlovnih besedil in sodobni jezikovni pripomočki predstavil portala FRAN in FRANČEK ter opozoril na pomen neformalnega jezikovnega izobraže- vanja (podnapisi na televiziji, napisi v okolici, digitalni aparati). Dr. Samo Rugelj (Izbiranje in izdajanje knjig: med vizijo, iluzijo in realno- stjo) in mag. Emica Antončič (Ne(prepo)znana poljudna znanost) sta spregovorila o težavah založnikov pri izdajanju stvarne literature. Dr. Ana Slavec je opozorila na pomen stati- stične pismenosti (Statistična pismenost). O pisanju in kakovosti slovenskih učbenikov sta razmišljala dr. Gregor Torkar (Izsledki in priporočila projekta za kakovost slovenskih lje študijskega srečanja seznanila z novostmi v Pravilniku o napredovanju v vzgoji in izobraževanju v nazive ter predstavila mož- nosti in ideje, ki jih šolski knjižničarji lahko uporabimo in udejanjamo pri svojem delu, • Barbara Škrbić iz II. gimnazije Maribor pa je predstavila zelo uporabno orodje, ime- novano lokator, ki uporabnika pripelje do police z gradivom. Svoj primer dobre prakse je poimenovala »Najdi knjigo sam«. Pri razpravi smo veliko časa namenili umetni inteligenci in prihajajočemu novemu Pravil- niku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (v času izpeljave študijskega srečanja pravilnik še ni bil sprejet). Srečanje je bilo zelo zanimivo in polno novosti. Iskrena zahvala Romani Fekonja za energijo, ki jo je vložila v izpeljavo dogodka. Tatjana Lukovnjak Poročilo z bralnega posveta Branje za znanje