ifjt f^rk l^f GORENfSKI ČASNIK OD LETA 1947 V^SjO L/L/ f W t' PKVI PRIDHODNIX ItDNlKGORSNtEC IfTA I9OO PETEK, 19. JANUAR)A 2007 Leto LX, št. 6, cena 1,21 EUR, 290 SIT, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volč)ak Časopis izhaja ob tokkih in 00 petkih naklada: 22.000 izvodov aWW.OOKèNTSKIGLA^.S: rok Domačini še vedno nasprotujejo širitvi deponije Kovor v večji center. Oktobra se izteče dovoljenje za obratovanje sedanje deponije. Stoian Sate lišČem ločenih odpadnih su- ponijo, družina šlibar iz Ko- ....................................... rovin, niso imeli slabega vti- vorja, ki se ukvarja z ekolo- Kovor • Zgodbi o določitvi lo- sa. Ta pa se [e povsem pokva- škim kmetovanjem, pa ima kacije gorenjskega centra za ril med hojo ob spodnjem tiavnik tik ob njej. širitev od- ravnanje z odpadki ni videti delu ograde, kjer je smrad lagališča bi bila zanje hud konca. Tudi po sredinem udarja) v nosnice. Izcedne udarec, zato nasprotujejo obisku ministra za okolje in vode iz deponije se namreč predlogu, da bi tukaj uredili prostor s sodelavci v Kovorju širijo daJeČ v gozd in tam za- gorenjski center za ravnanje ostaja stališče večine domačinov nespremenjeno. Od- stajajo. Starešina Lovske družina Dobrča Robert Markič z odpadki. Na referendumu so bài teajani Kovorja veän- ločno nasprotujejo širitvi tr- je povedal, da se mnogo živa- sko proti graditvi novega žilke deponije nenevarnih li zastrupi 2 okuženo vodo in centra. odpadkov, ki je po njihovem pogine. Vidra je izginila iz Minister Janez Podobnik mnenju že doslej naredila potokov LeŠnica in Peračica, je pred odhodom z deponije dovolj nepopravljive škode v že prej pa je tod nehal peti je- menil, da bi bil tak center reb. Okoliški kmetje se boji- lahko uspešen le, če bi ga sprejeE prebivalci v okolid. Stališča vseh strani so skuša- naravi. Kakšno je trenutno stanje [o, ali bodo njihovi pridelki na deponiji, so se gostje iz sploh še uporabni, je obisko- države prepričali na kraju samem. Dokler so stali na ure- vaJce opozoril Anion Zupan li zbližati med pogovorom v iz vasi Hudo. Sam prideluje domu krajanov. Minister Podobnik Je prisluhnil ugotovitvam lovcev fn domačinov o Škodi v okolici jeni vhodni ploščadi z zbira- zelenjavo na njivah nad de- ^ 4. stran deponije Kovor. Flandru odličji, Pokljuki pohvale Maja Bcrtoncjli Rudno polje. Ar osa - Na Rudnem polju od srede do no pripravljene. Svoje so z rezultati dodale tudi naše bi-atlonke. ki imajo na današnji zasledovalni tekmi odlično tu najboljših 30 v svetovnem stal svetovni prvak, v paralel- pokalu. nem slalomu pa je bil 3. Nje- Na svetovnem prvenstvu v govega uspeha so se razvese- deskanju na snegu v Arosi v lili tudi sorodniki in prijatelji nedelje potekajo tekme sve- izhodišče. Biationski praznik švid je blestel Rok Flander, iz navijaškega kluba Roka tovnega pokala v biatlonu. se bo zaključil v nedeljo s 27-letnik iz Dragočajne, ki je Fiandra, Deskarji so se v Slo-Proge so za te razmere odlič- tekmama v skupinskem star- v paralelnem veleslalomu po- venijo vrnili danes ponoči. Rok Flander / fvte. Tma Teja Cregorin je bila v sredo v sprintu osma. /FeiorTimOdVi POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA ELEKTRONSKA BANKA^LIn SAJik/S^^^fiiiđm OK oc 4 Ml Rudno poue Včeraj najboljši Nemec Wolf Alexander Wolf je zmagovalec šprinterske preizkušnje bia-tloncev na Pokljuki^ kar je njegova prva zmaga v letošnji sezoni. Nemški biatlonec je na strelišču zadel vseh deset strelov in bil v teku hitrejši od Šveda Bjoerna Ferryja. Tretji je bil Norvežan Emil, Hegle Svendsen, ki je zgrešil enkrat. Naši biatlonci so ostali brez točk, razlog pa je porazno streljanje. Klemen Bauer je zgrešil trikrat, janež Marič petkrat, medtem ko je Gregor Brvar zgrešil dvakrat. Pokljuka torej znova ni srečni kraj za mošk) del naše reprezentance. M. B. si POLITIKA V Iskt3emecu še en sindikat v kranjskem Iskraemecu $0 pred novim i&tom Listdnovili nov sindikat, ki naj bi učinkovito S^Uii defsvce včasu, ko položaj podjetja zaostruje In zaposlenim grozi Izguba delovnih mest. Nov sindtkat Konfederadje srn-dikatov 90 vodi Bojan Pire. 2 AKTUALNO Kje je denar Po dfert s Študentskim servisom Shark so se v Kranju pojavile govorice o poslovanju nekdanjega študentske* ga servisa Cmok. Študenti so s posfe-jem servisa Cmok v letu 200$ zaslužili okrog itiri milijarde tolarjev. 3 RAZGLEDI Duhovi txxia pobegnili Regionalna razvojna agencija Corenj* ska (BSC Kranj) je dobila jeseni zagO' tovilo rioniTeSkega Finančnega meha* nizma^ da ^ s 14 milijona evrov p^ maga pn oonovj objektov a 1 trgov v starem mestnem jedru v okviru pro-jekta Sejem bil je živ* Gorenjci so pre* tekli tedin öbi^kali Norveško. 14^ 15 ZADNJA STRAN Zadnji krog Andreje Koblar Na biatlonski tekmi za svetovni pokal na Pokljuki se je v sredo poslovi* a naSa najboljia biatlonka Andreja GrailČ Koblar. Dobila je tri tekme svetovnega pokala, na rah pa je btla peta. Ig- 28 VREME Datvs bo veänoma sončno in zeio lepo. Jutri, v soboto, bo oblačnost že narnsàìla, a bok suJio in toplo. V nedeljo bo oblačno, začeio bo dežeiKOi. 1/12X jutri: oblačnost ho narcKčala IN VO \o M u*) m o 2 POLITIK da nica. zavrl s i GORENJSKI GLAS petek, 19. januarja 2007 ff Blaž se je modro odločil ff Danica Zavrl žlebir So se s težavami v občin- ....................................... skern odboru kaj ukvarjali Sko^a Loka - Pisali smo že o tudi v gorenjski koordinadji izstopu Blaža KujundŽiČa, SDS, ki jo vodi Bojan Ho* predsednika občinskega od- man? Slednji je potrdil, da so bora SDS v Škof)i Loki, iz se ško^eloški kolegi s svojim stranke. Kot glavni razlog je problemom obrnili tudi na-navedel nepripravljenost nje, glede osebnega spora strankarskega kolega, slanca Milenka Ziherla za med KujundŽičem in Ziher-lom pa se ni želel opredeliti, sodelovanje z njim. MLlenko "2al nam je, da nista našla Ziherl je potrdil, da se vse od dovolj politične modrosti za Kujundžičeve izvolitve lan- rešitev svojega spora. Oseb-sko pomlad nista ujela, Zi- no pa kot modro ocenjujem herla niso več vabili na seje Blaževo odločitev, da se izvršilnega odbora. Medse- umakne, ker spora očitno ni ne trke in blokade ie pre- bilo mogoče zgladiti. Spoštu- kinil Kujundžič s svojim jem njegovo odločitev in pri- umikom ne le iz občinskega odbora, pač pa tudi iz stran- Čakujem, da se bo sedaj občinski odbor konsolidiral, " je ke. Pred njim je kot podpred- menil Homan, Ker je dogaja- sednik občinskega odbora nje še sveže, se o novem odstopil Malej Lutar, ki je kot predsedniku občinskega od- razlog navedel neutemeljeno bora SDS Skofja Loka še niso povezovanje njegove stran- pogovarjali. Po Homanovih karske funkcije z vlogo di- besedah bodo skupaj z glav- rektorja družbe Once, d. o. nim tajništvom stranke na o., in nezado vo 1 j s tvo dela ob- državni ravni pretresli mož- änskega odbora in izvršilne- ne kandidate, nato bo sklica- ga odbora nad delom ožjega vodstva stranke. na konferenca, kjer naj bi člani izbirali med več imeni. ljusljana Čestitke novemu predsedniku Evropski poslanci so v torek nemškega poslanca Hansa Certa Pòtteringa, kandidata politične skupine Evropske ljudske stranke, izvoliii za svojega novega predsednika. Pottering je evropski poslanec že od leta 1979. Novemu predsedniku je za izvolitev med drugim Čestital tudi predsednik Državnega zbora RS France Cukjati. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas : Knjigo prerme MARIJA KLOPČiĆ iz Moravč. KOTIČEK ZA NAROČNIKE POMEMBNO OBVESTILO ZA NAROČNIKE! SpoStovane naročnike obveščamo, da je pri tiskanju položnic za plačilo naročnine, ki ste jih prejeli včeraj in predvče-rajinjim, prišlo do tiskarske napake s strani podjetja EPPS, ki položnice tiska. Namesto kodirne vrstice je na spodnjem robu položnice napisano: "Plačano preko trajnega naloga iz tekočega računa." Če trajnika nimate, so vas na bančnem okencu morda nevede zavrnili, da plačila ne morejo izvesti, za kar se iskreno opravičujemo, Vse banke in poŠte smo o neljubem pripetljaju takoj obvestili. Pri plačevanju bodo najprej preverili, ali imate odprt trajnik, in Šele nato izvedli plačilo. Zato ni možno, da bi znesek poravnali dvakrat! Če imate trajni nalog za plačilo naročnine, se bo izvedel avtomatično. Če pa naročnino plačujete s položnico, ga izvedite kot ponavadi. Pri plačilu letne naročnine na Gorenjskem glasu, 1 v Kranju, od 7, do 15. ure, pa vas čaka še praktič- no darilo. Za razumevanje se vam lepo zahvaljujemo. TV OKNO SE VRAČA! Gorenjski glas se pripravlja na novost, kt bo Še izboljšala kakovost našega Časopisa. Spet uvajamo popolne tv-sporede, ki bodo časopisu v revijalni obliki priloženi vsak petek. Komaj Čakamo petek, 2. februar 2007, ko bo TV okno spel postalo del našega časopisa. Iskraemecu še en sindikat v kranjskem Iskraemecu so pred novim letom ustanovili nov sindikat, ki naj bi učinkovito ščiti delavce v času, ko se položaj podjetja zaostruje in zaposlenim grozi izguba delovnih mest. DanicaZavrlŽlebir rese. Sedanji hišni sindßcat ..............................................................................ni reprezentativen, izgublja Kranj - Zaposleni v Iskrae- pa tudi zaupanje delavcev. V meču so bili sindikalno našem sindikatu je zdaj oko- organizirani že doslej, pred li 30 ljudi, pričakujemo pa, kratkim pa je nastal nov sin- da se jih bo včlanilo Še veČ, dikat Iskraemeco KS 90. saj imamo podporo zaposle- Vodi ga predsednik Bojan nih, pri katerih Čutimo s^b Pire, povezan pa je v sindikalno centralo Konfederacija sindikatov 90, prek katere je zagotovljena rudi reprezentativnost na nacionalni ravni, ki je sedanji hišni sindi- za usodo podjetja in bojazen za sodalno varnost." Kakšno je trenutno stanje v podjetju^ Pire: "Zelo nelagodno za kat nima. V novem sindika- delavce, saj nimamo pravih tu so namreč prepričani, da informacij, kaj bo s podjet- jim bo to v prihodnje koristi- jem, Gre za okoli 1400 zapo- Bojan Pire lo. saj se bodo morali poleg slenih, ki s svojimi družina-dialoga 2 upravo podjetja, svetom delavcev in nadzor- letica Kostadinova mi predstavljajo pomembno Država ni za ta podjetja nare- pretežno upokojevali ali pa število socialno ogroženega düa nič, tudi sedaj ne priča- iskali delo drugje, vendar se nim svetom pogovarjati tudi prebivalstva. Naše plače so kujemo od lastnikov KAD in je zaradi slednjega bati izgu-2 državo. O vzrokih za nasta- zamrznjene že veČ let. Po- SOD, da bi kaj storili, zato v be najboljših delavcev." nek novega sindikata in pričakovanjih v zvezi s položa- membno pa je poudariti tudi, da je nesprejemljivo, da prihodnjih mesecih tudi ne Kostadinova: "Da je usta- izključujemo najbolj črnega novljen nov sindikat, ne po- jem podjetja smo se pogo- nekoč tako dobro podjetje, ki scenarija, stečaja. Najbolj méni, da se gremo sindikal- varjali s predsednikom Boja- je na svetovnem trgu nekaj grenka je izkušnja iz Plani- no konkurenco. Nasprotno, nom Pircem in zaupnico pomenilo, zaradi sedanje po- ke, kjer je država marsikaj Konfederaciji 90 na Co Konfederacije 90 za Gorenj- slovne politike lahko propa- obljubljala, na koncu pa za renjskem dajemo pobudo za sko lelico Kostadinovo. de. Delavci so doslej zaupali obstoj podjetja ni storila nič." boljšo koordinacijo dela sin- upravi, da je podjetje sposo- dikatov in skupno d(^ovaria- Zakaj lorej Še en sindikat v bna sanirati s pomočjo drža- Kaj bo storil novi sindikat v nje za reševanje problemov. Iskraemecu? ve, sedaj pa to zaupanje po- s odelo van j u s svojo sindikalno centralo? Pire: "Želimo, da se ustva- Bojan Pire: "Po informaci- časi plahni. Po sestanku z jah, Id jih imamo, se gospo- upravo pričakujemo oboje- darski položaj družbe za- stranski korekten odnos, dia- ri dialog med sindikatom in ostruje, povečuje se izguba log in dostopne ijiformaciie upravo, da bomo zaposleni in zaposleni smo začutili, da poslovn^a značaja," lahko pride tudi do tako res- Jelica Kostadinova: "Glede Predlagamo ustanovitev posebnega sveta sindikatov Gorenjske, ki bo spremljal kritično stanje v podjetjih na Gorenjskem. V primeru Iskraemeca, kjer bi se morali angažirati vsi sindikati, pa načrtujemo sestanke še z županom in svetniki v občini, računamo na podporo pose odločili, da je koristno v način začela menjati pred- da bi prišlo do odpuščanja slancev v državnem zboru, podjetju ustanoviti Še en sin- sediiike uprave in odpuščati delavcev in da bi se proiz- obiskati mislimo državne in- dikat, ki bo deloval manj dclavce ter se naposled zapr- vodnja preselila v azijske dr- stitucije, najprei pa se bomo obremenjeno in bo bolj učin- la, lahko kaj podobnega pri- žave. Doslej večjega odpuš- pogovarjali s funkcionarji iz kovito ščitil delavske inte- Čakujemo tudi v Iskraemecu. Čanja še ni bilo, delavci so se drugih sindikatov." od tod dobivali informacije, v nasprotnem primeru bomo prisiljeni upora nih razmer, da bodo začeli na naše izkušnje iz drugih zapirati delovna mesta. Za podjetij, ki so bili v podobni metode sindikalnega boja. zašdto svojih interesov smo situaciji, ki so na podoben Poskusili bomo preprečiti. Krajniku dovoljen vpogled dokumentacijo Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pire Musar je z odločbo odobrila vpogled Dušanu Krajniku v volilno dokumentacijo. dokumentacijo občinske vo- opozorili na nepravilnosti, lilne komisije. "Preden mi zaradi česar ocenjuje, da je Škof/a Loka - V začetku de- bo omogočen vpogled v do- cembta je Dušan Krajnik, neuspeli kandidat za župana kumentadjo, je treba še počakati, ali se bo občinska vo- izid volitev, kakršnega je ugotovila občinska volilna komisija, nezakonit. Pritožbo v na lokalnih volitvah, pri ob- lilna komisija na odločbo po- zvezi z domnevnimi nepra-činski volilni komisiji v Škof- oblaščenke pritožila," je dejal vilnostmi je naslovil na ob-ji Loki zahteval vpogled v volilne imenike in volilno do- Dušan Krajnik o odločbi, ki činski svet, ki jo z večino gla-je pooblaščenka izdala v sov zavrnil in potrdil poročilo kumentacijo. S tem je želel torek. dobiti informacije, s katerimi bi dopolnil občinske volilne komisije, drugem krogu župan- Nato se je 20. decembra pri-pritožbo skih volitev, ko je kandidiral tožil na upravno sodišče. "Za upravnemu sodišču v zvezi z lokalnimi volitvami. Volilna za Župana občine Škofja zdaj nimava ne jaz ne moja Loka s podpore neodvisne Li- pooblaščenka informacije o komisija mu je to zavrnila, ste za napredek in tradicijo, odločitvi upravnega sodišča, nato pa se je Krajnik obrnil je Dušan Krajnik le za 16 gla- ki je ne pričakujem pred na pooblaščenko za dostop sov izgubil župansko bitko z skrajnim rokom, to pa je po- do informacij javnega znača- Igorjem Drakslerjem (SLS), nedeljek, 22. januar," je p>o- ja Natašo Pire M\isar. Sled- Podvomil je o neposrednosti vedal Krajnik, ki v pritožbi nja je ta teden izdala odloč- in tajnosti volitev, saj so ga zahteva razveljavitev volilnih bo, ki mu dovoljuje vpogled v zaupniki z več volišč v občini rezultatov in ponovne volitve. Kran) Znana kranjska naveza Po volitvah so v svetniških skupinah potekali pogovori o oblikovanju koalicijske skupine. Zdaj je znano, da so se povezal Mladi za Kra LDS, SDSinNSf. Izoblikovali so dogovor o izdelavi strategije razvoja Mestne občine Kranj, ki bo zajema a ureditev evidence občinskega premoženja, urejanje prostora, komunalno infrastrukturo, promet, spodbude gospodarskemu razvoju, vanjsko politiko, vzgojo tn Izobraževanje, vlogo krajevnih skupnosti^ šport, kulturo, oživitev mestnega jedra In mladinsko politiko. V koaliciji je 20 svetnikov od skupaj 33 v mestnem svetu; za načrtovano spremembo statuta In poslovnika potrebujejo dvotretjinsko večino, ki je s koalicijo niso dobili. V opoziciji so ostali SD. imajo v mestnem svetu osem svetni-SMS, DeSUS, SLS in Stranka za napredek krajevnih skupnosti. S. K, GORENJSKI GLAS petek, m. januarja 2007 KTUi LNO lnfo@g-BÌas.$i 3 Kdo ometa naše dimnike Občani mnogih gorenjskih občin se pritožujejo zaradi previsokih cen dimnikarskih storitev. Korak naprej je naredila Občina Jesenice, ki je na vlado poslala predloge za spremembe dimnikarskih tarif. Urša Pfternel Koncesijo za izvajanje ............................................................................dimnikarske dejavnosti v ob- "Vsako leto pokličem Plin- čini Radovljica je država stal, da mi opravi letni servis pred nedavnim podelila plinske peči. To seveda pia- dimnikarstvu Dovrtel. Pre-čam, In potem pride pred- den je to področje prevzela stavnik podjetja Dovrtel, da država, so imeli z istim kon-izmeri emisije dimnih pli- cesionarjem sklenjeno obnov, gotov je v nekaj minu- činsko koncesijo. Koncesij-tah, za to pa zaračuna S190 ske pogodbe v občini niso vi-tolarjev (dobrih 34 evrov, op. deli, vedo pa za zahtevne dr-p). To je moj enodnevni za- žavne standarde na področju dimnika rs tv a, ki so enako služek, on pa toliko pokasira za deset minut dela! Da ne strogi za zasebne hiše kot omenjam, da je treba plačati denimo za poslovne «stavbe takoj, z gotovino," se je glasi- ali hotele. Koncesionarji jih la pritožba enega od občanov dosledno izvajajo, češ da bi Jesenic, ki se je tudi vpražal, bili v nasprotnem primeru zakaj meritev emisij ne mo- ob koncesijo, ljudje pa se jezijo. Dimnikarske storitve v ob- rejo izvajati podjetja, ki hkrati opravljajo servise peči. Po- dobne so pritožbe lastnikov Čini Kamnik opravlja Ijub- tistih stanovanj, kjer kot go- Ijansko dimnikarsko podjet- 9 rivo uporabljajo olje; pregled je Enei^etski servis E. S., d. in čiščenje peči ter meritve o. o. Koncesijo mu je občina emisij stanejo dobrih 57 ev- podelila že leta 2001, od rov {skoraj 14 tisoč tolarjev). "PbČalD moram, tudi Če sam konca lanskega leu pa storit- P^ opravlja podjetje, ki je podjetje Dimko. Koncesijska ve po občini opravlja na pod- ^ občino sklenjeno ve- pogodba je bila podpisana za očistim peč," je opozoril lagi državne koncesije. Isto 'javno pogodbo," so sporoči- dobo osmih let, takrat pa je eden od Jeseničanov. Zaradi podjetje za kuribe naprave ^ Službe za odnose z jav- bila tudi razdrta pogodba, ki Čedalje večjega nezadovoljstva občanov so konec de- in dimnike vse od leta 1995 nostmi na Mmistrstvu za skrbi tudi v občini Mengeš, a okolje in prostor. Marko Ho- jo je konec leta 2003 sklenila Občina Železniki. Na ob- cembra na Občini Jesenice po podatkih občinske uprave ^«var. vodja Oddelka za go- čini so prepričani, da konce- sklicali sestanek na temo iz- na državno koncesijo le ča- spodarske javne službe na vajanjadimnikarskedejav- kajo.NaobmočjuobčineKo- kran j ski občini, je po j asnil: nosti v občini. Za občino )e- menda za kurilne naprave "Občina od konca leta 2004 senice je vlada podelila kon- približno 1550 gospodinjstev ni več pristojna za področje cesijo podjetju Dimnikar- že več kot deset skrbi podjet- dimnikarskih storitev, saj to stvo Dovrtel, in sicer aprila je Dimnücarstvo Iztok Polak, področje spada pod obvezno lani za obdobje osmih let z možnostjo podaljšanja- Tudi s. p., iz Kamnika, ki pa tudi še Čaka na državno koncesi- s iona r zaaovoijivo izva)a dimnikarsko službo, leta 2003 pa so omenjeno podjetje na javnem razpisu izbrali na podlagi več meril: zaradi tehnične in kadrovske državno gospodarsko javno usposobljenosri, referenc, službo. Ker je bila s strani celovitosti izvajanja del v ok- cene dimnikarskih storitev jo. Tretje leto imajo istega kranjske občine dimnikar- viru iirte pravne osebe, konje junija lani določila vlada, dimnikarja tudi v občini Vo- stvu Dovrtel še pred tem od- cesijske dajatve, cene stori-in sicer enotno za vso drža- dice. Za nekaj manj kot 900 vzeta koncesija, je uprava po tev in dnigih ugodnosti, vo. Glede na števihie pritož- kurilnih naprav skrbi Dim- izvedbi novega javnega raz- Med občinami, za katere be občanov zaradi po njiho- nikar stvo Uroš Verač. s. p., s pisa s podjetjem Snedim država še ni podelila koncesij vem mnenju previsokih cen dimnikarskih storita so na sedežem v Medvodah. Id je podpisala začasno pogodbo za dimnikarsko službo, sta državno koncesijo dobil že o izvajanju dimnikarskih tudi Naklo inTižlč. Kot jepo- sestanku na Jesenicah skle- lanskega oktobra. storitev, ki velja do podelitve vedaJ direktor občinske upra- nili, da bo Občina Jesenice Dimnikarske službe ta čas koncesije s strani države, ki na ministrstvo za okolje in ne v žirovski ne v gorenje je še ni. Kar se tiče koncesij- ve v Naklem Drago Gončan, občina ni sklenila pogodbe z nobeno od teh služb. Dimni- na vlado poslala predlog za vaško-poljanski občini Se ni- ske dajatve, je bil pred izved-sprejem sprememb dimni- majo urejene. "Ta čas nima- ^ novega javnega razpisa v karje so izbirali prebivalci karske tarife ter po potrebi mo uradne osebe oziroma letu 2004 odlok spremenjen sami, kar za zdaj še velja. Po tudi področnih uredb. podjetja, ki bi opravljalo to da se koncesijska da]a- njegovem prepričanju je re In kako je področje dimni- storitev, saj pristojno minis- tev občini ne plačuje. II ševanje vlog za koncesijo dr- karskih storitev urejeno v trstvo še ni podelilo koncesi- Z Ministrstva za okolje in žave prepočasno; za to se po- drugih gorenjskih občinali.> je." je razložil tajnik občine prostor so sporočili, da so teguje več zasebnikov iz raz- V občini Jezersko imajo Žiri Andrej Poljaa^. S po-dimnikarsko službo že dve dobno situadjo se srečujejo koncesijo za izvajanje dimnikarskih storitev v obÜni nih krajev. Janja Svetina iz tr-žiškega urada za urejanje leti urejeno s koncesijsko po- tudi v občini Gorenja vas- Žirovnica dodelili podjetju prostora je potrdila, da jih je godbo, sklenjeno z dimni- karstvom Vlek. Država je to ne, |e raziozu župan Milan Čadež, saj je to stori- Dimnikarstvo Rauter Primož iz Bohinjske Bistrice. država obvestila o neuspešni kandidaturi dveh firm. Do zahtevala, mi pa smo na jav- tev v obeh občinah doslej ^o^ I« povedala direktorica podelitve koncesije skrbijo za nem razpisu med dvema po- opravljal isti izvajalec, a se je občinske uprave Bernarda dimnikarsko službo Cisti, ki so jo opravljali že doslej. Dimnikar Franc Bakan iz Tr- nudnikoma izbrali tega, ki je pred časom upokojil. "Na Resman, se občani kdaj pa kdaj pntožuiejo nad cenami ponudil ugodnejše pogoje in s katerim smo imeli dobre izkušnje že od prej, je pove- končne odločitve pa to delo dimnikarski pregledi in občini Tržič in Naklo, drugo ja sta prispeli dve vlogi, do storitev, nekaterim pa se zdi- žiča je dejal, da oni pokrivajo dal župan Milan Kocjan. ahko opravlja vsakdo, ki je storitve povsem nepotrebni. dijnnikarsko podjetje v Trži- Kranjskemu podjetju registriran za dimnikarsko Izvajanje mentev, pregle- ču pa menda ne dela veČ. Za Dimnikarstvo Dovrtel je via- dejavnost," je še pojasnil dovanje in čiščenje kimhiih občino Preddvor je država da tako kot za Jesenice pode- Poljanšek. Pričakuje, da bo lila osemletno koncesijo za koncesionar izbran najkas-izvajanje dimnikarske služ- nde do sredine marca. naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva oko- podelila koncesijo približno pred letom dni kranjski firmi be tudi na območju občin Cerklje na Gorenjskem in Šenčur. Odločbo o izbiri Ija in učinkovite rabe cnergi- Dovrtel. Erwin Fink iz občin- "V Meshii občini Kranj s je, varstva zdravja in pred po- skeupravevPreddvomjepo- strani države še ni bila pode- žarom je državna gospodar- j asnil, da je isti zasebnik Ijeru veljavna koncesija. Po- ska javna služba, zato je via- opravljal dimnikan>ko službo koncesionarja v Šenčurju je stopek je v teku. koncesionar ^ oktobra lani z odločbo pri njih že prej. vlada izdala 2. marca lani, za bo znan v kratkem. Dejav- za koncesionarja v občini Cerklje pa 12- oktobra. nosi do podelitve koncesije Železniki izbrala škofjeloško ^ 7. stran Kje je denar Po aferi s Sharkom so se v Kranju pojavile govorice o poslovanju nekdanjega Študentskega servisa Cmok. Suzana P. Kovačič » * 4 ft 4 • • ft Kranj - Leta 1999 je država Študentskim klubom odredi- "Študentje so s posredovanjem študentskega servisa Cmok v letu 2005 zaslužili okrog štiri milijarde tolarjev la, da morajo, če želijo oprav- (op.: zaradi lažjega razumeva-Ijati dejavnost študentskih nja smo namenoma pustili servisov, ustanoviti gospodarske družbe ali zavode. Klub študentov Kranj je zato ustanovil Zavod Center mladih Kranj in nanj prenesel dejav- vrednost v tolarjih). Prihodek servisa je bil približno 350 milijonov tolarjev, polovico prihodka smo morali po konce- si aTvi nost Študentskega servisa ski organizaciji Slovenije. " Na podobnih Študentskih servisih so nam povedali, da za tekoče poslovanje potrebujejo največ 60 milijonov tolarjev na leto. Po tem izračunu naj bi študentskemu Cmok od letnega pri- Cmok. Januarja 2006 se je Študentski servis Cmok skupaj z M servisom iz Nove Gorice in Zavodom DNŠ Študentskim servisom iz Novega mesta združil v novo družbo Agencija M Servis, Kadrovske storitve, d. o. o. Kako je pote- hodka ostalo dobrih sto mili-kala združitev, smo vprašali jonov tolarjev; kam naj bi šel direktorja družbe. Kranjčana ta denar, nam ni uspelo izve-Aleša Sbdojeviča. "Premože- deti. Pojavlja se tudi vprašanje Študentskega servisa nje, ali je tisto, kar so štu-CmokjeostalovCentnimla- dentje ustanovili pred leti, dih, na Agendjo M servis sploh še študentsko? smo prenesli samo dejav- Zaradi afere s Sharkom nost," je povedal Sladojevič. smo preverili, ali je bÜ prenos Kakšno je premoženje nekda- osebnih podatkov uporabni-njega servisa Cmok? "Nikoli kov Študentskega ga nisem ovrednotil in tudi Cmok na novo Agencijo M uičesarnimam s tem. Verjet- seivis pravilno izveden. Inno pa je center v vseh teh letih formacijska pooblaščenka nekaj ustvaril, med drugim je Nataša Pire Musar je razloži- kupil avlo nekdanjega kina Storžič," je povedal Sladoje- gre za pravno spremembo, torej na- vič. Center mladih Kranj je kup ali združitev podjetja, 45-odstotni lastnik sedanje prenos osebziih podatkov ni Agendje M servis, Sladojevič sporen, saj novo podjetje pre- pa kot direktor agendje in kot vzame vso odgovornost. Ce nekdanji direktor Študentske- gre za prodajo zbirke osebnih ga servisa Cmok o premože- podatkov, pa je povsem dni- nju Centra mladih ne ve niČ. ga zgodba." Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Vol^ak NAMESTNIKAODCOVORNE UREDNICE lože KoSnjek, Cveto Zaplotnik Bc^tjan Bogataj nSaie, UREDNICO NOVI NAR) I - UREDNIKI: , Alenka Bmr. Igof Kavčič, jože KoSnjek Uria PeTemel SanovTTik, C^^to Zapbtnik, Danka ZavH Žlebir, Suzana P. Kovačič, Štefan Žar?, Matela Rant; ni jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Maijaž Cregorfč, Miha Na^iČ. Milena Miktav^lč, Smon Šubic. Maja Bertoncel), Igor Žerjav OBU KOVNA ZASNOVA Stritar, Tricikel TEHNIČNI UREDNIK Grega flajni Tina FOTOGRAFIJA , Corazd Kavčk^ Gorazd émìk LEKTORICA Marjete Vozlič VOOJAOGLASNECATRŽENJA GO^ENJSK] GLAS |e registrirana blagovns in storitvena cnambd pod (I. 97719S1 pri Ur^du RS 29 iniflektiMlno listnrrto. U$Undvi(ćl| ir itàtitieff Gorenjski d.o.o*. Kr^np / D^rcklor^cà. Udriha Vof^^k / Nailov: Z^ii^A 1| 4000 Kr^ni / TcL; 04/^01 <2 QQ, fn: Q4/aoi 42 H. mM in osmrtnice: tel/ 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem od2Ìvr>Ìkii 24 ur dnevno); gr»dni^ wf. v^ak de(ovr\^ dan od 7 do ur^ / Corenjsbr gla^ pcHcdr^ik rshajd ^b torkih ^n peikih^ v nakfadi 22*000 izvodov f ftedne priloge: Mojd Corenjskd* Letop}^ Cor^rif%k9 lerrto). Nd polep m bbinih pri« risk; SET. d d. I4nd i Nàrodninart» 47 4^ /C^tift isvods' 1,91 EUR I Sir, ctrva ridroSnIfta: 127,05 EUR f 30446.25 SIT: Ctn^v SIT 10 preraiijf>4f>e po lečajo ra* > EUIt 2)9. S40 SkT R^ni pUčniVi im^jd 7Q % popuiin^ ^»Iktni popu^tQ« letni % pcpii$t9: v vr)e slorrTve: po cer>iko;òg(dsr)o t^enie^ (el.: 201 42 4 GORENJSKA G0REN)SK1 GIAS petek, 19. januarja 2007 KRATKE NOVICE khan) Estonci na Gorenjskem Regionalna agencija BSC Kran) je v ponedeljek gostila 20-člansko estonsko delegacijo iz Ministrstva za notranje zadeve in Agencije Enterprise Estonija, ki sta odgovorni za izvajanje politike evropskega regionalnega sklada v Estoniji. V BSC so jim predstavili delovanje regionalnih agencij in izva-anje evropske strukturne politike v Sloveniji, Estonci pa so predstavili svojo organiziranost. Ta je zelo podobna naši. "Tudi v Estoniji poznajo razvojne agencije, vendar so delež« ne veliko večjega deleža sistemskega financiranja. Polovico sredstev dobijo neposredno od drtave, 30 do 40 odstotkov od občin» le desetino pa pridobijo na trgu. Za slovenske razvojne agencije je značilno, da več kot dve tretjini sredstev pridobijo na trgu, " nam je razložila Edita Granatir Lapuh iz 8SC Kranj. B. B. Ž ftövnkla Kratka filma o prigodah janeža Jalna Gledališka skupina pri Kulturnem društvu France Prešeren Žirovnica-Breznica je posnela dva kratka filma o prigodah iz življenja njihovega rojaka, pisatelja in duhovnika Janeza Jalna, ki so ju mrnuio nedeljo predstavili v župnišču na Koro» ški Beli. Film 2 naslovom Kdo je srnaka snedu pripoveduje o tem, kako naj bi Jalnov pes pokončal srnjaka, drugi, z naslovom Zakva ni kebrov naberov pa je osredotočen na dogo» dek, ki se je Jalnu pripetil med službovanjem v Grahovem, ko bi se moral udeležiti akcije za zatiranje kebrov in jih nabrati 25 litrov, a seveda tega ni storil. Kazen je btla 600 dinarjev a kazen. \ pa zapor • dokumenti pa pričajo, da je raje plačal a dva dokumentirana dogodka iz Jalnovega enja je priredil pisec besedi! Zdertko Mežek, režirai Niko Kranjc Kus, odigrali pa so jih Marja in lože )aJen, Nada Oobnikar in )ure Legat. Pri zbiranju gradiva za zgodbi je pomagala tud družina Mulej 2 Rodin, ki skrbi za jalnovo rojstno hišo. Prav tam je možno kupiti DVD-je s po 23 minut dolgima filmoma. A. H. Kranj Veliko povodnih kosov na Selščici nu Druitvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je mi-konec tedna pripravilo tradicionalno januarsko štetje vodnih ptic na vseh večjih vodnih površinah v Sloveniji. Kot je povedala Marjana Ahačlč iz društva» so letos na Gorenjskem popisali še več površin kot lani, prvič tudi celotno Soro s PoljanfČico In SelSčico vred. Na Savi Bohinjki, v Ra-dovni in v Zelencih so prostovoljnim popisovalcem pomagali Šteti ptice tudi naravovarstveni nadzornik narodnega parka. In kaj so usotovili? drugim presenetilo riglavskega so ugotovili? Popisovalce je med število povodnih kosov na SelšČi-ci, kar 39 so jih našteli na dobrih desetih kilometrih reke, lani v vsej Sloveniji nekaj več kot sto. Opazili so tudi več vodomcev kot običajno, verjetno zaradi mili zime, od zanimivih vr$t pa tudi za Gorenjsko značilne velike Žagarje, k gnezdijo v soteskah Kokre in Save. Najpogostejša vrsta Sloveniji in tudi na Gorenjskem je Še naprej raca mlakarica. Kormorane so zaradi enotnosti podatkov že tretje leto zapored popisovali skupaj z ribiči, šteli so jih na prenočiščih, tik preden je padel mrak. Na akumulacijskem jezeru v Mostah so jih našteli 117, kar je približno toliko kot lani. C. Z. Lesce Srečanje s stoletnìkom Vinkom Triplatom Krajevna skupnost Lesce in druge krajevne organizacije pripravljajo danes, v petek, ob pol šestih zvečer v prostorih kra» jevne skupnosti srečanje z Vinkom Triplatom, ki bo v ponedeljek, 22. januarja, dopolnil sto let Z jubilantom se bo o njegovem življenju pogovarjal predsednik krajevne.skupnosti Zlatko Kavčič. C. Z. esenice Minister med gorenjskimi srednješolci Danes, v petek, ob n. uri, bo Gimna2ijo Jesenice obiskal minister za visoko Šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan s sodelavci. Srečal se bo 2 dijakinjami in dijaki tretjih in zaključnih letnikov gorenjskih srednjih šol. Srečanje sodi sklop Štirinajstih posvetov, ki bodo potekali po Sloveniji in s katerimi vlada želi seznaniti srednješolce s perspektivnimi študijskimi programi z vidika zaposlitvenih možnostih, s poklicno in splošno maturo, z bolonjskim procesom, mobilnostjo, štipendijsko politiko in aktualnimi vprašanji s po- dročja visokega šolstva. U. P. Radovljiški občinski svetnik Jaka Demšar je izstopil iz svetniške skuptne Socialnih demokratov in odstopil kot predsednik statutarno pravne komisije. CVFTO Zapiotn i k Radovljica • laka Demšar j prejšnji teden izstopil iz svetniške skupine Socialnih demokratov (SD), hkrati pa je zato, ker ni več njen član, odstopil tudi kot predsednik stanitamo pravne komisije, za kar ga je občinski svet imenoval že drugi mandat zapored. Demšar osUja član stranke in se bo še bolj posvetil delu stranke na dilav-ni ravni, kjer je tudi Član predsedstva. Razloge za od- faka Demšar stop bo pojasnil na januarski seii občinskega sveta, kjer bo stopil sem zaradi različnih koli užaljenosti. Politika je stvar interesov, moji poUtiČ- pri sedanjega župana Janka S. Stuška. Predsednica ob- ni interesi pa so drugačni od činskega odbora SD in člani-prevladujočih," je dejal ca občinskega sveta Mija Ža-Demšar in poudaril, da mu gar ie dejala, da do seje pred- ni vseeno, kai se bo s stranko sedstva. na kateri bodo obra- vobäni dogajalo v prihodno- vnavalito tematiko, ne dajejo sti. Na vprašanje, ali je njego- nobenih izjav. Seja bo danes, va odločitev povezana z ime- v petek. Župan Janko S. Stu-novanjem njegovega strankarskega kolega jožeta Rebca šek je povedal, da je to Dem- Šarjeva osebna odločitev in za podžupana, je odgovoril, da v odstopni izjavi tudi ni da je izbira podžupana v pri- navedel konkretnih razlogov. Možnosti, da se je Demšar tako odločol zaradi imenova-politično higieničen. Kot je nja Rebca za podžupana, ne stojnosti župana in da je v politiki treba biti načelen in znano, je bij Demšar na lanskih lokalnih volitvah tudi izključuje. Podžupana je, kot je dejal, imenoval na podlagi odslej deloval kot samosto- pogledov na delovanje stran- eden od štirih kandidatov za prejetih predlogov in po last-jen opozidjski svetnik. "Od- ke v občini, ne pa iz kakršne- župana, v drugem pa je i>od- ni presoji. Deponiji Kovorju izteka rok 4 1.stran Sto jan Saie V dvorani doma krajanov v Kovorju je pozdravil goste iz države in občine tržiški župan Borut S a jo vic. Spomnil je na rezultat referenduma o ureditvi gorenjskega centra na sedanji deponiji Kovor, čemur je nasprotova-približno 73 odstotkov vonj ih ovi krajevni skupnosti. Kol je potrdil, je ta, nespremenjeno tudi po prevzemu županske fionkcije. Voljo ljudi je treba spoštovati, na kar po- Civifna iniciativa in lovci zavračajo vse poskuse za širitev deponije Kovor. naselja in sadovnjaki. Predsednik KS Kovor Janez Šter sta potrdili tudi Irena Koželj in Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor. Slednja je dala vedeti, da čaka deponijo Kovor brez novega programa zaprtje in nujna sanadja. Izcedne vode bi morali sanirati že prej, Če I imeli Čistilno napravo. Kot je pojasnil Izidor |erala iz tr-žiškega urada za prostor, so s pomočjo ministrstva pridobili evropski denar za obnovo vodovoda in gradnjo kanalizacije ter centralne Óstil-ne naprave. Gorenjski center Minister )anez Podobnik za odpadke so želeli urediti v je ponovil, da spoštuje skrb Kovorju zato, da bi hkrati od- sebej opozarja Društvo civil- je ugotovil, da je skrb druš- vseh za okolje. M inistrstvo je na iniciativa za zdiavo okolje tva za to problematiko pravil- le povezovalec pri iskanju re-v Kovorju. Predsednik An- na, saj bodo oni živeli tukaj, šitev za skupno odlaganje pravili težave sedanje depo- moral trži- mje. ški občinski svet odločiti, kaj ton PuŠavec je povedal, da 54 članov ne vidi nobene mož- Lovec Robert Markič je po- gorenjskih odpadkov, odio- narediti za naprej. Enako j udaril, da se potegujejo za čitve pa so v rokah občin, Le- menil občinski svetnik Vin- nosti za umestitev večjega zaščito divjadi, ki se ne more tos se bo treba odločiti za lo- ko Perne. Župan Sajovic je odlagališča v njihovem pros- braniti pred slabimi poteza- kadjo in jo sporočiti v Bru- dodaJ, da se bo zavzel za ša- toru. Deponija je na območ- mi ljudi. Širitev deponije bi selj. Če želijo evropski denar. nacijo deponije Kovor, z dru-ju vodnih virov in gozda pr- namreč zmanjSala možnost Dejstvo je, da ima tržižka de- gimi občinami pa bodo našli vega razreda, blizu pa so tudi za pretok divjadi. ponija veljavna dovoljenja le rešitev za Gorenjsko. Kmalu prvi vodniki Vsak udeleženec je izbral ve aktivnosti usmerjajo tudi eno od točk, ki jo je opisal v v privabljanje gostov v doma- seminarski r^alogi. To gradi- čo občino, kjer imajo pribiiž- vo bo pozneje služilo za pri- no 50 postelj v turističnih so- pravo posebnega biltena. Izo- bah zasebnikov in nekaj sob V Naklem so pripravili izobraževanje za lokalne braževanje se bo končalo z ob restavradjah v Naklem in turistične vodnike. Izpite za licenco bo opravljalo izpiti za pridobitev vodniške Podbrezjah. Ker se bo ta po- licence, kar načrtujemo ko- nudba v prihodnosti poveča- enajst tečajnikov. nec januarja ali začetek fe- la, želijo podatke o njej pove- Stotak Saie Naklo • Oktobra lani so odprli Turistično informativni janje novih oblik dela na tem področju. "Ena prvih nalog, Id smo se je lotili skupaj s TurisdČ- bruaija," je povedala Stanka Žontar, vodja Turistične agendje Integral in TIC Naklo. zad in jili ponuditi z enega mesta. Prizadevajo si tudi za razširitev ponudbe izvirnih spominkov i n pri pravo nove- Njen sodelavec Jože Mo- ga turističnega vodnika po center Naklo, v okviru kate- nim društvom Naklo, je bilo horič je ugotovil, da domači- občini s prevodi v tuje jezike, rega deluje tudi turistična izobraževanje za lokalne tu- ni in ljudje od drugod šele Svoje delo nameravajo širše agencija. Cre za skupen pro- ristične vodnike. Teoretični spoznavajo novost v kraju, predstaviti vsej javnosti, zato jekt Občine Naklo in družbe tečaj je trajal en mesec, po Povpraševanje po turističnih bodo letos spomladi pnpravi- Integral iz Tržiča. Glavni cilj njem pa smo za enajst tečaj- aranžmajih je še skromno, ii dan odprtih vrat v Turistič- obeh partnerjev je razvoj turistične dejavnosti in spod- nikov organizirali ogled turističnih zanimivosti v občini. za kar so delno krive slabe no mformativnem centru razmere za smučanje. Njiho- Naklo. J GORENJSKI GLAS petek, ig. januarja zooi GORENJSKA 5 nas bo Predstavnik interesov gospodarskega središča Gorenjske pri vladi naj bi postal Boris Bregant, regionalni razvojni svet pa vladi predlaga, da tudi sami imenujejo predstavnika v regionalni svet Boštjan Bocata? Hkrati so Člani kolegija morajo do konca marca od- Kranj • Potem ko je pred prildmali ideji, da bo treba prihodnjih mesecih za dati vladni službi za regionalni razvoj in lokalno samoupravo. "S tem dokumentom moramo izločiti meseci vlada sprejela reso- koordinirano sodelovanje z ludjo o nacionalnih razvoj- vlado zaposliti izkušenega nih projektih do leta 2023, vodjo projektov, ki bo odgo- najbolje pripravljene proso pred kratkim k sodelova- voren za koordinacijo in jekte, ki so hkrati fmančno nju v vladni skupini pozva» pomoč posameznim nosil- usklajeni. Poseben pouda-li nosilce podprojektov po- cem podprojektov pri pri- rek dajemo projektom, ki sameznih gospodarskih pravi dokumentacije in or- se bodo financirali iz raz-središč. Kolegij Razvojnega ganizacijsko-finančnih mo- vojnih spodbud," je razloži-sveta Gorenjske, ki ga vodi delov, hkrati pa pričakujejo la Stavka Zupan. Kolegij je anez BenČina, je za pred- tudi dobro sodelovanje via- do sedaj obravnaval zgolj slavnika gospodarskega de z gorenjskim razvojnim osnutke kriterijev za pred- središča Gorenjske predla- svetom. nostno listo (kot npr. regio- Boris Bregant gal jeseniškega podžupana Kolegij se je Še seznanil s nalni pomen; ugodne po- Borisa Breganta, ki pa ga pripravo izvedbenih načr- sledice za razvoj gospodar- morajo potrditi Še gorenj- tov Regionalne razvojne stva in doveških virov; pri- ski župani. agencije Gorenjska, ki jih spevek k izboljšanju stanja okolja v regiji: in drugo), o konkretnih projektih pa niso odločali. Šenčur Šenčurjani na Trstenjakovi poti Prvo januarsko soboto so v Gornji Radgoni organizirali tretji Trstenjakov pohod v spomin na znamenitega akademika, teologa, psihologa in pisca dr. Antona Trstenjaka» ki se je rodil 8. januarja 1906 v Rodmošcih, umrl pa je 29. septembra i 998 in je pokopan v Gornji Radgoni- Pohoda se je udelež -lo okrog 400 ljudi. Med njimi je bilo tudi i8 Članov Turističnega društva Šenčur. Po besedah Francija Erzma se člani Šenčurskega društva udeležujejo številnih pohodov v Po» murju, na katerih so vedno lepo sprejeti. F. K. V LDS ne bodo več čakali Mai a B e rto nce li kumenta opredelijo in pred- ..............................................................................lagajo novo srečanje. "Ce Medvode • Svetniške skupi- tega srečanja ne bo v tem ne v medvoikem občin- mesecu, bomo sklepali, da skem svetu so se že novem- je pobuda za projektno so-bra sestale na prvem sestan- delovanje nična in bomo pri ku o projektnem sodelova- nadaljnjem delu občinskega nju. Vse do danes se ni zgo- sveta sklepali začasna oziro-dilo nič. prav tako tudi ni ma projektna partnerstva, prišlo do srečanja z župa- Prav tako predlagamo županom Stanislavom Žagar- nu, da v čim krajšem času jem. Odzvali so se v LDS, ki je že takrat v presojo ponu« d ila dokument 2 naslovom seznani vse svetniške skupine z osnutkom načrta raz- * vojnih programov, ki je po- Smernice za projektno so- leg splošnega in posebnega delovanje z županom in dela sestavni del proraču- občinskem svetu Občine na," pravi AJenka Žavbi Ku- naver, predsednica 00 LDS Medvode. Medvode. Sedaj so pozvali tt ^ 4 % * akterje Sinkov Turn jaslice izziv za vso družino Vse do svečnice bodo dom Vrtačnikovih v Šinkovem Turnu krasile jaslice, po katerih so znani po vsej vasi, saj jim zavzamejo kar polovico dnevne sobe. Kot sta povedala Frenk in Irena VrtaČnik, sta skupaj s Itlrlml otroki - Kristjanom, Sebastjanom, Adrijanom in Ano Marijo jaslice letos začela postavljati že tri tedne prej, v tako velikem obsegu pa jih postavljajo že petnajst let. "Enkrat smo kupili večje figure, zato smo morali tudi jaslice narediti precej večje, in od takrat jih vsako leto pripravimo v dnevni sobi, vsakič nekoliko drugače. Imamo jih namesto televizije» zato je decembrsko vzdušje pri nas drugačno - veliko smo skupaj n se pogovarjamo," pravita starša in dodata, da si jaslice pride ogledat veliko sorodnikov in sosedov, pa tudi šola so že bili pri njih. I. P. Frenk Vrtačnlk pri družinskih jaslicah VABUENI V NAS SVET ... X. L > Najhitreje rastoče trgovsko podjetje v Evropi zaposluje vodje prodajnih okolišev (m/ž) VAS PROFIL: • \moie univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, zaključeno z nadpovprečnim uspehom. • Ste somostojni, prodorni, imate izrozite analitične in komunikacijske sposobnosti ter obvladate nemški jezik. • Sie vztrajni, odločni in ciljno usmeqeni ter želite prevzel odgovornost vodenja. • Pripravljeni ste se izobraževali in deioti tudi Izven knajo svojega bivonja. USPOSABUANJE: V V okviru večmesečnega programa usposabljanjo vam bomo omogoči nfenzivno uvajanje po metodi "LeornIng-by-doìng''. Predstovili vom bomo nos pristop do kupcev ter način vodenja in motrviranja sodelavcev. Spoznali boste koncept obvladovanja stroškov in doseganjo visoke storilnost). * VI VASE NAIOGE: * Po uspešnem uvojanju boste prevzeli celotno poslovno odgovornost zo prodojni okoliš s 6 do 7 poslovalnicami. * Samostojno boste sprejemali odločitve o zaposlovanju prodajnega osebja. * Kot naša vodilna moč na področjih načrtovanja, izvedbe, organizacije in nadzoro boste odločilno pnspevali k uspehu svojega prodajnega okoliša Postanite del našega uspesnega in dinamičnega tirna in nas prepričajtel Ponudbo z življenjepisom v slovenskem in nemškem jeziku^ vso potrebna dokazila in sliko nam do 2. februarja 2007 pošljite na naslov: Lidi d«o*o. k.dv Žeje prr Komendi 100/1218 Komenda 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 19. januarja zooi Središče izobraževanja V v Tehniškem šolskem centru Kranj nameravajo ustanoviti medpodietniški izobraževalni center. Matiia Rant Kranj • M ed pod j etnički izobraževalni center (MIC) Kranj bo po besedah direktorice TSC Kranj Andreje Pogačnik (na sliki) organiziran kot mrežni regijski center Gorenjske, ki bo pokrival področja elektronike, energetike, informatike» mehatroni-ke, gradbenil tva, strojništva, , gostinstva in turizma. Elaborat za njegovo ustanovitev so na ministrstvu za Omogočili jim bodo tudi pri- šolstvo in šport vložili že lani dobitev certifikatov o poklic- oktobra, podporo pa je s pod- ni usposobljenosti. Poleg pisom pisma o nameri že izrazilo tudi več kol trideset ečjih gorenjskih podjetij. tega bodo z dejavnostmi v okviru MIC poskušali vplivati na dvig in razvoj ugleda V okviru medpodjetniške- poklicev v obrti in gospodar- ga izobraževalnega centra se stvu, v moderno opremlje- bo odvijaj praktični pouk in nih delavnicah pa bodo s po- laboratorijske vaje za dijake močjo izkušenih predavate- in študente v že obstoječih Ijev izvajali Še različne semi- izobra zeval nih programih, narje, tečaje, usposabljanja odraslim pa bodo ponudili in izpopolnjevanja. Znotraj možnost izobraževanja, ki raziskovalnega inkubatorja bo prilagojeno njihovim potrebam, in sicer v obliki sa- pa bodo skrbeli za razvoj in izdelavo nove učne lehnolo- rnoizobraževanja, konzulta- gije in didaktičnih pripomoč-cii in svetovanja, pa tudi kov ter razvoj izdelkov za po-praktičnega izpopolnjevanja. Crebe industrije in obrti. Se vedno bere brez očal Anton Svoljšak» po domač? Andeljčev Tončk, je v nedeljo praznoval loo. rojstni dan, v sredo pa še god Boštjan Bogatai Skofia Loka - "Oh, nič," pra-vi Tone o tem, kaj si je zaželel za visok jubilej in skromno nadaljuje: "Saj imam vsega dosti. Za jesti, spati, vse na razpolago. Ničesar mi ni več treba." Kljub temu je dobil kup daril, župan Mihael Prevc mu je podaril dražgo-Ški kruhek, zaposleni v centru slepih, starejših in starostnikov pa so kupili trenirko, v kuhinji pripravili torto velikanko. V CSS živi zadnja štiri leta. kjer je skupaj s stanovalci praznoval v ponedeljek, v nedeljo pa se je veselil s Številnimi sorodniki. Zanimivo je, da imajo v centru kar 35 stanovalcev starejših kot 40 let je bil tudi lovec, pa sliši, kasneje nam tudi Sedaj je Andeljčev Tončk že od 90 let, med njimi pa je vendar je zajce in sme rajši povedo, da je postal pozab- 15 let vdovec, štiri leta živi v CSS. Ob osebnem prazniku •a M U Antonu Svoljšaku, po domače AndetjČevemu Tončku, so ob visokem jubileju praznovanje pripravili tudi v njegovem novem domu. Čestital mu je tudi župan Mihael Prevc. velika večina (29) žensk, opazoval kot pa jedel. Ko ga Ijiv. šele po 16 letih pa so priča- vprašamo o lovskih dogo-kali visok okrogel jubilej- Le- divščinah, se jim iz srca na-tos bodo pripravili praznova- smeji, vendar nam jih ne zanje kar za tri loo-letnüce. Recepta za dolgo življenje sla ga iz Kanade obiskala sine pozna, a ga očitno živi. nova Marjan in )ože. Najsta-Ta temelji na trdem delu. rejši sin Anton je umrl pred upa. Pravile, da so lovci ved- včasih tudi trpljenju in do- leti, v zakonu z Marijo pa se Tone je bil pred drugo no dobre volje. Ob vpraša- bri, domači hrani. "Žgance jima je rodila tudi hčerka, ki svetovno vojno furman in je nju o zdravju, pa pravi: "Vse in polento smo jedli, rad je po rojstvu umrla. Danes dolga leta vozil les z Jelovi- je v redu, nič me ne matra imam tudi ješprenj, alkoho- ima Tone sedem vnukov, ce, po vojni pa se je kol mi- in tako naj tudi ostane." Še la pa nikoli nisem veliko po- osem pravnukov in pravnu- zar zaposlil v Alplesu. Več vedno bere brez očal, slabo pil," dobre volje pravi Tone. kinjo. / Vse nai Vsem, ki verjamete Galileu. naj Najstarejši slovenski vzajemni sklad KD Galileo je dan. In kakor je sprva le malokdo verjel Galileu, ds ki so si davnega leta 1992 drznili investirati In v Galileo, ni bilo prav veliko. A danes lahko ponosne » jariuarja 2007 praznoval petnajsti rojstni 3 se Zemlje vrti okrog Sonca, tako tudi tistih, varčevati drugače v vzajemnem skladu KD o rečejo: kar dobro se vrt il Kdor je ob ustanovitvi leta 1992 KD Galileu zaupal svoje premoženje, qa je v petnajstih letih povečal za več kot krat (i^ipffut^imuloiinkihziiffkt-vauncpnvifrZitiiii À^U*'^ f^ ilad flrksitDrie^Uu^i ur^ r^^th, & K^ler im KO Invasi mtnrv ifk^i pogctfoenih partnerjih, ki wtìtfPM Of^Slo^t at^^ P^^v^iomuprdwlfanja v^ajCff^Afr^l ^lada. Tin^r^foa M^e rrt ipiHniA strarieh f^wwVd^gr^p.v* » y ^i^Mrmki MlAi ^»to^ni Iua orospekl ^n iivle^rt pt^Wki^ if i Iclnom poUptno ooro^ifg v^^jmoe^d Viaodt^iM^ M^M P^OSM^U ^dvico (udf<3o Dr^^p^dCrieM ifvMa KviK^a i^in^^iA^efi^^^dporotiia «/^ajtmneqa Mada. odvj^fio M lUAja M trou vrMwtnih pap^if v. Vr^ow^l pramcima ur^kc rM^ ali tM 10 (vdi ^^h^oti donosi UhXù v<|i ali n^hi v cK»Uhlos^ Ttkòti ^tvpd W^itnl v (asnl^ih Of ki. Ofif vn^* n in veier L i^^^una ^ r/v^ati vvt^i vi^a^Mav. )ovedu j e j o, da bo tudi zono so telemark smučarji me za svetovni pokal v Nem- domača sezona pestra, saj po petih letih prizadevanj do- Čiji ter zaključek sezone na marljivi promotorji telemar- bili od Olimpijskega komite- prej omenjenem prvenstvu," ka pripravljajo brezplačne te- ja Slovenije kategorizacijo, sporoča direktor telemark re- lemark delavnice. Na njih je kar pomeni, da jih štejejo za prezentance Urban Simčič. možna brezplačna izposoja vrhunske Športnike, Ta pri- V Skandinaviji bo Slovenijo telemark smuä in čevljev, in dobitev se jim zdi pomemb- poleg Primožiča zastopala še kot telemark smučarji radi na manj zaradi denarja kot novinka v telemarku, nekda- poudarijo, je vse, kar potrebu- zaradi statusov, je poudaril nja alpska smučarka Urška jet^ za začetek, le nelaj dobre David Primožič, najboljši sb- Zeleznik, preostala reprezen- volje. Letos se bo zaradi pole- vensld tekmovalec in trener tanca (Urška GombaČ, Mela- tne zime verjetno največ do- reprezentance. CORENISKI SEMAFOR ŠAH 1. ponedeljkovi ŠD Corenjka Lesce: 9 krogov, 10 minut, 24 igralcev. Končno stanje: i. Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj) 7,2. Boštjan jeran (ŠD Domžale) 7,3. Silvo Si- monČtČ (SK Stari Mayr Kranj) 6,5,4. Petar Ourtč 6,$, 5. Simona Orel [ŠS Tomo Zupan Kranj) 6 • najboljša ženska, 6. Marjan Lužnik (ŠD Jesenice) 6, 7, Franc Rodman (SD Jesenice) 5,5, 8. Risto Cvetkov (ŠD Jesenice} 5,5, 9, Mirko Čokan (ŠD Domžale) 5,5, lo. Franc Ravnik (ŠD Jesenice) • najboljši senior. D. Ž. ODBOJKA Končni rezultati turnirja Ženskega odbojkarskega kluba Triglav Kranj. Kadetinje; 1. mesto: OK Kamnik, 2. mesto: OKArbanasi Zadar, 3. mesto: ZOK Triglav Kranj, 4, mesto: OK Tabor Ljubljana. Mladinke: 1. mesto: ŽOK Varadin Novi Sad, 2. mesto: ŽOK Triglav Kranj, 3. mesto: ŽOK Škofja Loka. 4. mesto: OK Žirovnica. D. Ž. KARATE Mednarodni karate turnir v Velenju < Uspehi karateistov KK Shokotan Kranj: Samantha Zarnik (1. mesto najmlajše, kate), Vanesa Zarnik (2. mesto mlajše deklice, borbe 35 l^g)* Vanja Šiljak (1. mesto starejše deklice, borbe -40 kg), Suzana Mesarec (1. mesto, borbe Članice). D. Ž. HOKEJ V DVORANI Tekmovanja v floorballu SinusIKS RFL • Izidi S. kola: Tan-das Team : fnSport Divji petelini 12 : 5, Novi zelenci : FBK jesenice 5 : lo kolo: Tandas Team : Novi zelenci 5: 4, FBK Jesenke : Modri zmaji 9 : 5. D. 2. VATERPOLO 4. krog prvega dela državnega Članskega prvenstva • Kokra : Žusterna 17 :8 (3 : 2, 3 :4, 7 : i, 4:1). Strelci za Kokro: Luka Komatar 7, Gašper Šenica in Rok Resnik 3, po enkrat Enes BaŠič, Žiga Štirn, Žan jaklič tn Gašper Kalan. Trenutni vrstni red: 1. AVD Kokra Kranj (12 točk), 2. VK Maribor (9), 3. VŠD Poseidon Celje (3). 4. VK Žusterna Koper (o). J. M. SAH Prvi turnir Rožiču V Ljubljani je bil prvi letošnji šahovski turnir ciklusa mladih. Zmago je slavil 14-Ietni Samo Rožič (OŠ Tone Čufar Ljubljana • ŠK Ig), ki je nanizal šest zaporednih zmag, v zadnjem krogu pa remizirai. Četverica igralcev je delila drugo mesto, najboljš dodatni krrtertj je imel, Andr^ Kobolt (OŠ Mengeš - ŠK Komenda), kije bil drugi. Dobro je nastopil tudi ii-letni ŠkofjeloČan Cal Drnovšek ŠS Tomo Zupan Kranj), ki je zasedel 7. mesto. O, O. ODBOJKA Tekma petnajstega krc^ i. državne odbojkarske lige V tretjem delu lige se bodo odbojkarji Astec Triglava najprej pomerili z odbojkarji Marchiol PrvaČine. Tekma bo v soboto, 20. januarja 2007, ob 17. url v novi športni dvorani v Novi Gorici. 9SI6C s s i i ZABAVA V KRANJSKI GORI Dvorana Vit rane f«itiwi9.i.20Q7r ob 20^ ÌMUZ1K P«rp«tuMm J»Bll* Via^/jj s otom Ratka Divjaka (m«&éni vohjini jaavskj ar^wnM) rvwMZtie m ififorma^ijf u fVtf pc^l Sobota, 20.1.2007, ob 16... « . , . . » . » 111J jCBit itflòm lU*» OMsÉj Tckprna 1*skiv«n$k9ko&dt0fwbl: rm« oeki Angela življenje tako zato, ker je bil tolar zgodba o ni poti do evra se je zahvalil . tu uspehu, smo lahko prevzeli vsem dosedanjim predsedni- KTätKO. evro. Ravno zato, ker je bil kom in Članom slovenskih tako dober, je bilo njegovo vlad m Še posebej finančnim stvarno življenje tako kratko, ministrom, poslancem slo- Omogočil nam je naslednji venskega parlamenta, guver- velik korak naprej," je na slo- nerjema in članom Sveta 1 1 un vesnosti dejal slovenski pre- Banke Slovenije, za pomoč JMCrKCl! fcVTO mier Janez Janša in se naro- in razumevanje bančnikom, . - dom in voditeljem Zahodne gospodarstvenikom in upo- )e dobra m Evrope in evroatlantskih po- rabnikom evra, za pomoč, . . vezav zahvalil, da so v času nasvete in pozitivno odloči» St3bUn.3 V3lUt3 hladne vojne razvili prostor tev pa tudi Evropski komisiji svobode, demokracije in go- in Evropski centralni bardd. in m S3IT10 spodarskega napredka, za Na ponedeljkovi Dobro- . skupni dom teh vrednot doŠlid evra, ki so jo po po- pläCllnO ustanovili in krepili Evrop- membnosti primerjali s sre- , sko unijo, odprli ta prostor in čanjem Bush - Putin, zaseda- SrGQStVO, vanj povabili vse, ki želijo de- njem OVSE-ja in srečanjem . liti iste vrednote in sprejema- predsednikov šestnajstih SmpäA ti skupne standarde. Sloveni- srednjeevropskih držav, je ... . . ja je povabilo sprejela in sku- bilo slišati veliko pohval o tUQl SirnDOi paj 5 še devetimi državami Sloveniji: Bravo, Slovenija! - pred skoraj tremi leti vstopila Slovenija je zgodba o uspe- evropske v Evropsko uni j o, letos pa kot hu. Slovenija je slovanska trìrwjsta država Unije in kot Švica. Slovenija je primer dr- Slovenije, so od potrošnikov htevne konvergenčne krite- k uspešnemu sodelovanju v prejeli 750 pritožb, največ na rije in prevzela evro zaradi območju evra." O istem, a z račun draž) ih gostinskih s to- stabilnega gospodarstva, do- drugimi besedami, je govo-ritev. Po izkušnjah držav, ki brega zdravja javnih financ ril tudi predsednik vlade Jaso prevzele evro leta 2002, in trdne valute, to pa bodo nez Janša: "Razvoj Evropske se je inflacija na račun po- tudi v obdobju "po tolarju" unije v pogojih globalne dražitev ob uvedbi evra zvi- njeni glavni izzivi. Medtem konkurence 21. stoletja bo Šala do 0,3 odstotne ločke, ko je s prevzemom evra vo- uspešen. Če bomo znali pra-nekaj tovrstnega "davka" naj denje denarne politike pre- vočasno odgovarjati na bi plačali tudi v Sloveniji, pustila Evropski centralni ključno dilemo sodobne ev-kjer pa bo besedah Milja Ga- banki, je v njeni pristojnosti ropske stvarnosti: Kako raz-sparija, guvernerja Banke še vedno vodenje gospodar- mišljati o spremembah pra-Slovenije, za zdaj ni opaziti ske, davčne in proračunske vočasno? Kako misliti na nobenih inflacijskih priti- politike, vendar tudi pri tem spremembe tudi takrat, ko skov. V centralni banki letos ne bo povsem brez omejitev, nam gre dobro?" integracije/ prva nova članica prevzela žave, ki je pravočasno in Slovenski in evropski politični vrh na slovesnosti Dobrodošt^^^ nj Dok 12 GOREN)SKI GLAS petek, 10. januarja 2007 ZDRAVJE Razgledi študij uradne medicine je gospod Petar Papuga nadgradil s študijem tradicionalne kitajske medicine. Po vrnitvi s Kitajskega je v Zagrebu magistriral s področja epidemiologije in klinične nevrofiziologije. Ukvarja se z zdravilstvom, pri svoji terapiji pa med drugim uporablja tako imenovane ventuze, elektro stimulacij o in akupunkturo. Starost ni bolezen Petar Papuča, dr. medicine II Maäjeta Smolnikar Kaj imata uradna zahodna in tradicionalna kitajska medicina skupnega in v Čem se bistveno razlikujeta? "Za vse medicine tega sveta je značilno, da se ukvarjajo z izboljševanjem zdravja in počutja. Posebnosti posa-mezrüh medicinskih panog so odraz časa njihovega na-starika in razvoja. Za sodobne medicinske vede sta značilni natančna diagnostika in izredno zahtevni kinu-ški posegi ter prijemi, ne pa tudi opazovanje podrobnosti psihosomatskih povezav, se pravi, medsebojnega vpliva Tczko jc uma in psihe na telo. V tem Minister za zdravje dr. An- prostoru je ogromno nedore- drej Bručan zagovarja sta za farmacevtsko gospodarsko panerò? sti, o kateri nekateri govorijo, vendar je treba postaviti jas- p0tC2nitl ostro denega. Težko je potegniti lišCe, damoraz^onozdia- "To vprašanje se dovolj na opazovalna merila. Dober verjamejo, da je starost sama po sebi bolezen. Kako vi vidite in razumete sta* ostro mejo m reä, na določe- vilstvu dosledno ločiti med neuspešno postavlja v ospre- obrok ni tisti, po katerem se rost? ni6)0 in rCCl, Ild nem področju je kitajska me- uradno in komparativno dicina dobra na drugem ne. medicino. Kako to komenti- določenem s svojimi dosežki in prijemi rate? dje ovir pri nastajanju zdra- počutimo svinčene, utruje-vilstva oziroma dopolnilne ne, po katerem ne moremo "Starost sama po sebi nikakor ni bolezen. Ce se v medicine. Vendar, študije, delati in misliti. Vsekakor je vseh telesnih delih staramo kitajska medicina vsekakor "Nahajamo se v zgodovin- ki so jih pred trinajstimi leti dolžina in kakovost življenja enakomerno, bolezni ni: člo- « ^ « « « »» V V* ▼ (iV «A^ ^ XS_1 «9 V J^IV^ LftAJ IBJ JLL14ÌJ U 11 t a t« ^ iVCATV^ 9 teil* ^ I 4 IV« J 4 »I* V*N> področju )6 prevladuje na psihosomat- skem obdobju, ko so to pač opravili v ZDA, so pokazale, vpeta v življenjski slog in če vek umre kratko malo zato, , . . , skem področju, ki pripelje do osrednja stališča večine kole- da uporaba zdravilskih me- je ta zdrav, smo toliko bolj ker mu zmanjka vitalne Kltà]SK3 organskih bolezni, medtem gov, ki jih minister zastopa, tod in tradicionalnih zdravil- zdravi tudi mi in vsi okrog energije in vitalne snovi. ko je na področju kirurgije in Vsak je deležen svojega skih sistemov porabe zdravil nas. Upam si trditi, da je pov- medicina dobra sodobnega zdravljenja pov- sem omejena in zastarela. mnenja m prevzema zan) tudi posledice. Sam nisem bistveno ne zmanjšuje. Kar prečje slovenskih prehranje- Ampak, vsi ljudje pridemo na ta svet z določenimi bole- po svoje pove. da je še vedno valnih navad zunaj informa- ženskimi nagnjenji in ta na drugem ne. Treba je torej ločiti in ravno niti kompetenten niti ni- ogromno bolezni in stanj, v tìvno podprtega okolja, zato naša Ahilova peta je dejan» za to ločevanje je dobro neka- mam k temu mnenju česa tere stvari študirati najmanj iz dveh zornih kotov." posebnega dodati. Ključno katerih je farmacevtska ponudba dejansko nenado- pravim, izobraževanje l)udi sko breme, ki ga moramo z pri nas čaka na rojstvo. Če modrostjo in pametjo pravo- je, da je naša stroka na razpo- mestljiva. Se pravi, izredno potegnemo Črto, je ostanek tju-Mnenja o tem, kdo lahko neumestno je trditi, da je dunajskega imperija, ki se Uživanje ocvrte nrane, rciecega kitajske medicine natanč* sege varno in uspešno oprav- razvoju in nastajanju zdra- ocvrtem krompirju, sacher nejša. časno prepoznati ter preprečiti. Zato, da bi bila starost le diagnostika tradicionalne zdravilske dejavnosti in po- farmacevtska industrija pri odraža v dunajskih zrezkih, lažja, ugodnejša in kakovost- II nejša, bolj izpopolnjena kot Ija, so številna in različna, vilstva, ovira. Na področju torti in tako naprej, še vedno mesa, zahodna.> Prelomno področje je, red- zdravja ni prostora za tek- preveč navzoč, kar je zagoto- , . . "Obe diagnostiki sta nepo- mo, akupunktura, ki v celoti movalnost in izključevanje, vo zgodovinski sovražnik s Ki Ompir)a, polni, med seboj odvisni in temelji ru znanjih o energij- Kakovostna zdravilska po- podaljškom." predvsem druga drugi potrebni. Ze za- skem telesu in o delovanju radi zgodovinskih omejitev in razsežnosti hkrati ni nobena telesa in se marsikje povsem ujema s sodobno medicLn- 4 4« »"■"'"«-«'V»-« .M -> «.«N.^*«.«^« ZaDeljene^a, veda popolna in izpopolnjena, sko doktrino in fiziologijo, vpeta je v drugačno misel- uporablja pa druge izraze za sladic, ki nost, v drugačne temelje in iste pojave. In zdaj» če aku- na ponudba," nudba )e samo še ena možnost, ki jo lahko pacient glede na svoje zmogljivosti in želje izbere. Temu bi se reklo demokratična zdravstve- Kaj z zdravstvenega vidika pomeni za žensko telo splav? "Z zdravstvenega vidika je v višji nosečnosti splav za žensko telo nedvomno veli- I ••It pravzaprav sloni na nekem punkturo kol takšno sprej- vsebujejo belo kratkem zgodovinskem obdo- memo pod streho medicine, , , . bju. Ne vidim načina, da bi smo nehote sprejeli še en mOKO, ]a]Ca» nekatere zahodne diagnostič- povsem dnigačen doktrinär- .J. . . ne metode nadomestili s kitaj- ni sistem, torej teoretično ______________________________________... ^___.. —e,______ SladiCOr, pitje skimi in ne vidim načina, da ozadje, ki z vidika drugih "To je pereče vprašanje, ali živali za hrano ne umori- snovi neicaj, kar pri ženskah V Sloveniji je povprečna življenjska doba nižja od evropske. Kje je mogoče iska* ti vzroke? Kaj menite o teoriji, po kateri naj bi bila potreba ljudi z določeno krvno skupino ka travma. Vendar, tudi v po uživanju mesa naravna? zgodnji fazi nosečnosti po- "Po mojem mnenju je ta meni izgubo vitalne snovi, teorija na trhlih temeljih. Na Kar kitajska medicina razla-svetu obstajajo množice ljudi ga pri spoče^u in sami spol-vseh krvnih skupin, ki po na- nosti, je za telo pravzaprav ključju že zaradi revščine do vitalno pomembno dejanje mesnih živil nimajo dostopa in pri splavu je izguba te ,, . , . bi, redmo, podrobnosti razla- tehnik kitajske medicine, ni Verjamem, da je pri nas še aiKOnOia, je ge pulza aU jezika ali opazova- zaželeno. S tega vidika smo s vedno množica ljudi neob- nietelesa.obraza, nohtov, dia- svojimi stališči nekoliko v veščena o škodljivosti določe- jo zaradi verskega prepričanja, pa vendar preživijo osemdeset in veČ let. Vsak zahteva daljše okrevanje. To, da gre ženska že naslednji dan po splavu v službo in se nezdružljivo z ni, podplatov nadomestili z konfliktu. Ampak, to je del nih življenjskih navad in raz- mora prevzeti del odgovor- vede, kot da se nič ni zgodi- , . . metodami iz zahodnega sve- evolucije naSe miselnosti in vad. Uživanje ocvrte hrane, nosti in odločitve in dobro je, lo, je do telesa neresno in zdravjem in ta. vsekakor je Človek nekaj naša stroka vsekakor potre- rdečega mesa, krompirja, da imajo vsi, ki želijo na to neodgovorno dejanje. V tem zelo zapletenega in zahteva buje še nekaj desetletij ali predvsem zabeljenega, sla- temo razpravljati, o svojem stanju so lahko ženske de- zdravim veliko več dolgoročnega opa- malo manj, da se prepriča, die, ki vsebujejo belo moko, zovanja in razmišljanja o da drugod v svetu ni tako. II življenjskim vzrokih in posledicah, preden jajca, sladkor, pitje alkohola, je nezdružljivo z zdravjem in zdravju jasne argumente in vodila." ležne hudih dodatnih poškodb telesa, bolezni in tako naprej. Dolgoročno se uteg- slogom. II sklenemo krog in rečemo, da Predstavlja tradicionalna ki- zdravim življenjskim sio- So ljudje, ki po mojem nejo te okvare zapisati pred- 0 niem vse vemo II tajska medicina nevarnost gom. Ne oporekam zmerno- mnenju zaradi predsodka vsem preko vnetja rodi]. II f r GORENJSKI GLAS petek, 19. januarja 2007 PROJEKT Razgledi Pet starih mestnih jeder na Gorenjskem {Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič in Jesenice) predstavlja pomemben del regionalne identitete. Spopadajo se z upadanjem števila prebivalstva, pomanjkanjem javnih investicij za obnovo in infrastrukturo, prometnim kaosom, pomanjkanjem znanj o celostni prenovi mest, pomanjkanju turističnih atrakdj, njihovega trženja in podobno. dobro ime v vračamo Tove Krajtebol norveška arhitektka specializirana za oživljanje mestnih jeder Bo^an Bogataj V zadnjih dvajsetih letih v mestnih srediSčih beležimo diščino in naravne parke, na splošno imamo tudi podobne probleme. Lani je norveška vlada sklenila novo pogodbo z postopno zamiranje dejavno- evropsko kc«nisijo o sofinajid- sti. V Regionalni razvojni ranju projektov v novih dani- agenciji Gorenjska so pred cah. Projekti so namenjeni za- dobrim letom prijavili projekt varovanju in razvoju kulturne Sejem bil je živ, s katerim ždi- dediščine. V Hedmaiku se s jo prenesti znanje norveSke re- tem že dolgo ukvarjamo. Iz gije Hedmark, ki je Že poskr- skupnega projekta, ki naslaja bela za oživljanje (regenerad- pod naslovom Sejem bil je živ jo) nekaterih mest v regiji in je- s podnaslovom Prenova s&rih seni dobil) pozitiven odgovor mestnih jeder Gorenjske lah- norveškega finanäiega meha- ko vsi potegnemo koristi. " nizma. Glavni olj projekta je spodbuditi celostno regenera- Ste ariiitektka, vendar pravite, djo mest kjer se bo ponovno da arhitekt ne sme igrati pre- aktìvirala ekonomska in sodai-na moč ter ohianib kulturna dediščina. velike vloge. Kako boste prinesli svoje izkušnje k nam^ "Najprej smo na Norveškem O regeneradji mest smo se pripravili konfercnco za pet ob- pc^ovarjali z norveško arhi- än. ki so vstopile v projekt Na- KrattebdI, arhitektka in vodja projekta na Norveškem, ki je hkrati tudi mentorica tektko Tove Kiatteböl, ki nam udti smo jih želeli kako skozi ško^eloški skupini. Na sliki z janezom jocifbm, Barbaro Pokom, Matejo Hafner Dolenc, je najprej povedala, da ne proces regenerate nekega ob- županom Igorjem Orakslerjem in Markom Pleškom. more ponuditi preprostih od- jekla» trga, turističnega aH kul- govorov, lahko pa zastavi več pravih vprašanj. 'To so zgodo- tum^ centra, javnega prostora, mladinskega centra ... takž- uspelo na Norveškem, v Hed-marku.^ ne so se zapirale. Nekaj let vodenja skozi mesto, da bi ga smo delali na projektu rege- zlahka prepoznala za Norve- r v* • • x • * / « ' «j ----------------» ' ' ' v 00 mi 1C vinska mesta s svojo dediščino nega, ki ljudem veliko pomeru- "Odgovorna sem za urbani, neradje mesta in ga popolno- iana. To je tista prava duša, in svojo dušo, zato odgovore za Skozi proces jih bomo 4*é Z prostorski razvoj (place deve- ma spremenili. Sedaj imajo kjer vsak prispeva neka) male- padel kustos rešitev mest že poznate. 1^0 našimi obiski na Gorenjskem, lopment) mest s kulturno de- novo knjižnico, preuredili ga. iz tega pa nastane veliko. ^ ^^ • i^i« ^^^ __^ A — J««« • I tržiškega jim pomagam z uspešnimi Predvsem pa bomo skušali po- diščino. Do sedaj nam je smo mestni trg in še marsikaj Mladipasonajpomembnejši, idejami iz tujine, nikakor pa ne želim ničesar narediti na sta\4jati dobra vprašanja in pri- uspelo, saj smo delali z lokal- drugega, predvsem pa misel- saj je brez njih ves trud za stojne s tem ohraniti na pravi nimi oblastmi, katerim ponu- nost ljudi. Sedaj so ponosni man." muzeja, ki je svoj način, saj imamo mi svojo poti. NajpomembnejŠa je več- dimo strokovno pomoč, iz- na svoje mesto, populadja J kulturo, svoje običaje in nava- namembnost. Izpostavljamo kušnje in tudi denar ter tako celo raste. Radi živijo v mestu. Kako prepričate različne sku- takO predan de," pravi arhitektka. Projekt štiri točke: reševanje konfliktov naredmo nekaj za obe strani, čeprav delajo drugje. Spreme- pine ljudi, da sodelujejo za Sejem bil je živ je potrdil nor- v mestu, družbeno kulturna Mi jih praktično le vodimo in niii smo miselnost ljudi, jih razvoj mesta, tigovd, umetni- pOSlu pri vešld finančni mehanizem, analiza območja, vračanje do- zato se bodo kmalu začele ol> brega imeria (branding; image podpiramo pri projektih, sami pa morajo pripraviti pro- pritegnili h komunikaciji in ki, mladi medsebojnem dogovarjanju. "Pripravimo delavnice, ki vodenju skozi nove Kranjske hiše v Kranju, making) in vključevanje mia- jekt, denar, ljudi, predvsem Sedaj imajo meščani energi- se jih lahko udeleži vsakdo kulturnega centra v Tržiču, dih v prenovo mest mesto, da bi ga trga Stara Sava na Jesenicah, zlahka škofjeloške Kristalne dvorane in Linhartovega muzeja v Ra* dovi jid. Skupna vrednost inve« Kdo sodeluje 5 slovenske stia-m> mJade. Pri projektu morajo jo, verjamejo, da zmorejo in pod istimi pogoji in vedno g}edatì v prihodnost in zago- vse se je obrnilo v pozitivno skupaj. Posebno pozornost toviti àenai vnaprej, sicer se smer. ga ne lotìmo. Nekateri predeli II "Za vsako mesto bomo so bili prej na slabem glasu. prepoznala za stidj aiaša 14z milijona evrov. usposobili vodjo projekta pre- mladi so se izseljevali, laimi- ^ nove mest» ki se bo še posebej na) je rasel. Ta trend smo obr- N Orvezana. PrìSli ste na povabik> Regk>nal- ukvarjal z dogajanjem v me- niii, stanovalci se ne izseljuje- ne razvoje agendje Gorenjska. Kako sts se našli ? stu, skrbel za promocijo, jo več, mladi celo prihajajo." dvignil zavest o pomembno- Vplivi na našo m norveško stavbno dediščino so bili zelo različni, kaj ste vi najprej of»-žili pri nas^ "Pri nas ni toliko zidanih To je tista prava duša, kjer vsak projektom v okviru pn^rama vencije za trgovce, da bodo pri rias že nekaj. Ali mi lahko pri nas ni ohranjenih, saj jih posvečamo mladim, saj ti vedno prispevajo mnoge zanimive, drugačne ideje. Vabimo jih k različnim akcijam olepševanja mesta. Če sami posadijo rože ali drevesa, sami postavijo neko skulptu- hiš, saj je glavni element les. ro, prav gotovo ne bodo Sodelovanje se je začelo s sti prenove, dobil tudi sub- Takšnih načrtov je bilo tudi Večina starih mestnih jeder polomili dreves in potrgali rože ali polomili skulpture. Takšne aktivnosti bodo morali Interr^ Iqer je sodelovalo de- urejeni skupni interesi. Mi prispeva vet evropskih regij. 2e zelo bomo določili mentorje za navedete praktičm primer? "Obravnavali smo mesto po požarih nismo mc^ obnoviti. Tako so najstarejši ob- uvesti vaši vodje projdrtov brez . zgodaj smo odkrili mnogo po- vsako mesto, Id bodo bedeli Hamar z zelo negativnim slo- jekti stari do 150 let. tudi komerdainih ciljev, ampak neXai malesa, dobnostimed Gorenjsko in re- nad dogajanjem dve leti." vesom. MeŠČarii tega mesta struktura gradnje je drugaČ- zgolj zaradi izobraževanja, za- gijo Hcdmajk, kot m primer, se z njim niso identificirali, na. Opazila pa sem, da želijo radi vključevanja različnih sku- iz tesa pa pomembnost turizma, indus- Ste arhitekdca odgovorna za ur- bili so nesamozavestm, niso tu ljudje sodelovati, V oä mi pin, zai^ dvigovanja zavesti o nastane veliko/ trije, oboji živimo ob meji, banizem, veruar z bol) spedfič« želeli priznati, kje živijo. Cen- je padel kustos tiliškega mu- pomenu mesta, kulturne de- imamo močno kulturno de- nim pristopom. Kako vam je ter mesta je propadal, trgovi- žeja, ki je tako predan poslu diščinc in podobno." H CORENISKl GlAS petek, 19. januarja 2007 PROJEKT Razgledi Regionalna razvojna agencija Gorenjska (BSC Kranj) je jeseni uspela pridobiti 1,4 milijona evrov, ki petim gorenjskim mestom zagotavlja obnove objektov ali trga v starem mestnem jedru. Duhovi bodo Projekt Sejem bil je živ {Lovely old town) za oživitev Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Bo^an Bogataj izdelavi konkretnih akcijskih katerim lahko oživiš marsika-programov in delu 2 različni- tero mesto ali objekt iji to so Drugi fanuarski teden je 32 mi interesnimi skupinami v nam norveški strokovnjaki udeležencev 2 Gorenjskega, ki sodelujejo pri projektu Se- svojih mestih. "Sre^AÜ smo se na izredno dobro prikazali in razložili, " pravi Stavka Zupan iz Regio- jem bilje živ obiskalo mesto motivacijskem in delovnem nalne razvojne agencija Go-Hamar, v regiji Hedmaik na srečanju," pravi predsednik renjska, ESC Kranj. Na Go- Norveškem. Projekt je podprl norveški finančni mehani- Regionalnega razvojnega sveta Gorenjska |anez BenČi- renjskem se projekta lotevajo v petih največjih mestih, na zem z 1,2 milijona evrov, kar na: "Domačini so se izredno |esenicah, v Tržiču, Radovlji-predstavljaS5odstotkovvred- potnjdili, pokrajina je izred- d, Kranju in Škofji Loki. Prioritete usmeritve razvoja in oživitve mest so različne. nosti investicij. Bolj kot inve- no podobna Gorenjski. Po sticije, ki so sicer privlačne in občinah imajo predstavnika J. r 1 « —w f/.V^Vi-...—s« v*... »v.v ...VVV i6DrU3r)3 bodo popestrile in oživile go- mladih, v starosti od 12 do 18 vsem pa je skupno, da zaen- bo v Škofji Loki renjska mesta, pa je pomembno izobraževanje pro- let, ki mu pravijo mladi žu- krat v mestih še nimajo znanj pan. Ti igrajo izredno po- in usposobljenih zaposlenih, V Sokol S kern jektnih skupin za oživitev membno vlogo pri odločit- zato bo poUebno še veliko iz- Benčina, predsednik razvojnega sveta, je Norvežanom mest. vah o razvoja mesta." Benä- obraževanja in 02aveščanja Predstavil Gorenjsko In njene razvojne možnosti. Norvežani so predstavili ni se je izredno vtisnil v spo- prebivalcev. "Pričakujem, da QOmU posvet z dobre prakse, od vključeva- min predvsem menedžment se bodo skozi delo v projektu rali že pred odhodom na sebno metodologijo izluščili , . . , nja mladih v proces razvoj- turističnih destinacij, kjer usposobili člani projektne Norveško in na podlagi nje najpomembnejšo stvar • HOrveSKimi m nega načrtovanja, oživitev imajo vsi ponudniki v regiji skupine, ki bodo ob zaključ- postavili tri glavne cilje. "Na vzpostavitev atraktivne po- - 1 • • nekdanjih tovarniških objek- enotno institucijo, ki uprav- ku projekta sredi leta 2008 prvo mesto smo postaviU nvidbe. "Kaj je atraktivna po- SlOVenSKimi tov... svoje projekte so pred- Ija z vsem na področju turiz- sposobni sami upravljati obogatitev celostne ponudbe, nudba pa bodo povedale vse stavili tudi Gorenjci. Skozi ma, največ vpliva pa ima ti- razvoj mestnih jeder," pravi drugo je vzpostavitev sodelo- interesne skupine, vsi, h že- strokovnjaki na delavnice so spoznali razliČ- sti. ki v prejšnjem letu tudi . . ne telmiice dela s skupinami temo oživitve in oblikovali pristope za izde- naj več vloži. "Na obisku na Norveškem lavo akcijskih načrtov dela v smo spoznavali proces in na- Zupanova. Vsako projektno skupino bo spremljal norveški mentor. vanja med vsemi interesnimi skupinami in tretje skup- petin posameznih mestih. Rezul- čine dela ter sodelovanja med izkoristiti predsedovanje . I«-! dela je obsežno delovno lokalno oblastjo in okoljem. Evropski uniji SOrenjSKlil gradivo, id bo lokalnim pro- to so stanovalci, prebivalci. lijo sodelovati pri razvoju mesta. Prav zato se bo že v na promocija celostne po- začetku prihodnjega tedna nudbe," pravi vodja projekta sestala delovna skupina in v največjem gorenjskem me- župan, sledila bodo organizi- s tu Tanja Vari. rana srečanja in delavnice 2 Norveški mentorji so potr- mladimi, gostinci, trgovci. jektnim skupinam služilo mladimi, gostinci, trgovci ... v Kranju so stanje v sta- dili pravilnost zastavljenih d- stanovalci. Upoštevali bomo mest. kot izhodišče in pomoč pri Pomembno je sodelovanje, s rem mestnem jedru analizi- Ijev, kljub temu pa so s po- predloge vseh in skupaj našli Povezi se 27 Računalnik in jaz Robert Guštin Dvignete telefonsko slušal- Vam je to kaj znano? Še ne iz intemeta, kot pa jih 50 poš- no inšje hitrosti, tudi do nekaj na dva dela, na televizijskega , linija pa je zasedena. Zno- tako dolgo nazaj in zelo po- Ijete. Enota za prenos podat- M bi t/s. Glavna razlika od in inUmetn^ga. Ne omogoča va posku site čez nekaj min ut redko še danes, se to res dogo- kov je "bit/s fear pomeni, da p rejšnJih d i^eh pov ezav je ta, ob ičajne telefonije, pon uja pa in zgodba se ponovi. Odhiti te ja. V primeru, koza dostop do se v sekundi po linijah prertese daje to stoino povezava do precej visoke hitrosti. po sledi žice, ki vodi od tele- intemeta uporabljale navad- določena količina podatkov. interneta in je ni potrebno Za tiste z globokim žepom fonskega priključka in se kon- no analogno tel€fi>nsko linijo, Za mir v hiši je bolje, če vzp ost avlja ti in p reki njat i, pa je na voljo optika. C re za čuje nekje za zaprtimi vrati je telefoniranje med brsta- imate telefonsko linijo tipa Mesečni znesek je fiksen in ve- samostojno žico do vas. Ne de- sobe vaših otrok. Počasi odprt- njeyn po Internetu onemogoče- ISDN. Tudi tu gre za klicno zan le na hitrost povezave. lite si jez nikomer in ves Čas je te vrata in n ihče ni ti opaž i rxe, no, saj je linija zasedena. C re povezavo, ki jo moramo ved- Pred nost te povezave je v tem, na voljo le va m. Na menjerm je da ste vstopili v sobo. Vsi zrejo za klicno povezavo, saj mora- no znova vzpostavljati in pre- da vam omogoča več funkcio- le dostopu do intemeta. Hitro- V monitor, nekaj tipkajo in so mo za dostop do intemeta kli- kinjaii. Ta linija je sestavlje- nalnosti, saj poleg telejbnira' sti so tu lahko izjemno visoke v povsem drugem svetu. Seve- cati določeno tel^onsko Števil- na iz dveh kanalov, iz dveh nja in brskanja po intemetu. tudi do nekaj Gbit/s. Običaj- da kmalu najdete, kam je spe- ko. Ko končamo z brskanjem delov. En kanal je namenjen lahko preko nje gledate tudi no jih uporabljajo podjetja. H Ijan drugi konec žice iz tele- po intemetu, rnoramo poveza- telefoniranju, drugi pa dosto- televizijo. Povezava je vezana potrebujejo za svoje poslovanje fonske vtičnice. Jasno, priklju- vo prekiniti, saj je sicer telefon- pu do intemeta. Tako lahko na telefonsko linijo, le da ima neodvisnost. Slabost je v izred- čen je v računalnik. Ko prav sfci račun previsok. Hitro$J vaši otroci mimo brskajo po več delov, za vsako funkcijo no v/sökiH cenah tovrstnih po- potihoma potegnete žico iz ra- prenosa podatkov je pri tovr^- intemetu. vi pa vmes telefoni- svojega. Korak v isti smeri je vezav. čunalnika, zavlada splošna ni liniji največ 64 kbit/s v obe rate. Lahko pa oba kanala tudi VDSL, ki prav tako po Katero povezavo do interne- panika, preplah. Naenkrat smeri. Ena smer je usmerjena namenite isti aktivnosti. Hi- nuja vse prednosti ADSL po- ta boste izbrali, je odvisno vas vsi opazijo. Nekje med iz- k vam in po njej podatki pri- "nežnih" besed in jeznih hajajo k vam. Temu pravimo trost je tu nekaj večja in sicer je "download " največ 128 vezave, le da so lahko hitrojfti predvsem od vaših želja in po-še višje. Segajo kar do jo treb. A običajni uporabniki pogledov ugotovite, da ste prekinili hudo resno delo tuz in- "download". Druga smer pa je kbit/s, "upload" pa 64 kbit/s. Mbit/s/zMbit/s. pošiljanje podatkov stran od kar običajno zapišemo kot izbirajo med ADSL VDSL in Zelo pogosto je uporabljen kabelskim dostopom. Običaj- tudi kabelski dostop do inter- no pade odločitev na podia^ Kot nadgradnja ISDN po- neta. Ta za svojo pot uporab- cene in možnost i, saj se cene intemetnem klepetu. Torej, hitrost pri "doivnloadu". saj vezave vam je na voljo ADSL Ija omrežje kabelske televizije, minimalno razlikujejo, bistve-n ič kaj udo resna stvo r. vel i feo več poda tkov p rej mete povezava, k i pon uja že bistve- Signal se pri vstopu k razcepi «ih razlik pa ni. temetu. Kmalu se izkaže, da vas, v internet. Temu pravimo 128/64 kbit/s. je Šlo le za klepetanje otrok po "upload". Bolj pomembna je GORENJSKI GIAS petek, 19. januarja 2007 PROJEKT Razgledi rešitve. Pri razvoju mesta moramo tudi dodatna preno- Praznih hiš je malo, veliko je bomo partnerji," je dejala Ta- čišča, reurbanizirati stare in- raznih institucij, od muzeja, nja Vari. V skupini so prepri- dustrijske objekte, zagotoviti glasbene šole, rdečega križa, ćani, da je potrebno ponud- parkirišča in drugo," pravi TIC, župnišče, galerije, gobo specializirati, se povezati vodja projekta Mateja Haf- stilne, prostore imajo tudi in pripravljati različne prire- ner Dolenc, ki je že predlaga- Študenti in drugi. "V prete- ditve, ki bodo pritegnile obiskovalce. Veliko pričakujejo la vrsto aktivnosti. Najprej povezano delovanje vseh klosti je bilo že veliko narejenega, vendar se pravi koraki od prve polovice prihodnjega meščanov, ka tu živijo, delajo iz preteklosti kažejo šele se- ieta, ko bo Slovenija predse- ali so lastniki objektov. Obči- daj. Doseä želimo še, da bi dovala Evropski uniji. Glav- na, kjer sogovonuca vodi od- Linhartov trg živel kot muzej- nina dogodkov v Evropi bo delek za okolje in prostor, bo sko mesto, saj ima vsaka hiša takrat na Brdu pri Kranju, zato bodo v starem mesmem pomagala pri iskanju rešitev nekaj pokazati in jih je vred-in urejanju postopkov. "Našo no odpreti obiskovalcem," je jedru pri pravili primemo po- turistično ponudbo bomo prepričana Majda Odar. S nudbo in skušali privabiti in skušali graditi na kakovost-promoviratì Prešernovo me- nih projektih, kot je uprizori- projektom Sejem bil je živ bodo obnovili baročno dvora- Vsako mesto je dobilo norveškega mentorja, ki bo na daljavo spremljal in usmerjal njihovo delo. sto tudi prek meja. tev ŠkofjeloŠk^a pasijona, z no za stalno zbirko o Antonu obnovo Sokolskega doma pa Tomažu Linhartu. "Največji z izgradnjo Malo vrhova. II pravi pa smo uspeli umestiti v pro- ^rpranip 7 jektSejembUježiv. Koboce. ^ Stavijo na kulturni in kongresni turizem V škofii Loki so pred odho- njimi bo spet v Središče vsega dogajanja loten projekt čez nekaj let do-bomo dobili prostor tudi za izziv je vzpostavitev večjega bo kulturni center, ki ga končan bo za kulturo, zabavo kongresni turizem, " je dejala števila prenočišč, saj je zna- bodo kmalu začeli obnavljati, in gospodarstvo namenjenih r\rvi nnlAViri Mateja HstTner Dolenc. <"i1nr>«f «p/ianiìh nbi«Vrvva!rpv v nipm bi Hali nrrt^tnr 7a Hp. War Wva H ratni Vi mptmv ± x Čilnost sedanjih obiskovalcev, njem bi daL prostor za de- kar 3000 kvadratnih metiov da si o^edajo mesto, razsta- lovanje mnogim kulturnim površin, " pravi podžtipan Bo- juniìa k.0 bodO VA »avii^in u oalpi-iìn In arfi^ Hniitvnm i? nT^^itìP H Kn rrc RrPCT!an^ \lr\tn nrnìplrta cn J J ' dom na Norveško ugotovili Mestni hotel Radovliica zavijejo v galerijo in gre- društvom iz vse občme, ki bo ris Bregant. Moto projekta so slabosti in prednosti starega mestnega jedra. Med slednje štejejo ohranjeno staro mestno jedro, veliko prireditev, pri- nim stanjem v starem mestnem jedru oziroma na Lin- ponudbi, " pravi Odarjeva. padnost stanovalcev mestu, hartovem trgu delno zado- Obvoznica rešitev bogato izročilo, velik interes voljni, vendar vedo, dabo prometa za nakup stanovanj, občina trebno Še marsikaj narediti. sofinancira obnovo objektov. Med največje slabosti štejejo do. Mi želimo, da bi živeli s tako poslal kulturno središ- na fesenicah vzeli dobesed- T^rprylpH^ill V Radovljici so s trenut- prebivalci in uživali v njihovi Če, kjer bi se vsakodnevno no, saj želijo, da bi Stara Sava Jr & dobivali kulturniki vseh vrst, živela, oživela- "Medtem ko staniC in starosti, pogledov... V centru se v dnigih mestih ubadajo s ' Tržiča je vse veČ obnovljenih problemom premotečega nfcdlasall stanovanj, s katerimi želijo hrupa za stanovalce, smo mi r & privabiti predvsem mlade, ki vprednosti. Stara Sava je bila rt^H^lìTlIP ei cnrpmpmli i^nfort ^ùch Ai^r^^ana i-av- J f "Naša največja naloga bo si želijo sprememb. Med slabosti pa sodijo dotra- nerešetia lastniška vprašanja vključiti stanovalce ter lastni- jani objekti, nujna je posodo- objektov, v selitvi dejavnosti ke trgovin in gostinskih loka- Središče Stara Sava bitev infrastrukture, kljub pri- s trga, v starajočem prebival- lov k sodelovanju pri razvoju seljevanju mJadih družin še stvu ter v zaščiti starega mesta," je prepričana Mateja dolgo časa odrezana od javnosti, zato stanovalcev ni, vendarle pa se je vse ohranilo. Po drugi strani pa mora- oŽlvitvi usmeritve pri Na lesemcah so si ureditev mo trgovce m gostmce Še pri- vedno prevladuje sodalno šib- mestnega jedra, ki je hkrati Hafner Malovrh, vodja ko- in oživitev starega mestnega vabili ter ustvariti pravi turi- rxieStnlH icdcr ko prebivalstvo, neurejen pro- tudi glavni izziv. "Linhartov misije v Tržiču. Ta se bo se- jedra zastavili s celostno liie- stični utrip, " pravi Bergant. f lik kompleks, kj )e nexoc spadal pod okrilje železarne, v V sklopu projekta se redno sestaja tudi odbor za Staro Savo. kjer z veseljem pri- met, pomanjkanje parkirnih trg je v celoti zaJÜten spome- stala prihodnji teden, že se- ditvijo Stare Save. Gre za ve- mest, večlastniltvo ali neure- nik kulturnega pomena, kar daj pa vedo, da bodo v Čev- jeno lastništvo, nekateri praz- ob sicer dražji obnovi pome- Ijarskem mestu §e naprej ni objekti (ŠeŠir, stari vrtec, ni, da bo trg v celoti lepši in pripravljali številne priredit- njega pa so vključeni Plavž, • Čakujejo ljudi z dobrimi Krona, nunski kompleks), po- prijetnejši tako za stanovalce ve in jim dodali nove. "Pred- nekdanja skladišča, trgi in idejami. Na Norveškem so manjkanje gostinskih objek- kot obiskovalce/ pravi vodja pogoj je, da za promet zapre- parki, tu je knjižnica, muzej, z veseljem sprejeli idejo, da tov in prenočišč. "Z ob novo S okols keg a doma bomo zagotovili po- radovljiške projektne skupi- mo staro mestno jedro, saj center vseživljenjskega uče- bi vseh pet mest svoj kul- ne Majda Odar. bodo le tako lahko gostinci nja. "Celoten projekt je vre- turni program predstavilo Radovljiško mestno jedro na ulice postavili stole in den vsaj 20 milijonov evrov, tudi v vseh drugih mestih. trebne prostore, zagotoviti pa živi, pristavlja sogovornica, mize. Seveda je to pogojeno trg med cerkvijo in graščino Od kraja do kraja. Lan za prejo 68 IZ STARIH ČASOV Ker se zdi, daje Gorenjski No/p rej o lanu. brez katere- M t HA Naclić glas edini (?), ki še neguje ga preje pač ne bi bilo. "Od starodavno tradicijo preje, m lanenega zrna, ki ga vseje§. bo napak. Če o njej zapišemo še katero. "Pred kakimi sto pa do tedaj, da tv izroči tkalec izgotovljeno platno, je dolga if * t ^ ^ let i in Še p r^e se je vsa gorenj- pot in fi da dosi i opravila. To ska stran prav doli do Ljublja' je menda vzrok, da se je zad- ne ukuaijala s prejo. Lepo je nje Čase v nekaterih krajih se- bilo gledati takole junija tev lanu precej opustila. Poleg ogromne ryive višnjevo cveto- tega je imel krnel glede perila čega lanu, ki je kakor morje vedno veČ tujih, & tudi draž' valoval v vetru^ Pozimi pa $0 jih in slahejših izdelkov na po vseh hi^ah brneli kolovrati razpolago in je začel setev pozno v noč. Da bi si bila Co- lanu vedno bolj opuščati ter se renjska nabavljala kako dru- ukvarjati z drugimi pridelki. go perilo nego platno, ki se ki povzročajo manj opravila. pridela doma, na to ni bilo To velja zlasti za kraje, ki se Lanerio "morje" nekje na tujem mis/it». Saj pravi pesem: nahajajo v bližini Ljubljane." 'Poštena je predica / in yffl ra Pojav, ko t uji i n cenejši tek- lan se navadru:> pripravi na str- jo. V drugi polovici meseca ju- V pripravne snope m izvozijo na skedenj, kjer ga prično 'ref- Ijati' na za to pripravljenih grabljah, katerim pravimo 'gradaše'. Refljanje ima namen ^vice, to je seme, ločiti od slame. To delo je precej naporno in ga Mvadno opravljajo možaki. Glavice se potem suse na 'dirah' (lesena su^il^ naprava) ter se morajo večkra f premešati, ker zelo rade plesni-jo. Suhe se omlatijo, pa se iz njih dobi laneno seme, iz kate-rega pr^jo laneno olje. Preša-nje (goščo) pa pod imenom 'lanene tropine' porabijo kot tečru) hrano za živino. " Toliko zaenkrat, o teritvi ta resnica, / da (Ì5(D dekle kaj velja, / ki obleko vso dotnačo stiini izdelk i na naše m trgu nišču Črne detelje, ki jo v jeseni n ija dob i lan lepe višnjeve cve- lanu pa naslednjič. Sprašujem izpodrivajo dražje domače, podorjejo. Spomladi brazde tove in vsa njiva je - kakor Že se, ali sem že kdaj videl njivo ima.'" Tako pripovednica torej ni od danes, v drugačnih dobro prekoplj^o, da je zemlja gori omenjeno - podobna mor- cvetočega lanu, ki spominjala Manica Koman (s880-7^61) oblikah so mu bili priča že zrahljana. Na tako pripravlje- ju ... Ko postanejo semenske na vzvalovano morje ali vsaj v swjt knjižici Na GorenšČem pred sto let i. no zemljo posejejo lan v začet- glavice sivkaste, je znamenje, jezero? Morda, a v spominu je Jietno, izdani tgzS. !z tega A smo še pri lanu. Tudi Če dela bomo v nadaljevanju še ga nihče veČ ne seje. ga posejmo navajali. mi na teh straneh. "Zemlja za ku maja (o sv. Filipu in Jako-. Pozneje njivo enkrat ali po potrebi tudi dvakrat opleve* daje lan zrel. To je navadno v tega nimam. Meprav zanima, drugi polovidjulija (o Jako- kje bi se ga še dalo videti. Juni-. Tedaj ga porujejo, zvežejo ja 2 007, den imo ? i6 GORENfSKl GLAS petek, 19- januaria 2007 USODE Razgledi Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja Red mi kar ma Milena Miklavćič II Zmeraj, ko se danes spomnim tega koraka, me je sram in bi se najraje udrla v tla, če bi kaj pomagalo! kako naj se zvijem v klobčič, njo. Začel je kričati in raz- da ne bo padalo po ledvicah. grajati, naj se poberemo, da Da ne boš mislila, da sem Se zmeraj sem bila jaz tista, vse skupaj najprej zažgal, edina tepka na tem svetu," ki je služila denar, on ni s pr- potem pa prodal prvemu, ki mi je reWa Ana, ko se ji je stom mignil. Kakšen dan je ga bo srečal na cestì. Otroka zdelo, da sem že predolgo časa ostala brez besed in da izginil in ga potem dJje časa ni bilo in takrat sem vedela, sta začela jokati, pograbila sem iu in se zaklenila v jo le gledam, ne da bi se vtak- da bo skupaj s svojo bando sobo. Ne vem, od kod je do- zakuhal kakSno svinjarijo. bil moč, da je odtrgal vrata Ko sem prišla v varno Toda nikoli ali pa zelo red- in planil na nas, ki smo se hižo, sem ugotovila, da sem le ena od mnogih, ki so prodale svojo dušo hudiču." kokdaj so jih zasačili pri delu. S tem se ie stiskali v kotu. Začeli so pa-i udarci, ne samo po rad hvalil, zlasti, če je bil dro- meni, tudi otrokoma ni pri- Ana je Čez Čas rodila že giran ali pijan. I^ahko si zanašal-Kljub bolečini, kise drugega otroka in takiat so predstavljate, kakšno je bilo je naselila v vsak centimeter z jo poznali že vsi policaii. moje življenje..." telesa, sem še zmogla toliko zdravniki, socialni delavci. Žal pa je prišel čas, ko se je moči, da sem nekako vstala šolski psihologi, bližnji in Aleksu, verjetno zaradi uzi- in zbežala ven. Mislüa sem, tiho, jaz pa stečem naprej... lične kosti, obraz ji je spre- daljni sosedje. Eni so zmaje- vanja trdih drog. začelo me- da smo na varnem. Potem ne vem več, kdaj me je dohi- menil v brezoblično kepo kr« vali z glavami, drugi so se §ati. Takrat ni bil le nasilen, pa zagledam luči njegovega tel. vem le to. da me je zbil vavečega mesa. Imela je zlom- Čudili, tretii so jo imeli za temveč tudi zelo nevaren. avtomobila in ta norec je ho- in da me je vrglo v zrak in da Ijeno ramo, roko, nekaj re- Ana je skupaj z obema otro- tel zapeljati v nas! še zadnji sem potem brez zavesti ob- ber. Na srečo so bili notranji noro. Jaz pa sem živela za tiste koma marsikatero noč preži- hip sem se mu umaknila, ležala na tleh trenutke, ko je bü Aieks pri vela zunaj, kajti domov se ni na ves glas sem kričala, da Ljudje so se prikazali iz organi nepoškodovani... "Ni mi še bilo 25 let, ven- pameti» kajti takrat sem lah- upala vrniti- niti naslednji bi kdo pritekel na pomoč, svojih hiš šele č-ez čas, pa Še dar sem doživela že loliko. ko pozabila na pekel, v kate- dan. rem sem se znašla. Mogoče "S^minjaih se inak^ga žal pa so bili mojega kriča- to neradi. Kdo pa si danes kot da bi živela nekaj stoletij. vsi že tako navajeni, da sploh želi vmešavati v dru- kdo misli, da se ženska v večeYà.'Nekaj malega sem nihče ni niti glave pomolil žinske tragedije, zlasti tam, mojem položaju nekje v pripravila za večerjo, ker mi skozi okno ... Skrivala sem podzavesti ne zna "pripravi- je đffna^a nenehno »pri- se med hišami, žal pa so me ti" na udarce in ostala prese- manjkovalo. Bila sem odvis- psi s svojim lajanjem vsakič kjer je vsaka pametna beseda zaman? Odločila sem se in zapusüla Aleksa. Šla sem v varno hišo, kjer sem preživela skoraj leto dni. Zal se posledice Ana se ne spominja več, moje nepremišljenosti kaže- nečenja. Zna! Nagonsko na od Rdečega križa, Kanta- izdali ... le nekaj metrov kdo je poskrbel za otroka, njo jo predvsem na otiodh. Oba sem vedela, kako naj dvig- sa. Domov se je prikazal pred našo trgovino, ga za- so odpeljali v bolnišnico, ko- potrebujeta strokovno po-nem roko, da pesti ne bodo prej kot ponavadi. Duh po gledam, ko drvi proti nam. der so se še ves naslednji dan moč, pa Še ne vem, ali bosta padale po obrazu in kadar palačinkah ga je začel motiti Otroka odložim na gajbid me ie zbil natia, sem vedela, že takoj, ko je vstopil v kuhi- in jima zabičam, naj bosta borili za njeno življenje. Udarec kolesa ü ie zdrobil nos. psihično sploh kdaj taka, kot bi morala biti..." Med sosedi 21 Slovenci za meiami loži Košniek v torek, 23. ianuar^, ob to. Koroška zamejska slove n- uri pa bo v Tischlerjevi dvora- ska kultura je bila po zaslugi ni Slomškovega doma vCdov- Okteta Suha s Suhe/Neuha- cu na 10. Oktoberstrasse 25 drugi, za zamejce na Koroškem pomemben, dogodek. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza bosta podelila 28. us v Podjuni in lamburaške skupine'Tamika iz Železne Kaple sijajno predstavljena konec preteklega tedna na 16. ponovoletnem koncertu v kulturnem domu v Rete- Tischlerievo nagrado. Nagra- čah pri škofii Loki. Slava ok- da se imenuje po ustanovitelju Narodnega sveta koroških teta, v katerem pojejo' Pepej Krop, Lenart Katz, Pavel Slovencev dr. iošku Tischler- Olip, Jokej Logar, Simon ju. ki je zaslužen ža zgraditev Triessnig, Sigi Kotier, Bran-zvezne gimnazije za Sloven- ko Kotier in Franc Opetnik, ce v Celovcu in za obstoj Slo- umetniški vodja pa je že nad Nastop okteta Suha in tamburašev Tamlke v Retečah pod vodstvom Hanzija Gabrijela vencev in slovenščine v Času deset let Malevž Fabijan iz najhujše protislovenske poli- Kranja, je segla že na vse nico delovanja. Tamburaši dolšek zbrali trideset šolar- Skupina dosega pod vod- tike na Koroškem po vojni, konce sveta. Lani je z od- imajo v Železni Kapli dolgo jev, ki so izjemno napredo- stvom Hanzija Gabrijela, ki Nagrado bosta letos prejela KJub koroških Slovencev v Ljubljani in Klub koroških Slovencev v Mariboru za vse- mevnimi koncerti praznoval tradicijo. Že pred drugo sve- vali in leta 1984 dosegli vr- jedo upokojitve deloval vdu- 25-letnico delovanja, konec februarja pa bo nastopil tudi tovno vojno je tamburaše vodil zaveden Slovenec in kas- hunec. Žal se je skupina za- najsld Operi, sedaj pa uživa radi poklicnih in drugih raz- v delu s tamburaši, velik na- v Kranju. Nekaj posebnega nejši partizanski narodni he- logov razšla. Tatjana Pirker predek. Pod njegovim vod- stransko pomoč, ki jo že de- je tamburaška skupina Ta- roj Franc Pasterk - Lenart, ni odnehala. Zbrala je osem stvom so v soboto s skup- setletja nudila koroškim Slo- mika iz Železne Kaple, ki Franc Vavti je leta i960 po- deklet. Nastala je Tamika. nim nastopom pevci Suhe vencem na kulturnem, izob- deluje v okviru Slovenskega skusil znova, vendar se je Ime je sestavljeno iz začet- in tamburaši Tamike (sode- raževainem, znanstvenem in prosvetnega društva Zarja, publicističnem področju. ki bo letos praznovala stolet- skupina razšla. Leta 1976 sta Štefka Vavti in B redica Sa- nic imen glasbenic. Kasneje se jim je pridružil še fant. lujejo že od leta 1991 naprej) sklenili koncert v Retečah. / t X I ililiii UliJ jrmv I rj J « % Ugodni potrošniški krediti! Sami lahko svoje želje hitro uresničite s pomočjo ugodnih potrošniških kreditov Poltne banke Slovenije. Krediti imajo nizko obrestno mero, do konca januarja 2007 pa je strošek odobritve samo 1 evro*. Ne odlašajte. Obrazce lahko dobite in oddate na vsaki pošti ter v enotah banke. Za dodatne fnformadie pokličite 01 547 32 06,02 228 63 11, 03 424 39 86, 04 201 85 52 ali obiščite: www.pbs.si ras. S PCèTHA UNIA 8L0VENIIC. Š4Mtm0 fkmèm M4m ^Màe Mml^^ 1 2 S «v sft ^^^/tomvi» it Df^t^rmLv Zaupam mJeku lz dežele, Kger sem doma. Zaupam prld6lovaJc«tcu ki tradic^o In dolgoletne lzkuSr\)e bo^t^o 2 n^ novejšimi dognai^ji Zaxo zàupam Gudl dom&ćim mlečnim izdelkom, sej so kAkovostm« hranljivi in zdravju koristni. 8 tem, ko posegam po r\)lh, zagotav^am delo StevUnim, hkrati pomagam ohr&niti domaće podeželje. www. rsflUm amo ^ b^.MiĐ ^A^/ /MAMO ML£:KÙ! WWW.CORENISKICLAS.Sl 89.8 91.1 96.3 ISKRA ISD-LIVARNA d Mvütn^i^ ^ « ♦ 0 tffH ilOVEtiJKA POSIiUA www.pcstftùt. com Trgodom No.1. d. o. o. Zapuže lOb, 4275 Begunje na Gorenjskem Zaposlimo novega sodelavca « RAČUNOVOĐJO (Ž/M) Pogoji: končana najmanj 5. stopnia izobrazbe komunikativnost poznavanje računovodskih standardov, samostojno vodenje kompletnega računovodstva, bilanc (n drugih rač. poročil poznavanje rač. programov - VAŠKO izkušnje v stroki vozniški izph kategorije B poini delovni čas Kand idati/tKe n^ pisne vloge s preloženimi dokazili riasfovi- >0 na naslov družbe do vključno 2. februarja 2007 {razpis za računovodjo). Če želite delati in ustvarjati v našem kolektivu in imate bogate delovne izkušnje d področja strc^jn'ètva. se nam pridruste in sk^ • VODJA IZMENE - URE^ALEC UVAfìSKTH STROJEV (m/2) - VEĆ OBDELOVALCEV KOVIN IN STROJNE THHNIKE (m/ž) • VEČ Of^ODJARJEV IN UVMJEV (m/ž) naročnine 04/201 42 41 e-poŠta: narocnine@g-glas.si svww.gorenjskiglas.si ^DTO^RA Gorefii:^ki prij Rjdiu Son d.Q.o.« Kapucinski trg 4, 4220 Škof ja loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-maÜ: mfoSradio-sora. si Ume kendkMe boiTtt knčasofn In z za določen čas d poinim delovr»! a nedoločen čas. prodajni salon smo prese Cena kr)jlge je 16.70 EUR (4.000,00 SfT). bralcem Gorenjskega g)asa pa priznamo 20% popust, zato stane le 13,35 EUR (3.200.00 SIT). Svoj ir/od knjige lahko kupit« na Gorenjskenn gld$u. Zoisova 1 v Kranju sli jo naročita po telefonu: 04/201 42 41 od 7. do 15. ure ali po e-posti: nerocr)ine@Chgfas.5l. Corerijski Glas 4 u> I / v I prvi kupci dobijo do 50% popust za celoten prodajni program Upbteđ* V času od 18. - 27. 01. 2007 Nova lokae^a: Incfustrìjski prodajni center Slad Rečiška 61a, Bieti (smer Gorje - Pokljuka, pn tovarni notranjih vrat} tel.: 04 579 52 30, gsm: 031346 857 * (popust ne velja za notrsnja vrata 12 rednih akci}. popusti se ne seštevajo) wwwJlp-bled.si brezplačna tel. številka Pesem »zda vvašem domu i8 GORENJSKI GLAS petek, 19, januarja 2007 FAKULTETA Razgledi Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar. avni krivec // v vecni Matita Rant koncu sestanka odločno na- ..............................................................................povedal dekan Leskovar in s Kranj - "Medijski dogodki tem požel odobravajoč $0 bili izzvani na osnovi na* aplavz zaposlenih, ki so bili pačnih podatkov," je očitke prisotni na sestanku. V teh o nepravilnostih v zvezi s fi« dneh naj bi po posvetu 2 nanciranjem prograraa Od- rektorjem mariborske uni- prto jedro ovrgel dekan Robert Leskovar na sestanku zaposlenih, ki ga je sklical v sredo. Vodja računovodstva naj bi pripravila šele delovni osTiutek dokumenta, ki ga nihče iz vodstva fakulte- verze zato v skladu z delovno pravno zakonodajo ukrepali proti profesorju Čemetiču. Slednji se je branil, da je daleč od tega, da bi bil večni nezadovoljnež. "Glavni krivec za vse sem „^ , . . te ni odobril. "Kljub temu bil že za prejšnjega deka- Zjàl mi so bile infonriadje predčas- na," je še dejal Černetič, J J . no posredovane časniku Fi- dejstvo, da njegova hčerka C13 ZSrSQl nance. Boter tega je zagoto- piše za Finance, pa po nje- ^ v profesor Černetič," je govem še ni razlog, da je pCSClCC VGCrilil trdno prepričan Leskovar, prav on kriv za odtekanje J I. saj naj bi mu že prej grozil notranjih informacij. llGZSClOVOljnC- z objavo v medijih zaradi Na sestanku je Leskovar ^ . nekaterih neizpolnjenih Že- postregel tudi s konkretni- zev trpi ves IJa glede izdaje njegovih mi številkami glede projek- , , , . ^ knjig Ln predavanj na izred- tov v okviru programa Od- kolektiv. Zato nem študiju. Dr. Metod prto jedro. Za projekt Pla- , . . v Černetič je zanikal, da bi bil ton, ki je namenjen izbolj- ^ le SKia ni cas> ravno on tisti, là je te poda- Šanju kakovosti Študijskega s da zadeve tke posredoval javnosti. procesa, bodo v treh letih "Ne gre le za posredova* namenili 104 tisoč evrov, nje internih podatkov, s či- vrednost dve leti trajajoče- Profesor Černetič je zanikal, da bi bi! on glavni krivec za odtekanje notranjih informacij. • i ••I«-««»»». ».«.M« v« «»wvxkv^v •■••v ««uj^i^v^v v tei niSl mer se neposredno ogroža gaprojektaISOFOV,vokvi- obstoj in konkurenčnost fa- ru katerega se odvija pre- okrog 18 tisoč evrov zasluži- ke o dragih službenih poto- jankovič. Strošek za fakul- 1, M * ' M^ v 1«wo v «u k M jsuvv«^.^« vfteivg J V i^a.ais'^}- fw s/ vtagua « a ^vi«-* UreQimO, ]e kultete. še huje je, da se z nova temeljnih in podpor- la pomočnica tajnice Patri- vanjih. Poslovodni odbor lažmi in podtikanji izzove nih procesov ter priprava na cija jankovič, sicer diplomi- fakultete je lani odobril 23S odločen dekan škandal Žal mi je, da zara- standard ISO 9000, pa je di peščice večnih nezado- 50 tisoč evrov. Doslej so rana pravnica, Dekan Leskovar ie zaslužil 16 tisoč. službenih potovanj, med telo za potovanje zunaj Evrope v povprečju znaša med dva in štiri tisoč e vri. J » ui pcÄCiLc vecriiri ueiauo* 5Ü usov evrw. uvsjc) io sKovar zasiuzu lo usoc, drugim recimo za konfe- za potovanje v Avstralijo or. KOüert voljnežev trpi ves kolektiv, za oba projekta porabili prodekan dr. ]anez Mayer renče v Indiji, na Filipinih pa so znašali okrog tri tisoč . 1 Zato je skrajni čas, da zade- 66.500 evrov. Pri omenje- pa devet tisoč evrov, Lesko- in celo Avstraliji, kamor je evrov za posameznega ude- LeSKOVai. ve v tej hiši uredimo/' je ob nih projektih je lani največ, var je odgovoril tudi na očit- dekan potoval s Patricijo leženca. Švica pod Karavankami SEDMICA marifta Smolnikar V ponedeljek, ko je iz obto- poti k vel (ic im. zgodovinskim t uji mi driavniki sem pogrešala temu manjka Janezu ]a r^i ne- ki tajsko agrtsivn i. da se nam ka pred rvrom umaknila noci- ciljem. Preiiveli smo avstro- predsednika sosednje Avstrije), kaj samozavesti predsednika torej Evropejci nikakor nima- onalna ualuta in $0 bik oči ev- ogrsko monarhijo, nacizem, j t vladni predsednik Janez driave dr. Janeza Drnovška, jo zaradi česar koli posmeho- ropske Javnosti zazrte v [jub- fašizem i n kom u n izem, si Jania svoj pozdra \mi govor k ( se je, denimo, dejavno zavzel vati oz i roma, da nas morajo Ijano. sc je za Slovenijo čas za ushxirili iojtno drìavo, vstopili odrecitiral zbrano in z vso po- za rešitev krize v Darfitrju. jemati kot enakovredne in trenutek ustavil. Po pisanju v Evropsko zvezo, izpolnili trebno tremo vrhunskega gle- Drii sicer, daje bil predsednik enakopravne partnerje, je bilo Toneta Hočevarja, Delovega stroga maastrichtska merila, dališkcga igralca. Besedilo je slovenske driave s to jvo/o vrie- v ponedeljek v Cankarjevem dopisnika iz Rima, so italijan- nato pa vse te veličastne uspehe politično korektno, lahko mo v mednarodni (indomači) domu idealna priložnost, da ski novinarji svojim bralcem, kronali s prevzemom evra. Kar bi rekli celo spravno, saj se ni javnosti marsikomu v posmeh, vladni predsednik Janez Jan- posli^lcem in ^edalcem raz- temelji na trdni nacionalni va- izognil zaslugam, kijih imajo drii pa tudi, da je zdramil Ša Veliko Britanijo in skandi- lagali, da onkraj severovzhod- luti ali. kot je na državni slo • za prevzem evra vse dosedanje mednarodno javnost in jo pre- navske države pozove, da po i%e meje obstaja sodobna, pro- vesnosti v Cankarjevem domu slovenske vlade s firuinčnimi maknil s toge diplomatske tir- zgledu Slovenije prevzamejo doma in uspeim majhna dr- rekel vladni predsednik Janez ministri, poslanci državnega nice. In, kajpada, svfft opozoril evro, kije po mnenju nem^e žava, kije preskoäla cela obdo- /anSa: "Tolar ostaja neizbrisni zbora, obema guvemeijema in na sodobno, prodorno in u^tì- kanclerke Angele Merkel sim- bja; čisto prava "slovanska del slovenske zgodovine in sa- ca", z razvilo tehnologijo, mozavesti, slovenske zgodbe o hladnim habsburškim razmiš- uspehu." Zato bi morali temu Ijanjem m domala kitajsko go- nacionalnemu simbolu, ki je članom sveta Banke Slovenija na Čelu. no majhno državo, na Švico bol evropske integracije. Kljub pod Karavankami, ki lahko zgodovinskim uspehom nekaj Nedvomno seje vladni pred- zamaja celo italijansko davčno mednarodne samozavesti slo- spodar^o agresivnosho. zdaj že zgodovina, postaviti sednik Janez Janša na drtavni slovesnosti z mednarodno ude- politiko. venskim politikom očitno še Se pravi, glede na to, da vedno manjka, verjamem pa. Neverjetno, koliko moä. ene- spomenik. ležbo izkazal kot vrhunski so- Slovenija v prirtierjavi z dru- da bo prilla tudi ta. Ce ne tnosti, volje, zanesenosti in sa- Pred visokim evropskim av- dobni politik, ki skupaj z drža- gimi državami preskakuje prej. pa med predsedovanjem mozavesti je v slovenskem na- ditorijem. zbranim v Cankar- rodu in njegovih politikih na jevem domu (mimogrede, med vo poriro neprimerno ve^im evropskim narodom. Kljub cela obdobja, da smo Slovenci Slovenije zvezi evropskih dr-po habsburško hladnokrvni in žav ali po nJem. GORENJSKI GLAS petek, 10. januarja 2007 EKONOMIJ Stefan. za rgi ^g-glas. si 19 Tudi gostinci so za čist zrak Sekcija za gostinstvo in turizem podpira spremembe zakona o omejevanju kajenja» s katerimi bo iz gostinskih lokalov pregnan tobačni dim. Stefan Žargi Ljubljana • V sredo so se na Obrtni zbornici Slovenije srečali dani upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem in strokovni predstavniki ministrstva za zdravje, da bi se pogovorili o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Znano je namreč, da na ministrstvu, po smernicah mednarodne zdravstvene organi2acije ter zgledih vse več evropskih držav, pripravljajo takine spre- membe zakona iz leta 1996. Osnirtek sprememb po katerih bo prepovedano proti kadilskega zakona ]e kajenje v vseh gostinskih lo- predstavila v imenu kalih. Zanimivo je bilo sliša- ministrstva Marija Seljak, ti, kaj na to porečejo gostind oziroma njihovi predstavni- kakršnakoli dejavnost (strež-ki, saj utegnejo omenjene ba), s posebnim predpisom Predsednik upravnega prostorov za kadilce in nekadilce, in nedopustno se jim zdi, da bi se tì predpisi spreminjali ali se odlašalo njihovo sprejetje. Največ razprave pa je bilo o načinu sankdo-. niranja kršilcev, pri čemer gostinci odločno zavračajo kakršnokoli odgovornost za krčitve gostov, s čimer pa predstavnice z ministrstva za zdravje niso povsem so-r^J glašale. Kar nekajkrat smo na strani gostincev slišali primerjavo, da tudi upravljavec avtocest ne plačuje kazni za voznike, kršitelje predpisov, na strani ministrstva pa. odbora sekcije za gostinstvo da brez sodelovanja gostin-In turizem pri Obrtni rbomici cev in kaznovanja tistih, ki Slovenije Matjaž Mate pi raj o predlaganih sprememb protikadilske zakono- izvajanja zakona ne bodo podpirali, zakona ni mogoče uveljavili. Gostinci so tudi proti zahtevi, da je v vsakem spremembe vplivati na obisk pa bodo tudi določeni pogoji daje, jo upravni odbor podpi- prostoru opozorilni napis o njihovih lokalov. Za čist zrak vsem zaposlenim za njihovo ureditev (npr. ra, vendar ima ob tem nekaj prepovedi kajenja, saj Če je ventilacija). Poleg navedenih odločnih zahtev. Prva je ta, prepoved dosledna, splošna omejitev v gostinstvu bo po- da mora veljati prepoved ka- v vsej državi, za to ni nobene slej strožje urejena tudi pro- jenja dosledno povsod, tudi v potrebe, daja tobačnih izdelkov, pred- društvih, na turističnih kme- Spremembe zakonodaje je vsem z dvigom starostne tijah in vseh drugih zaprtih Se se bodo sestali predstavila direktorica direk- meje. torata za iavno zdravje na ministrstvu za zdravje Marija prepoved mora veljati Sd>ak, ki je poudarila, da zakon ne omejuje kajenja, pač javnih prostorih, ne glede na dejavnost, ki se tam vrši. Zaključek sestanka gostin- za vse Vsak drugačen pristop bi go- cev In pripravljavcev dopol-stincem pome nO nelojalno njenega proti kadilskega za-konkurenco. Druga zahteva kona je izzvenel v soglasju o pa zagotavlja äst zrak za vse Člani upravnega odbora je, da mirustrstvo že ob izda- tem, da na ministrstvu upo- delavce na njihovih delovnih sekcije za gostinstvo in turi- é é zakona določi vse potrebne števajo podane pripombe, še mestih. Doslej je 16. člen do- zem s predsednikom Matja- pogoje za kadilnice, katerih pred izdajo dokončnega puščal izjeme prav v gostin- iem Matejem na Čelu so se urejevanje bo za gostince in- predloga zakonskih spre- skih lokalih, poslej pa je na pogovor očitno dobro pri- vesticijski zalogaj, torej brez memb pa se še enkrat sesta- predlagana popolna prepo- pravili, saj sobilivsvojihraz- kakršnegakoli prehodnega nejo. Gostinci prevzemajo ved brez izjem. Zakon sicer pravah povsem enotni. Če- obdobja. Opozorili so, da so odgovornost le za lastne kr- predvideva kadilnice, ki pa so prav se zavedajo, da zelo ver- nekateri gostinci že doslej šitve in lašitve pri njih zapo- prostori, kjer je prepovedana jetno vsi Člani sekcije ne pod- kar precej vložili v ločevanje slenih, V Iskraemeco je napovedana izguba V ponedeljek bo nadzorni svet obravnava poslovno finančni načrt za letošnje leto. šnfan Žarci nje v lanskem letu zaključili ..............................................................................s 17 milijoni evrov izgube Kranj - V ponedeijek se bo v (dobre štiri milijarde tolarjev, Iskraemecu sestal nazorni kar je, kljub izrednim stro- svet, ki ga vodi Marko Pogačnik, predsednik uprave Slovenske odškodninske drui- škom v letu 2005, večja izguba kot v tem letu). To pomeni, da o sanaciji poslovanja be, ki je skupaj s Kapitalsko Še nI mc«oČe govoriti. Zani- dmžbo jeseni dokapitalizira-la Iskraemeco. Na dnevnem miva je vest, da se za nakup dela proizvodnje, kjer so iz- redu je poslovno finančni na- delovali klasične, indukcij-Črt za leto 2007 in strategija ske Števce, zanima idrijska razvoja do leta 2011, pri če- Rotomatika, ki je del korpo- mer gradivo za sejo nosi oznako "poslovna skrivnost - racije Hsdria, še bolj pa podrobnost. da so zelo zainte-str<^o zaupno". Potem ko so resirani za prevzem zaposle-vse jasnejši očitki o tem, da nih. Celo kupnina naj bi bila je bilo leto 2006 leto zamu- odvisna od tega, koliko kadra jenih priložnosti, leto, ki s bi z nakupom pridobili. Po-postopkom prisilne poravna- drobnosli, kako se bodo v ve ni Iskraemecu prinesel Iskraemeco letos in v prihod- prav nobenega pozitivnega njih letih lotili sanacije, pa učinka, je v javnost že prišel naj bi bile znane sredi pri-podatek o tem, da so poslova- hodnjega tedna. Uspešna prodaja poslovnih deležev Za poslovne deleže 14 družb je KAD iztržil 68,9 milijona evrov. Štefan Žaboi nina pa znaša za 66,7 milijo- ..............................................................................na evrov (16 milijard tolar- Ljubljana • Kot so sporočili iz jev). Pogajanja še niso zaklju- Kapitalske družbe (KAD), se čena pri desetih naložbah, je 15. januarja iztekel rok za kot nesprejemljive pa so bile oddajo ponudb za nakup po- zavrnjene ponudbe pri petih slovnih deležev v 23 debli- naložbah. Prejeto kupnino ških družbah in 7 družbah z bo Kapitalska drtižba reinve- omejeno odgovornostjo, ki jih je KAD ponudil v javnem razpisu oktobra lani skupaj s Slovensko odškodninsko stirala s ciljem zagotavljanja dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno. Prav tako se je iztekel rok veljavnosti za družbo in D.S.U. Ka razpis ponudnike, ki so se zanimali je za naložbe v iasti KAD-a za nakup poslovnih deležev v prispelo 39 veljavnih ponudb 37 delniških družbah in 12 za 17 naložb v delniških družbah z omejeno odgovor-družbah in 3 naložbe v druž- nostjo za račun Prvega po- bah z omejeno odgovornostjo. Postopek prodaje je bil z kojninskega sklada RS (PPS) ter v dveh delniških dnižbali izbiro najugodnejšega po- za račun Kritnega sklada nudnika že zaključen v petih PPS. KAD bo za račun ome- primerih (na Gorenjskem njenih skladov realizirala 2,2 Merkur, Gradbeno podjetje milijona evrov kupnine (540 Bohinj), skupna prejeta kup- milijonov tolarjev). LjUBgANA Za Elan se zanima tudi Rossignol V ponedeljek se je iztekel rok za uveljavitev predkupne pravice Skimarjevih družbenikov za nakup deležev te družbe in iz Kapitalske družbe so sporočili, da uveljavljajo predkupr>o pravico za nakup i2,67 odstotnegd deleža, ki ga prodaja NFD Holding. Stcer pa je postopek prodaje begunjske družbe Skimar, kt je krovna družba za zimski program Elan in program plovil Marine, še v mrtvem teku, saj se družbenik le niso odločili za konkretne nadaljnje korake. Znano je le, da naj bi k morebitni oddaji ponudbe za nakup družbe povabili širši krog potencialnih kupcev. Po neuradnih informacijah naj bi obstajale precejšnje razlike med zasebnimi last* niki (NFD, KD Holding), ki želijo čimprejšnjo prodajo, ter (para)državnimi lastniki (KAD, Triglav, DSU), ki z odločitvami odlašajo. Medtem ko je nizozemska multinacionalka pripravljena kupiti oba programa, se je neuradno izvedelo, da se za nakup Elana zanima tudi znani francoski proizvajalec smuči Rossignol. Resen domači interesent naj bi bil Infond Holding 2, ki je lani postal lastnik žirovske Alpine. Š. Ž. HRANIINK;A LON d.<3 K/or^ Infgimocij^ ö4/2W)0-777, WWWJOfì.Sl Dilli mi pogajl J 3 C I Z AdriaticSlovenica as Zsi/^ruvalna druiba d.d. * Članica 5 KD Gr^üB ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d^ (• cKiga $p(ožra slovenska zavarovalnica z togato in kakovostno ponudbo zavarovanj* Véé kol pol miijonci zavarovancem želimo nuAj odBö^ zavarovalne stonrve. naiCc^ oxölro pcciudbo in svetovanje* V rarv^ano mrežo posfovnih enot oo Slovenip vabimo pronome, motivirane in k u3pahon^ naravruine zavarovalne zastopnikeAce zastopniške kandidate/-ke Stranke (n Tržili nasa orernoženjska zMrry/Uiiò Zkì. Cerklj na Gorenjskem in okoiicc. Šenčurj n okolice, Kranjske Gore. Rntec. Rado^ijfce^ Lesc ter Bleda. Od kandidatov pričakujemo: za zattdbo delovnagt n^ssta tavarovair^eoa ze»topnika/-on*a/9^mvsJna w^opo^e aii zMopotlkass kancfedala/isaopn^k« kandidatk« in ča M ludi komurxlkatt^r. tam^^ttdjnl ^n imduivnl, sa naiT> (q^Ho pndrvttla v uran^a^n in Drijatnam òalovnam oholju Vač infomucij O vs*bmi dela lahko dobile po ...if / Pisne prijave z dokazili o i2pclr>}evanfu pogojev nam pošljete v 6 dneh od objave na nasov Ađnal^e Slevenfca d.d. Koper, Poslovna enota Klđnćeva c* 2^4000 Kranj.Kanaidati/ke bodo o odlo64tv< oĐveićeni/e v 8 dneh po »hlaniM pooodbe z izbranimi « M 20 KMETIJSTVO cvcto-zaplotn ik ® g-gios. si GORENISKl GLAS petek, 10. januarja 2007 Zakon je škodljiv CvFTO Zaplotnik bi omogočili prodajo manj ....................................... nevarnih sredstev (rastlin- Lukovica • Ker se je v zadnjih skih ekstraktov, odvračal, letih v Evropski uniji zmanj- olja, bakrenih in nekaterih Salo Število dovoljenih aktiv- drugih pripravkov) mdi upo-nihsriovivfitofarmacevtskih rabnikom. Še zlasti malim sredstvih, je tudi v Sloveniji kmetom in vrtičkarjem, ki se niso usposabljali s področja fi tomedi cine. V Čebelarski zvezi Slovenije so prepričani, da so predlagane spremembe zakona Škodljive za slovensko Čebelarstvo in 2Ä ohranitev avto- Število registriranih sredstev upadlo s 450 pred letom zooi na okoli 260 v letu 2006. Posledice občutijo pridelovalci, ki za zdravstveno m mmaio na raz- polago primernih fitofarma-cevtskih sredstev. Po predla- htone kranjske čebele. Ker ganem zakonu bi problem zakon ornogoča enoslavnej-rešili tako, da bi priznali registracijo fitofar niacevts kih še nakupovanje in tudi manj strokovno uporabo fìtofar- sredstev iz drugih držav, da- macevtskih sredstev, priča- nic Evropske unije. kujejo, da se bo povečalo šte« Po veljavnem zakonu sme- vilo pomorov čebel in tudi jo trgovci prodajati fitofar- ogroženost zdravja ljudi in macevtska sredstva le kup- naravnega okolja. Predlaga- cem, ki so na izobraževanju ne rešitve naj bi bile tudi v pridobili znanje o uporabi nasprotju z zavezo Slovenije sredstev. Izobraževanje naj v predpristopni pogodbi k bi bilo §e naprej obvezno za Evropski uniji, da se bo 2 vse- vse tržne pridelovalce hrane, mi ukiepi zavzela za ohrani- s spremembo zakona pa naj tev kranjske Čebele. Naklo, Ccsklje, Zabnica Izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti Kmetije morajo za pridobitev neposrednih plačil izpolnjevati dvanajst standardov s področja varovanja okolja, varne hrane, ravnanja s fitofarmacevtsklmi sredstvi, registracije in dobrega počutja živali. Kmetijska svetovalna služba bo zato o izpolnjevanju teh zahtev pripravila veČ predavanj, ki bodo predvidoma Itela tudi kot izobraževanje za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop). V torek ob lO. uri bo predavanje v prostorih kmetijske zadruge v Naklem, v sredo ob lO. url tn ob 15.30 v prostorih zadruge v Cerkljah in v četrtek ob 10. uri še v zadružnem domu v Žabnici. Predavala bosta Marija Kalan in Franci Pavlin iz KCZ Kranj. C. Z. Ziri Kako prepoznati čustveno izsiljevanje Društvo kmečkih žena Žiri bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo danes, v petek, ob 15.30 v osnovni $oli v Žireh predavanje o tem, kako v medsebojnih odnosih prepoznati Čustveno izsiljevanje in kako se zaSčiti-ti pred tovrstnim izsiljevanjem. Predavala bo priznana strokovnjakinja Majda Laiič - Lončarič. C. Z. Rateče, Brezje O starih sortah in travniških sadovnjakih Kmetijska svetovalna služba vabi v okviru obveznega izobraževanja za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop) na predavanji o avtohtonih in starejših sortah sadja in o travniških sadovnjakih, Predavanji bosta v torek ob 10. uri v dvorani krajevne skupnosti v Ratečah in ob 14. uri v domu krajanov na Brezjah- C. 2. mesta radi še pred rokom Čeprav se mora škofjeloška klavnica preseliti iz mesta na Trato do leta 2018, bi jo radi preselili tja že do eta 2on. Cveto Zaplotnjk pa ga je predelala v lastnem predelovainem obratu, ob katerem tudi ureja Čistilno napravo. "Naša odkupna cena mleka je trenutno konkurenčna drugim," je dejala direktorica Anica Frelih in dodala, da bodo obrat obdržali tudi v prihodnje. Po razvojnem programu podeželja naj bi ga preusmerili v predelavo ekološko pridelanega mleka. Skofja Loka - "V klavnici bodo že letos začeli s pripravo projektov za preselitev. Naložba jih bo stala približno pel milijonov evrov oz. dobre 1,2 milijarde tolarjev, v to pa ni všteta vrednost zem-1 j išča, k] naj bi ga pridobili na Trati z zamenjavo za zemljišče v mestu. Preselitev 02, izgradnja je v razvojnem programu podeželja za območje občin Skofja Loka, Gorenja vas • Poljane, Železniki in Žiri, zato računamo tudi na podporo iz evropskih skladov," je v imenu večinske lastnice klavnice, Kmetijsko predlanskem mesecu, de- nuarja dalje osnova "hladna ton krompirja, lani so ga (ob gozdarske zadruge Škofja cembra kar za 85 odstotkov, masa". V teži je zaradi tega občutno zmanjšani pridela-Loka, dejaJa direk-torica Ani- Ob večji ponudbi živine so za dva odstotka razlike, lak- vi) vsega 222 ton. Pri odJcu-ca Frelih in dodala, da so v cene mladega pitanega gove- šen način pa je primerljiv z pu lesa se je poznal vpliv dolge zime, odkup je znašal 20 tisoč kubičnih metrov in je za desetino manjSi kot leto prej. V petih bnetijskili Trgovino v ]avorjah so zaprli Anica Frelihf direktorica KCZ Skofìa Loka najboljših Časih so v zadrugi odkupili tudi štiri tisoč zadrugi lani odkupili 4.072 da (MPG) decembra padle avstrijskim in italijanskim, živine oz. tisoč ton od 68c tolarjev {2.84 evra) na 580 tolarjev (2.42 evra) za Mlekarno bodo ohranili Cene živine že na lanski ravni Lansko leto je zaznamova- in sedmih živilskih trgovi-la tudi vroča "mlečna zgod- nah so ustvarili za 10,43 kot o združevanju z dru- ^a". Devet večjih rejcev je lijona evrov (2,5 milijarde to- V škofjeloški zadrugi bolj Odkup je bil po količini za gimi zadrugami razmiš- začelo prodajati mleko pre- larjev) prometa ali skoraj Četrtino večji kot leto, po Ijajo o še večjem poslov* ko Govedorejskega poslov- petino več kot predlani, še vrednosti pa za tridesel od- ^^^n sodelovanju, za '"fi- združenja v Italijo, zlasti je porasel promet stoikov. Na tolikšen porast je 2ično" povezovanje pa je "Pravni odbor zadruge pa se kmetijskih trgovinah. Živil- po eni strani vplival izpad je odločil, da ga bo zadruga Cigovmo krme zaradi suše, po drugi ' ' prodajala preko skupnega radi skromnega prometa za- strani pa tudi spremembe premoženje pri neposrednih plačilih, za-radi katerih je bilo govedo le dati v zakol do konca podjetja večine gorenjskih prli, kupili so zemljišče za zadrug za trženje mleka povečanje skladišča za trgo- kilogram mesa, vendar so se Mlekop. Od 227 rejcev ga je vino na Trati. Letos naj bi po- potem zvišale in so zdaj spet lani odkupila nekaj manj večali kmetijsko trgovino v na ravni lanskega oktobra, kol 11,5 milijona litrov ali 12 Poljanah in hkrati v prizidek leto je prineslo §e eno odstotkov manj kot leto prej. preselili tudi živilsko trgovi- minulega leta kot letos, klavnid je bilo zaradi tega ob koncu leta obsedno stanje, spremembo. Medtem ko je Večino ga je preko Mlekopa no, del denarja za to bodo novembra je bil zakol za 37 bila doslej osnova za obračim prodala Ljubljanskim mle-odsiotkov večji kot v enakem teža toplega mesa, je od j. ja- kamam, dva milijona litrov poskušali pridobiti iz evrop- •sldVi ^Wbdov- kran) Na licitaciji tudi les iz okolice Preddvora Kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in Center za trajnoslni razvoj podeželja Kranj vabita lastnike gozdov, gozdarske strokovnjake in podjetnike v ponedeljek, 29. januarja, na ogled mednarodne licitacije visoko vrednega lesa v Crosswilfersdorfu na avstrijskem Štajerskem. Na licitaciji bo tokrat prvič tudi nekaj deset kubičnih metrov visoko kakovostnega lesa iz okolice Preddvora. Za ogled je na voljo ie približno deset mest. Informacije dajejo na telefonskih številkah 257 8828 (CfRP Kranj) in 041/657-157 (Tomaž Polajnar). C. Z. AKCIJA JANUAR 2007 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA JE VIŠJA ZA ODKUP LESA Za hlodovino A, B, C (I. II, III) klasa dobite 65 EUR/m® - več kot 15.500,- Sit Vobenca POSEBNA UGODNOST: PLAČILO TAKOJ! LES JE NAŠE BOGASTVO IZVAJAMO TUDI SEČNJO iN SPRAVILO PRODAJAMO CEPLJENA BUKOVA DRVA - ZELO UGODNO Družba VOBENCA D. O, O., Delavska cesta 59, 4000 Kranj, tel, 04/2315 325, 041/640 791! Vehovca bo zamenjala Rijavčeva Cveto Zaplotnjk Ljubljana • Nadzorni svet enajstih mesecih znažala sedem milijonov evrov. Kol je nadzorni svet 2api- Ljubljanskih mlekarn je na sal v sporočilo za javnost, so seji v sredo sporazumno raz« obdobje Vehovčevega vode* rešil dosedanjega predsedni- nja Ljubljanskih mlekarn za- ka uprave Matjaža Vehovca znamovale priprave na vstop in na to mesto imenoval Cve- Slovenije v Evropsko unijo in lane Rijavec. zadnja leta iz- sam vstop v Unijo, družbi pa vršno direktorico Lekove poslovne enote Kozmetika in je v tem Času uspelo posodobiti proizvodnjo, zadržati trt- nekdanjo direktorico ajdov- ne deleže na domačem trgu sk^a Fructala, ki bo vodenje pri večini izdelkov in začeti s mlekameprevzelai.februar- prodorom na tuje trge. Naja. Vehovec, ki je vodil družbo dva mandata, bo do na- slednji korak, to je pospeše« no vlaganje v trženje in raz- daljnjega ostal v podjetju, voj, naj bi omogočil mlekar-Razlog za razrešitev naj bi ni v naslednjih letih poslova-bila izguba, ki ie v lanskih nje brez izgube. Lesce Izlet na Šobec za ljubitelje ptic in narave Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Sfovenije bo v nedeljo pripravilo ornitološki izlet na Šobec. Udeleženci se bodo ob 9. uri zbrali na parkirišču pred kampom. Pod vodstvom Rolca Rozmana bodo na bajerju lahko opazovali race, na Savi povodne kose in v borovem gozdu detle, sinice, kri-vokljune in kaline, C. Z. -.k % GORENJSKI GL^S petek, 10. januarja 2007 FIN J PISM M cueto. zaplotnik (§>g-gl(is~si 21 Obdavčeni tudi • v • čolni Davčna uprava je pozvala lastnike plovil, da do 31. marca prijavijo vsa več kot pet metrov dolga plovila in da sporočijo tudi vse za obdavčitev potrebne podatke. Cvrro Zaplotn t k Obdavčitev plovil po novem zakonu Kranj - Vodna plovila so bila Oo]žm3 plovüa Splošni del Obveznost za vsak ložba. Davek bo prihodek občine, kjer ima lastnik sedež oz. stalno ali začasno obveznosti *mete r plovila *kilovat moči prebiva. nad 5 do 8 metrov 10 evrov nad 8 do 12 metrov 15 evrov nad 12 metrov 20 evrov 2,5 evra 3,0 evre 3.5 evra 0,5 evra 1,0 evro 2,0 evra Zakon posebej uieja odmero davka v letu 2007 kot prvem letu veljavnosti nove ureditve. Po zakonu mora davčna uprava najkasneie do doslej obdavčena po zakonu o davkih občanov, po novem to ureja^ poseben zakon • zakon o davku na vodna plovila, ki so ga začeli uporabljati z novim letom. Po starem zakonu so bila obdavčena le (fizičnih oseb) tudi podjetja ko leto starosti znižal za pet konca letošnjega aprila vzpo-več kot osem metrov dolga in druge pravne osebe ter odstotkov, vendar preosta- staviti davčno evidenco plo-plovila v lasti fizičnih oseb, tujci, ki imajo plovilo vpisa- nek obveznosti ne bo smel vil, zavezanci pa morajo do davek se je plačeval v pavšal- no v slovenski ladijski regi- biti nižji od 35 odstotkov ol> 31. marca prijaviti pri davčnem znesku in se je za vsa« ster. In kolikšen bo davek? veznosti za novo plovilo. Iz nem uradu plovilo, ki Še ni ko leto starosti plovila znižal Zavezanci bodo morali po- obdavčitve so izvzeli plovila vpisano v davčno evidenco, a za pet odstotkov. Novi za- leg sploine obveznosti v do- za opravljanje registrirane izpolnjuje pogoje za vpis. kon obdavčuje vsa plovila, ločenem znesku plačali še dejavnosti, oprostitev pa ne Davčni urad bo na podlagi daljša od petih metrov, zave- del, ki je odvisen od dolžine velja za plovila, ki se hkrati evidence na dan 31. maj izdal zand za plačilo davka so vsi plovila in pogonske moči uporabljajo za zasebni na- zavezancem odločbe najkas-lastniki, torej poleg občanov motorja. Ta del se bo za vsa- men aJi so le kapitalska na- neje do 30. junija. kran) Kontrolni podatki nič več v papirni obliki Davčna uprava bo do 31. marca zavezancem poslala dohodninski obrazec za leto 2006 z že vpisanimi podatki o lanskih izplačilih. Da bo to nalogo iahko uresničila, potrebuje od izplačevalcev dohodkov najkasneje do 31. januarja vse za to potrebne podatke. Pred dnevi je vsem že poslala knjižico z navodili za oddajo podatkov. Letos jih za razliko od lani ne bodo več mogli oddati v papirni obliki, ampak preko spleta tudi brez digitafnega certifikata, Davčna uprava jih je pozvala, da naj podatke oddajo Čimprej oz. naj ne Čakajo na zadnji dan. Za zamudo jih bo kaznovala z giobo od 1.600 do 25.000 evrov, odgovorno osebo pa od 400 do 4.000 evrov. C Z. Kran) Pocenitev naftnih derivatov v torek so se v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov spet spremenile maloprodajne cene, tokrat so se spet znižale. Najbolje prodajani gj-oktanski motorni bencin se je pocenil za 0,034 evra (8,1$ tolarja), na 0,94 evra (225,26 tolarja) za liter, 9S-oktanski bencin pa za 0,035 ^vra (8,39 tolarja), na 0,952 evra (228,14 tolarja) za ter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,032 evra (7,67 tolarja) in po novem znaia 0,892 evra (213,76 tolarja) za liter. Za kurilno olje je po torkovi spremembi cen treba odšteti 0,531 evra (127,25 tolarja) za liter oz. za 0,032 evra (7,67 tolarja) manj kot pred pocenitvijo. C. Z. Nova črna lista podražitev Zveza potrošnikov Slovenije Je na podlagi opozoril potrošnikov sestavila novo črno listo z izdelki in storitvami, ki so se podražili za več kot šest odstotkov. Cveto Zaj>lotn IK be ... Z Gorenjskega je na ..............................................................................črni listi p>odiažitev parkira- Ljubljana - Zveza potrošni- nja za skoraj 20 odstotkov kov je v obdobju uvajanja na parkirišču Globus v Kra« evra pozvala potrošnike, da nju. za kar naj bi bili razlog naj jo opozorijo na večje podražitve izdelkov in storitev. Odziv je bil dober, samo v prvem tednu novega leta je prejela približno 750 obvesti], v drugem tednu nekoli- višji obratovalni stroški in večje povpraševanje. V Termah Snovik so karto za dve- PotroŠniki so opozorilo o ko manj, a še vedno povpre- ^^ «^rski kovanci Čno trideset na dan. Na pod niso drobiž, vzeh zares. lagi teh obvestil In po dodat- To občutijo tudi natakar* nem preverjanju pri ponud- ji^ ki se že "pritožujejo" nikih je sestavüa novo črno ^ad občutnim zmanjša- listo, na katero je uvrstila iz- . . . J „ • i. 1 - mem napitnin. delke m stontve, ta so se po- __^_ dražili za veČ kot šest odstotkov, kar predstavlja "debeli" urno kopanje odraslih ob dvakratnik letne inflacije. Na koncu tedna podražili za de-listi prevladujejo podražitve vet odstotkov, prenosljivo kave, juhe, solate, malice, vstopnico za 15 celodnevnih kosila in pijače v različnih kopanj s savno za osem od-gostinskih lokalih, podražit- stotkov. karto za dveumo ko- ve kruha, napitkov na avtomatih, bančnih storitev. panje odraslih od ponedeljka do petka in karto za celo- vstopnic za kopanje v ter- dnevno kopanje ob koncu mah in kopališčih, parkira- tedna za sedem odstotkov, nja, dostave malice, letnih Razlog za podražitev naj bi članarin, spravila v gardcro- bila rast cen energentov. PRE)EU SMO fi^nkcije javne službe je temu takšnim zapletom pri proste- ju naproti, s premislekom in zdravstvenimi delavci vas va- za/ tako. Vendar zaradi posa- rih se kaže tudi sedaj, v luči Zasebno javno zdravstvo ter zelo odgovorno delo v prvi vrsti odloČi zaradi dobrosrčno- meznih primerov neskladja zasebnikov z zdravstvenimi novega Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Ne vidijo Spoštovani, Dne iS. decembra 200G sem sti. Srčna ždja mu je pomaga- takšnega pa ljudje, da so mor^ nekau- ti ljudem. Življenjske izkušnje te do tega preprosto priprovyo odnosa posphievati in kar vse zasebnike metati v isti koš. Ve- ri sami soknpi za dolcč^n zaplet na njikovem koncu. zaupa njem. In tako lahko dar\es rečemo, da je ßinkäja Zdravstvenega do ma Zagorje popolnoma ohranjena. Če se bodo v prihodnje zdravstveni delavci še bimo, da 5i ogledate naS Zdravstveni dom Zagorje. Prepričali se boste lahko, daje so-èi^e med zasebništvom v javni zdravstveni hi nrih/iia zavodom m tedai ne razmišliaš o vroble- ^^^ ^ dobro ljudi, pase V ZD Zagorjeje 21 zasebni- y\aprej odločali za prehod v za- vrhunec dosegel v preteklosti, ^ vi • «i*» ««« %e kot eden od predstavnikov mih zdravstvenega sisuma, o ^^ ^^^ da nas ne- kov, nosilcev d^avnosti v javni sebništi^, in kaže. da se bodo. pacient zasebnih javnih delavcev financira nju zdravstva, o oseh- luiUn želite kar povprek ohto- zdravstva v Zasavju udeležil nem zaslužku ali častiUjivosti ^ (^f^o proti ljudem. okrogle mize v Delavskem poklica. Želiš si le pomagati, domu Trbovlje, organizirane In rečem vam ti igra, lokalno, podrobno in tam. kjer Zagorje, kot ustanoviteljice na temo dela novega Gibanja ko vama s pacientom uspe, del nesoglasij ni. tam je javnega zavoda zdravstvenega zdravstveni službi. Vsi imajo prostore najete v zdravstvene-Potrebno je pogledati situadjo mu domu. oh soäa^u občine pa ho seveda potrebno razmis- kakršnekoli probleme, fcor je I/ii o drugačni o^aniziranosti. tudi najvažnejše. Organiza cijska oblika Zdravniške zadruge, katere enakovredni Člani so zasebni Truditi se moramo za strokovnost, uänkovitost in sodobno organiziranost zdravst\>e- za ohranitev javnega zdrav- tebe pa odide z vsakim pacien- ^^^^ poiskati vzor za organi- doma. Zdravstveni dom Za- nosilci zdravstvene dejavru>sti. ne^ sistema, ne pa da kritizi- stva v Sloveniji. To Gibanje je bilo ustanovljeno zaradi poli- tom, s katerim bitko izgubita. Skozi kariero seveda začneš tičnih hot^j nekaterih krogov, ocenjevati proste potenciale, ki ki želijo ohraniti staro obliko bi se lahico izkoristili. Če bi te ziranje sodelovanja med javnimi in zasebnimi delavci. Povsod tam, kjer so Zdravstveni domovi dali zasebni- go rje Jvnkcio nira no rmalno, daje po vsem objektivne mož- ramo vse, ka r je novo in hvali- javnegfi zdravstva v Sloveniji. kdo poslušal. Pa se ponudi pri- ^ prostore pod nor- Sodelovanje dobro poteka na Zdravniki, kakor tudi drugi ložnost postati zasebnik v jav- mainimi pogoji, sodelovanje in vseh nivojih. Do kakršnekoli zasebniki v zdravsti^u s koncesijsko pogodbo, menimo, da nem zdravstvu.... s koncesijo! Tako boš sam lahko odločal o fitnkcija javnega zdravstva po- okmitve delovanja zdravstva v tekata normalno. Normalno občini Zagorje ob prehodih v smo popolnoma enakovreden tem. kakšno opremo potrebujel ^^H/^ dežurna služba, stalna zasehn^tvo preprosto ni prišlo, partner v Um dialogu, in da se v ordinaciji, katere diagnostič- pripravljenost, normalno teče- Potenäalm zapleUJe odpravil kljub temu da je zasebnikov že nosti prevzema vseh obvezno-več. kot je nosilcev dejavnosti sti iz naslova funkcije Javnega zaposlenih vjavmm zavodu. zdravstvenega zavoda, tako pri organiziranju kompletne dejavnosti javnega zdravstva občine kot tudi pri odgovornem upravljanju s stavbo Zdravstvenega doma. Seveda ho prej potrebno sprejeti mo vse, kar Je staro, tudi Če ni dobro. V imenu vseh zasebnih zdravstvenih delavcev v zdravstvenem domu Zagorje vas še enkrat pozivam, da se oglasite pri nas in morda boste spoznali. kakšno pot smo prehodili skupaj koncesionarji in javni to Gibanje ne sme obračati na ne naprave rahi tvoja skupina Jo drugeJunkdje, kot so zohoz- preprost dialog. Pripravljenost ustrezne spremembe zdrav- delavd. v Zagorju. Gre za pot, nas zgolj s kritiko, da smo Šli v paäentov. kakšni bodo tvoji so- dravstvena d^avnosi. preven- na konstruktivni tripartitni stvene zakonodaje v tem smis- ki bo še hdj približala osnovno zasehništvo predvsem zaradi delavci do pacientov. Res Je, zdravstveno varstvo, la» poff)vor med vodstvom občine lu. vendar, če me razumete, zdravstvo pacientu, ki bo še želje po dobičku, temveč nam tudi potencialno višji zaslužek horatorijska dejavnost, patro- Zagorje, med odgovornimi na ta naän bo težnji več gene- bolj zbližala zdravnika in m ora priznat i naš enakovre- Je odločil p ri moji odločitvi za nažna dejavnost, fi z iotera- ^udmi v zdravstvu in potenci- racij Slovencev po vzpostavitvi n ika. Zasebn i nosilec dejavno- den status, kajti s sklenitvijo zasebništvo. vendar nikakor v pevtska dejavnost ... Povsod idnimi zasebniki Je pomagala in ohranitvi Zdravstvenega sti se pogosto Še bolj identijicira koncesijske pogodbe smo v pra- prvi vrst i ! No, kasneje, sk ozi tam, kjer pa teh prostorov za - preseči nesoglasja in n ihče ne doma. kot fizičnega in ju nkci- s o d^avnos^o. s svojo a m • vicah, predvsem pa v dolžno- prakso pač spozm^, da si se pri sebniki niso dobili v stavbi za- more reči, da jefiinkdja javne- onalnega stiäšča dejavnosti bulanto in svoje poslanstvo stih postali enakovreden del denarju i^štel Veste, našfinan- voda. oziroma so bili celo prisi- ga zdravstva kakor koli oslab- javnega zdravstva na lokal- vidi pogosto v še čistejši obliki. Javnega zdravstva. Postali smo cer, ZZZS. Ima vse zelo na - Ij^i, da so p rostore iskaii drug- IJena! Že od samega začetka nem področju, lahko povsem In to Je treba podp reti! nosilci javne junkcije in kot tančno preračunano. Včasih Je, ob včasih tudi neprimernih zasehništva v javnem zdrav- zadoščeno, tudi v skladu s po- tak i vidi mo n aše poslanstvo ka r preveč natančno. Pa to je poljih oz. na neprimernih lo- stv u pri nas. pred kakšn i m/ lilifeo združene Evrope. predvsem v konstruktivnem že druga zgodba. kacijah, tam pa seveda prihaja petnajstimi leti. ko sem bil še Ker vidimo, daje v Slovenui Franc Grošelj. dr. med., spec. spi. med. strokovnem sodelovanju za do bro pacienta! Splošru) znano Je, da v vsaki do problemov. In ta nenaklo- sam odgovorna oseba v ZD mnogo nejasnosti glede organi-populaciji vedno prihaja do njenost lokalno odgovornih lju- Zagorje, nismo delali nobene- ziranosti Javnega zdravstva, Veste, študent medicine se določenih izjem. Tudi med di do zasebnih zdravstvenih ga tabuja iz te teme, ampak oziroma glede sodelovanja za težak in dolgotrajen Študij nami, med zasebnimi nosilci delavcev, ki je botrovala že smo skupaj Šli rrovemu poda v- med Javnimi in zasebnimi ^ 24. stran V 22 HALO-HALO, KAŽIPOT GOREN)SKI GLAS petek, ig. januarja 2007 HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 201 42 00 > ^.m/uo/ 11 00 (na Mdior i it po'^jdb i lua*«« i Janez l^ozman s.p. • Rozman bus, Lancovo 91,4240 Radovljica Tel,; c»4/5315 249r g'glas. si GORENJSKI GLAS petek. 19- januarja 2007 LIP Bled malo drugače 2006 pa seje o^asil spet stari dinarje. Dinarski bankovec jc monter, nastavil nelca/ vrai, ki kar nekaj predstavljal, Čeprav je se niso zapirala, kar jih ni Že bilo tedaj in k nekaj Ut blagp na živilske nakaznice. Spomin me vtìie na takratno delovi^ v moj mož in spet seje za ruim Naj vam predstavim naše sem mon- slabe izk\^nje s trgovino UP ^^^ povedala, da bom Cradisu "firmi", z icpato v roki sem bil zadolžen pod evi^enCno številko 88. V tekstilni tovarni BLED. V me$ec.u februaiju podboj, h gßjt uničil, reklami- smo se odločili za nakup no- ^opeije mmxlo novih 14 tranjih vrat v trgovini UP in pa sem se odločila, Jugohrunaje bilo delo lažje in v še tisti mesec plačali avans po ^ pokličem še odgovorne na prednici shhše zaradi prašne-predračunu. Vrata pa naj bi tonski tajnici sem ga ozra^a. Moj glavni sovraž-nam na našo željo dostavili sporočilo g. Debeljaku, nik je bila tedaj nekakšna šele avgusta. Potem pa smo kakSne tàave imamo, toda nje- pro5ai, če bi lahko vrata dobili v '«w se ni zddo poklicati nazaj. državna meja med Gorenjsko in Primorsko v Podbrdu, ker se drugi poloviä septembra. Ob Potem sem dobila po telefonu g. ni smelo in moglo brez težko tem so nam Šli zäo na roko in Mariniča, ki ni mogel verjeti, pridobljenih "papirjev" domov. OsvcjUo meje domotožje po domaČih in Primorski. Noči v lese- vrata m pripeljali 20. sepum- äasetoi^ njihovem podjelu dobra 2006. Še isti dan pa so nas Obljubü je posredovanje, poklicali, naj poravnamo Še ^^^^^ P^ ^vo tudi obljubo g. ni bivalni baraki in l:jerkäi sem preostali dolg. ki nas veže do Kunčiča, da bo to v eryem tednu pozncse domi zavetišče, sem v njih skupaj s plačilom monta- ^^ ^ ^ ^pr^okal, kakor že. To smo tudi 21. septembra P^^ P^^- 2006 storili. Potem pa so nasto- ^^^ podboja, napisal za- bih spominov na tamkajšnje pile težave, ki jim ni videti kon- ^^^ ^o reklamaäjo in odšel. ljudi, s katerimi sem bil. in dol- ca. Z monterjem, iri so nam ga Dne 8. decembra 2006 se je go leta sem ohranjal r\ekakšr\e dodelili, se nikakor nismo uspe- (^sil pH nas g. jarkovič. popi- vezi, bUi so 2 menoj dobri, "z li dogovoriti za montažo. Ob- ^^ reklamacijo, nam obljubil mladim jantalinom". in tudi ljubljal nam je. da pride v pone- ^^^ ^ ^ ^^ sam nisem izstopal in grešil deljek če ne v sredo zagptovo v božično-novoletni prazniki in Preselil sem se na k metijo p ri četrtek, to seje Mio vse^ sku- ^ prazniki res nismo hoteli Strupjevih v drče, namreč v paj tri tedne. Možje pri tem po- ^^^ ^P^^ odgovornim. novo ponujeno stanovanje. S rabil celo dva dneva dopusta. ^ 10. januar 2007 in konjem sva domoiala v gospo- siyje monterju nekako zaupal. ^ monter z novim podbo- darskem poslopju, saj številna Potem pa je končno le prišel dne Toda podboj je bil napa- družina še za si^je ni imela do- 20. oktobra 200S. Bü je petek. P® ^ ^ dru- vdj prostorov. Gospodinja Min- delal je brez premora za malico sedemnajstimi. Tega pod- ka je bila delavna in skrbna in ob 14. uri odšel na kosilo. Ker M nikakor ne bom pustila mati številnim otrokom. Kruh je smo pričakovali, da se s kosila Tor^, od moje porav- delila vsem enako, tudi zame ga vmetjado ij. un.smoga čaka- ^^ ^^^ BLEDU je mi- je bilo dovolj, saj sem "za Ion" i. Ni gfi bilo niti v soboto niti v ^^^ ^^ ^^^J ^^ *nesece. No- pomagal pri kmečkem opravilu, ponedeljek. V torek smo se odio- ^^ obljubam odgovor- Po ženini strani imava strica äli. da vprašamo v poslovalnico ^ ( ned^anja) nji- oz. sorodnika v Podbn^ju, on je v Kranju, kaj o vsem tem misli- monteija. Počutim se gasilski veteran, kije davnega jo. Predlagala sem, naj nam do- f^^uvnost izigrano, opeha rjeno leta prav tako prišel z družino v in ogoljufarw. Naj povem, da Kranj s "trebuhom za kru- smo se v iušo vselili 4. novembra hom", kol mnogi drugi Primor- čati začetegfi dela. Gospa Anita ^^ ^^ ^^ ^^^ prija^ja v Škc^i Loki je takoj stopila i» rtiic 2 drugim P^ ti. januar 2007. Dobro, da in ni povsem tako, da se Tol- monterjem, ki pa naj bi do x bliža pomlad, da se bo ogrelo minci in Kmnjd nc mor^o vi- in da zaradi manjkajočih vrat deti, v napoto je namreč ne bomo več izgubljali na toplo- hoh injsko-tolmi n^jco gorovje : n sama strinjala, saj smo se na- ^^^ izkoristku. Vse tegqspode hdj dostopno bo tedaj, ko bodo meravali za praznike vseliti. ^ ^^^ ^^^^ P® vljudno pro- izkopali luknjo v obe smeri na Zvečer sem Še enkrat poklicala v sim. da probleme z monterji re- Bovškem in CeriUjanskem. S trgovino, pa mije g. Roman «imi med seboj, ne pa prijateljem se àà^emo leto sreta- delijo dru^ga monterja, saj očitno ta nima namena dokon- praznikov lahko zmontiral le šest vrat. S tem sem se tudi Kosmač obljubü. da pride v sre- P^'^ va tudi v Dražgc^h. Tudi rta do prgšnji monter, saj je pustil pri «os vse svoje orodje. V sredo, 25. oktobra 2006. je res prišel in Jožica Kocjan. letošnji legendami proslavi, na Kjiasj katere pohode hodimo s tolmin- ske in goriäce strani že vrsto let. delal cel dan. v četrtek pa so se ^ soboto, s^. januarja, so iMošnja proslava je bila še pose- že pojavili novi prevrni, tako ^ ^^^^ končale, nam je v po- b^ lepa, sončna, brez dežja in daje poslal samo svojega delav- nedeljeK 13. januaija. sporoči- snega. Spomin na tisto leto ca. prav tako v peUk. Oba dne- ^ ^^ «^rji? že- 2^42, kar seje v Dražgošah do- va je delavcu pomagal mož lela. da pismo objavimo. dvakrat po pet ur. Koje v petek monter prišel po delavca, je mož zahteval demontažo pod- P|S|||0 ÌZ boja v kabinetu^ ker je Ut pre- ^ velik • preSirok. Monterje z vso TolfTIinS jezo odstranil podbc» in odšel za gajalo. ne sme v pozabo, je d^al slavtwstni gqvomik Karl Erjavec. Kdor bi rad proslavo izničil v drvgfi m drugfične namene, je hudoben Človek. Govornik in poleg še drugi so tedanji čas dogodkov temeljito obrazložili in nedoločen Čas. Naslednji teden Po očetu sem Primorec, po soldateska sem monterja osebno poklicala materini strani pa pd Gorenj- P^ par^a^^ obsodila tudi po tel^nu in ga vprašala, kdaj končno misli zmontirati še ca. kerß bila mati doma iz Pol-jonjke cUJine. Kar mi je «e W '«"-f'f^ P"?^" imenu vseh navzoàh Primorcev OiMlalri vmUi. Ker sem se mu „no pripovedovala, doživljam " TMa zoprna stranka in mi ni tudi sam. Menjaval sem že " Dražgošah sreče^lo tudi s dal odgovora, sem mu rekla, da vrsto denamegß drobita. iw^izönsiami simboli in moš- sebomspđ obrnila na trgovino nazadnje tolarčke v em kovan- ^^ ^ pattizanshh in tudi na odvetnika, pa mu je u. Še vedno ima ve^o veljavo ^ ^^ oÄfno prekipelo in mije zabru- papirnati bankovec. Prvi dinar "" sil, da se on na moje grožnje po- v soc. Jugoslaviji sem zaslužil tviž^. V petek pa je prekipelo leta 1946 v Kmr^ju. Cradüi, pri- ^ ^ or^mzator- tudi nama z možem, saj sva se pravijali smo temere dodatnega J^ ^ jieiu;očim cn vsake- objeha Ic že nastali tovarni In-' tex. Na Primorskem smo bili v varjal se je na neso^ga tudi primerjavi z Gorenjäco brez in- yned njimi. Zahtevoia sva spä dustrije in zapoditve razen v ne- mJWgß monterja. Dosegiđ nič, rentabürxih vojaških italijarxskih oiifla z dolgima nojopoma. V objektih. Po vojrü smo zamenja- soboto zvečer. 11. noi^ mbra li lire v j wgo li re, na Kranjskem spet ossila na poslovalnici v Kranju pri g. Kosmaču. Izgo- ' mu posehig lepo zahvaljujemo. saj je proslava temdjito m uspešno uspda. Srečno! Janko Mlakar, Tolmin SLOGA Kmetijsko gozda/ska zadruga SLOGA Kranj. z. 0.0.. Šuceva ulica 27. 40DD KRANJ Objavlja prosta delovna mesta; 1. Specialist za rezervne dele - komercialist m/ž 2. Mehanik - m/ž Opis predvidenih def in nalog: M točko ]. - u^^ežno predstavljanje zadnjge na trgu rezervnih delov krrietijske mehanizacije • delo s stiarikami. poslovnimi partnerp in InstHudjami s ciljem realizacije prodaje rezervnih delov • aktivne so^fovanje v oks^ru tržne skupine zadruge • planiranje, razvoj in (^likovanje nabave odroma pn)c}aje zalog • izvedba demonstratij uporabe proizvodov v okviru kmetijske mehanizacije Poskusno delo: 6 mesecev Pod točko 2. • servisna Oela v mehanični delavnici kmetijske mehanizacije n dela na terenu s strokami «montiranje, prilasajanje, poprav^anje električnih delov vozil kme). meh. « diagnostika motorjev voz i kmet. meh Poskusno delO' 3 mesece Pogoji: Pod točko 1.. i V. sL izc^razbe smen It kategonie 5 • poznavanje predpisov o trgovin • aktivno znanje arigle§kega jezika (zazeleno tudi znanje nemškega jezika) • 3 (eta delovnih iz}^jerre in opremi* jeno v cebti. Cen»: EUI^ mio SIT). TfUtlĆ • Ravne, enosobno, 45,50 ms, il 19S6* Cena: So.^24,72 SUR mio Sn). KRAN) • P aoiru I, dvosobno, 70,26 mž, Il1./4v(i ^974« vzdftMno,odprt p^^^ Ce^: EUR (245 mie SIT), KRAN| ' Planina I, dvosobno. 63JO m2, \.u 1978, delno obnovljeno, vzdrževano. Cena: ^04.300 EUR (249944$ sn^. TRŽI^ • mesto, dvrjìnpolsobno, 67 ms, II, nad,, obn. I 2000, takoj vseljh/o. Cena: 6468035 EUR (15,5 mk> SfT). LESCE • tnsobno, 60 ms v mansardi ftanovaniske vil«, obnovljeno v celoti I 2002, terasa )S ms« /rt, nadstreiek za avto. Cena: iio.3S2,S4 EUR {26,5 niio sn), TRŽIČ • trisobno, ds^oetažno. 74,8$ ni2| ^M. terasa v skali, obrKhHjenc vc^gü i 2005. Cena: 94.725*42 EUR (32.7 mio srl). TK2IĆ * Pot na 2a1i Rovt, trisobno^ dvoeUžno, 87,05 m2, VP in nad, l.i. i947,obnovl|eno. Cena: 73.026^ EUR mìo HtS€ PRODAMO BRfTOF PRI KRANJU - dvostan. hi§a v sUopu dvo|Cka, in,gr«&za,cca.23o m2 biv. povrline, ^rcela cn 500 m2. Cena: 149Ì08 EUR {35,9 mio SIT). ORULOVKA ^ hiia, vrstna, n«, 210 m2 4 40 m2 neizdelane mansarde, parcela 141 Ü. 1994, ze* fenr paSi možen najem 1000 m2 iemljiSia. Cena: 204473^8 EUR (49 mio Sn). eiSn^lCA PR< TR2IĆU « stan. hiia, monialna, v naselju vet! motTtažnjh hiS, 113 m2 biv. pov^in«, parcela cca. 400 m2, IJ i960, skonj v celoti ^r>ov1jefia 12006, vsdjivg tak^. Cena: 160.657,65 EUR öÄ.jmwSrn^ RADOVLJICA - center, dvosianovanjska Hi{a, cca. JOO m2 biv površine v treh etažah, parcela 896 m2, l,i, 1965, obnovljena 1995^ Cena: 404773^ EUR {97 mio SIT}, PARCELI PRODAMO LANCOVO • 3 zazidljive parcele, 676 m2, 679 m2 in T.050 mz. Cena: 90 ZAIOC PRI CERKLjAH ^ zazidljiva pan:ela. na kxtsn stoji bivalna brunario, m2, r^vna, sortćna. Cena; 69.688 €UR(i$7mioSrT). i.142 iva PODNART « za m2, r^vn», sončna, pravokotne Cena: 70 EUR/ma (16.7748 SIT/ma) Ulica P,E. StriU^eva ul, 4, 4000 trf,: 04/2580 -450,04/2365-360 fiu: 04/2365-365, evoita: lnfb<9a£entkr«nUi www ««ko^hitA.ii PRODAMO: CARSON|ER£ KRAN) « KANINA, p^odarrn garsonjero v izmeti 26,5 m2 s Uetjo, staro 34 H del* ne ^novl|eno. i,/3 nad., kuhinjski niz na hodniku, brez balkona, vs^ pnključki, vse* marec ali aprH letos, CENA: 59.672.084 £UR (14300.000^00 STT). ENOSOBNA mNOVAN)A KR^; ' jURCl^A, p^mo dve en> solKir 5tar>ovanjl, vsako v izmeri 35 mz, nad^ stamt ob)domesto pred ot^ektom, CK* plin, vsi pri* ključki, prezoo takoj vseljivo, CENA: 64263.06 EUR (1S406 000,00 Sri). KRANJ-TAVČARIEVA, prodamo eno^ob-ne stanovanje velikosti 43,69 mz, M/2 nad, stavba zgrajena pred letom 1900. adaptir3nopredi61eli, CK* 0^ telefen. v u oprernljeno, vs^jivo CEMA; 73.026 EUR (17,500.000,00 SfT). DVOSOSN A STANOVANp^ KRAN) ^ ZLATO POljE, prodamo dv> sobno stanManje 2 garažnim boksom v rwposiedni Wiiini, velikost 6?^ rn2,374 rud., brez dvigala, balkon, CK - phn, v^i pr^Mjučlo, vselfrkfost avgust 200;, CENA; 1OJ.5CO EUR {24802 740.00 SIT). KRAN) • PUNINA I, prodamo dvosob-no stanovanje v izmeri 6480 mz, a./J nad., stan) 34 iet, balkon, CK, vsi pri^ vseljivo avgust 2007. CENA' (21.088.320,00 SFT), m in VEČSOBNO SrANOVAN)E KRAN) « KOROSkA, prodamo tnsobno stanovanje, velikosti ^10 m2, obfda star 68 (et adaptirano prrd 4 leti, P/3 nad, CK « lastna olje, vselfrvo po dogo^ni. CENA 95 977i29 EUR (23.ooaooo,oo SU), HIŠE STRAHIN), prodamo dvodruŽinsko hiio v zaključni gradbeni fazi. stanovanjske pov. 264rrt2. naparcHso4m2,saro2M. vprt^ dt^u v eebia Izdelane uisobne stanova/^, fasada, baOcon.CK^am, plin. priklju^' vse^riOT po dogovonj CENA 246102, EUR (59.000.000,00 sn). SKOPJA UXA« POO PUVNO, prodamo montažno vrstno hiio, vel. stan. pov, 239,20 ma, na parceli 295 mz, staro^let, adaptirano leta zoc^ p^kletena. nedo-kon<^na mansarda, CK « olje. vsr pn^iud* ki, prazna takO) vseljiva. CENA: 246,000 EUR(^,95i,440pOoSrr)^ SP, BESNICAi prodamo enodru2ln$ko hiio ^ garaža, ^nov. pov. 150 rn^, parce* a 450 mz, ^tara 52 let v Ivi adapocije, delno podkletena, pntličje prenovljeno, zgornja etaža obsega ir> ena prehod« na, ex ^je, vsel|(ve po dogovoru. CENA 141Ä79,00EUP (34000.000,00 Sn). KUPIMO: KUPIMO več različnih nepremläiin za 2e znane bipce. >vww»asentkranj,il Ks KERN NEPREMIČNINE Marstfov trg tz 4000 Kfani Tel. 04/20213 S3« 202 25 66 CSM 051/320700. Email. Ìnfb®lc3*kern si POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KRAN)r mestruo jedro, 2 pisarni t6 m 20 i m2, souporaba WC in čajne kuhinfei v . nad^ obnova 2003, primemo za mfme dejjvnosli (odvetnik, servisi, siorrtve), tudi z» star>ovanje, cena = 10 EUR/m2 KRAN) • Pbnina: poslovni prostor v samostojnem objemu S4 m2 fn 76 nu, v pntlič|u, primemo za mirno de« javr>ost, staro 22 let, cena «8 EUR/m2 (i,9i7,oo5rT/m2), Predamo: KRAN)e tik ob otfttiv * pissme + ć^jna kuhinja^ WC v vel. 83,94^2, popolna ma na obnovljeno leu 2003,5. nad.,vsi pnkljužkn lahko z opremo, motnost parking cena s 134500 EUR (32,2 mro sn), KRAN) • proizvodno. sk)adiiČF\i, trgovs« ki prostori v izmeri cca. 5.000 mz v pritličju in 5.000 mz v 1, nad., letnik 1992, takoj na voljo, rnožnost nakupa po delih, cena« 420 EUR/mz za 1. nad. (100648.80 SiT/mz} in S20 EUR/m2 za Prodamo: hrasti E ^ stan hf$a v^.i 80 ni2 (K, Pin M), samostojna, z^jena L ^990, 455 ma zeml)iSčd, na robu naselja, cena: 175.500 Eufi (42.056.820 sn>. BLESKA DOBRAVA 50 let stara kmeč* lo Mia. 150^12 v eni etaži, parolai 240 m2, nI kleti, sončna lokacija 2 razgle* dom, cena ^150,000 EUR (35.9 mio KRAN}«bižink dvostanovanjsb 33 let stara hfSa, obr>ov1fena 2cc2. na parceli vizmefi n x iom, ^ma ič|e, nadstropje in podstreha izdelana), sončna ioboia s pogledom na hribe« cena a 230.000 EUR {59^9 m5o SIT), , BESNiCA 30 let staro hiio na parce m2, Hila ima klet. pritličje, nad-1 I stropje in podstreho, vsaka etaia 90 mz, ločena je garaža 15 mz in mancia brunarica, cena ■ zoajoo EUR (48,0 mio SiT), HRA5r)E: stan. iz 80, vetikesti 11,90x8,60 m, na parceli 637 mz, klet, pritli^e m nadstropje, hiSa je prazr^a, cena ■ 245.000 EUR (58,7 mio Sn), DRULOVKA stan. hiSa stara 45 let. primerna tudi za dvodruiinsko h^So, sun. povriina 270 mz, velikost parcele 1,000 m2, cena w 229.510 EUR {35,0 mio SIT). VELfSOVO stan hija letnik 1979. cca 85 m2 na eUio (K, P, N fn podstrešje), parcela 681 m2, dva lo&na star>ovanja, cena a 183608 EUR (440 mio SIT) tENÙJf^ slan. hiia, letnik 60, uporab-ne povriine 200 mz, obnova v letu 2004 i::delana klet pntl^ m mansarda, parcela 900 m2, cena« 187.781 EUR ,0 mio SIT). SKOPjA LOKA poslovno stan. hiia, let* nik 99, uporabne povriine 480 mz, v i celoti irdeana. Izhod na teraso v ^ičju, bčen vhod za star>ovanje. dv^ ina garaža, s spodnjem delu hi§e poslovni,cena«392.255EUR (94,omio :SfT). VIRMANE: stan hi&a vd. 9:^11 m, (klet, prftiičje in mansarda], parcela 320 mz, letnik 1965, obnovljena leca sooo (stre^ ha, fasada, okr^a, vrata, tlaki), cena » EUR(49,5mio STT). ZEMgiSCA Predamo: Baielj sav. parcelo 1550 mz z leseno brunarico ob potočku, po 75 EUR/mz BAcf'Vogr stavb, parcea 717 m2. s plačanim komunalnim prispevkom, cena 180 EUfi/m2 (43.135,00 Brttof^Voge. stavb, parcela 540 ms, cena * mo EUR/r^2 (33.549,00 SiT/mz), Cohč& stavb, parcelo za stan. KJio 998 mz po 95 EUR/mz {zz^t^j^oo SIT/mz) mNOVAN)A Predamo: KRANI « 2ate po^ dvosobrio 51 mz v h riad./4 nad, prenova 2006, cena « 102.230 EUR (245 mie SIT). KRANf, Pbnina I : dvosobno 60 mz v 9, nad., letnik 75, cena ^ 93.890 EUR (22,50 mio SfT). KRANj» Ptaflina I: trisobno 7740 mz v 9, nad./is nad, letnik 74. cena « 104323 EUR {25,0 mio SIT). KRAN)^ Zltfo po^ tnsobno 79,6 m^ v visokem pntličju. nizek blok, obnova 2003, cena a 118.928 EUR sn). šk(^a Li}ka, Podlubnik dvosobno 60 ma v 8. nad., letnik 82, južna lega, prazno, takoj vseljivo, cena » 95.977 EUR (23,0 mio Sn), WW w,kvkefn,si mio GORENISKl GLAS petek, TO. januarja 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE info(g>g-gia$.si 25 m p PROJEKT g^ p »M « ^ ^ K' « 4 rjji KI Tel.; 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO: LESCE: pcslevni prostor 52 mi, I o^ MC/l nad, primeril a pisarniško de isvnost Cena: 56400 EUR {ijsij^^d^ SfT) KRAN j: trisobno, Jlr^ktivna bkadja. 74 obncv1i«no 03. vpìssno vZK, vredno ogleda. Ceni: 116.85^ ^^^ (28.001.934517). DVORjS PRI CERKL|AH: parcela 1000 m2, vsi pnkl|. ob pare., nare^ idejno r>9£rt. wn£na le^a^ čudovit razgled. Cena: loofiUR/tna (23.964 Srf/m2). ZALOC PRi C£RKiJAH: parcela 767 m2, ravna, voda m eL ob parceli, mirna ^ ob zdenem pasu. Cena: icc BAITOF: eksklu2Ìvno prodamo več k> murialno opremljenih parcel od 542« 1 m2 Cena: od 145 KUPtMO: in dvosobno v nam pcmanc kupce. Manjio kmctiio na Gorenjskem. CELOTNO PONUDBO NÉP^EMUÌNIN NAIĐETE NA NAii SPlETM STR&KI www,mp«proiekt*s! nc premični ne bc4l estatf SVET RE N4iO0Ì vodMgs Stolpa^ od 41 m: do 94,10 mi Stanovanja bodo igrajena do julija aoo7i Cen« od i.^^S^s^ EUR/mz (407.047,00 SfT) do Loio,^ EUR/nu ^$,00 SIT). KRAN)*Planina lil: garsonjera^ 3^20 m2i N t987, K nadstropje, balkon. Cena 62177 EUR (14,9 mio SlT^. Kran} * ^nina H: S9.50 m2 stano* vaniske povrirne ♦ 4, tj m2 kleti, 7. nadstropje» trisobno stanovanje, bal^ kon, vpisano v 2K* Cena 116*842 SUR mio KRAN) • Kebetova: garsonjera 012.2. nad* nì2ko stanovanje, vzhod« na stran, 1,1982^ velik baikon. Cena no.jSj EUR (26,5 mio SfT). KRAN) « Planina III: dvosobno, 63,6 ma, nad., L1986, prijetno in pros« torno, delno prenovljeno. ZK v po-stopküi vzhod, m balkona Cenai 102.2J7 EUR (24.S mio SIT). HI^E prodamo tu. LOKA • Cnenc lepo ureiena dvo* stanovanjska hiSa, cca* i$0 mz bival« nih povriin, K^P^N, v celoii adaptirana I* 2090^ I* 360 m? parcele* HiSa je vredna ogleda. Cena 200.300 EUR (A2m\o $ENCUR: tS2 m2, v zahodnem delu naselja so naprodaj (ri li^ne enodružinske hiS«. zgraiene do ^ podaljia-nefa?« Hi^esopodkletene, klasično grajene, z dobrim izkoristkom pros^ lora in zasebnostjo posameznih enoL Iz dnevne sobe imajo Izhod na zelenico, vsaka hiSa ima tudi balkon in nadstrešek za dva avtomobila. Parcele merijo 293, 306 oz. 372 mz. Cena:i8oooo EUR (43 mio SIT). Kopel ne plavajo provizije* ZEMljl^ČE prodai^o Podvin « Moinfe: mz, son^na^ ravna parcela pravilne oblike v ob* mo^|u lokacijskega na£na novega naselja cnostanovanjskih h)!. Cena lOoEUR/mz (25.964 SIT/mz)» y^ww*svel*neprerTiicnlne*si S I n 8 p r 8 m i č n di i n ^ •uži M ; kao )a 4 Zfvnikova u 11, Ktanj, P€ Ktanj.rel 04i/3<7J2J. Si«rt4rjev» ijf S, 04/2362 890 HI^E PRODAMO TRBOjCi samo&tojna, lahko lud^ dve-družinska, let 1931,240 m2 blv. prosta ra 4 K f M 4 N^a garaža« adaptirana 1996« ravna parcda mz. Možna menjava za stanovanje ali manjio hilc v okolid kCranja Cena: 202.3^ EUR (4S,5 mio SFT). ŽELEZNIKI, Log, novogradnja, III. gr. ^za, tloris loiozm (P-KN4M), looomz zemljišča ob gozdu, na robu naselja. Cena: i2>»oi5 EUR (29 mio SIT), HtàO KUPIMO 2d nam znano stranko kupimo novello, predvsem manjšo enostanovan* jsko hiSo z r^ekaj parcele, na obmo^u Knnja, Radovljice ali Iko^ Loke. Cenovni razred do 22Q.sto EUR mio CTANOVANjE PRODAMO KRANL Planina I, d^soboo s bbinetom^ 54 m2, popolnoma in kvalitetno adaptìra^ no 2004 3. nad.ijužru lega» balkon. Cena: 103488 EUR(a4S mio sn^. STANOVANjE ODDAMO KRANj, Zlato pol|e, enosobno 32 m2, opremljeno in lepo ohranjer«, let 1997^ v I nad. jZ lega, balkon. Cenar 300 EUft/me» 4 «T. (71,192 SiT/mes}» e*polia: lomao^volja.ne( OA-NI GA*Nl, d.o.o., P.E. Mlakarjeva ulica 10? (OPC Šenčur), 4208 SenCur tel: 04/25070gg, fax: 04/26'i7 198 nfo^nepremicninfrgan I si N^ Vaieže^t r>e osbn^ smo ampak ruj ^MJi^tjii^ rcsniäKist) zandi uvedbe CURA bomo v m«Mcu lammju vsem pred^akem, Id se ođo-čijo 28 prodajo nepremičnine prcfco n^ »g^rKjft^ znliali provizijo a 1 STANOVANJE KRMI • ZLATO POgE, prodarno dvosob* rc stanovanje v izrw 51,70 mt, kompietne adapbrano L 2006, u nad /4 balkon, CK * plin, pre«em moten takoj. CENA: 103^6.68 EUR (24.500000^ SH). Hiši gUBLJANA-DRAVL)E,na 264m22em i» prodamo kon£no vrstno hiio, ske povriirie 15^55 rru, K^P^NtM, vceloH podkletcna. stara 4} in 2x balkon, izhod na zelenico, nova kririna, CK * olje, vsi priUju^* ki, vseijiva po dogovoru. CENA: 292.10^00 €UR (^OOOÄÄOO Sn), HRAST)£p prodarno posbvni prostor v iz* meri 290 mi + pomožno objekt primer* no t» mimo dejavnost staro 10 let. vsi pd- Mjučk;, CK, K^P^M, noA okna in vrata PVC prevzem po dogovoru. CENA' >66.917.04 EUfi {40000.000^ SfT), ŽABNICA * SUTNA, prodamo suncv vanjsko hiio v 3. gradbeni htì, i moi« nosijo posfovne dejavnosti, m2 zemljiS^, stanovanjske povriine 1S7, 46 m2i začetek gradnje leta 2003, vs pnidjučki na robu parc^, prevzem možen lakOL CENA: Ì4L879.00 EUR POSLOVNI PROSTOR OPC ŠENČUR, ODDAMO komplet-mo opremljene pisarne v S2meri 431 m2, zpajeno L 2003, 2. nad./3, od« damo v kompletu ali po delih (lastni vhodi), äjna kuhinja, sejna soba, senior soba. primemo za računalni« iko dejavnost, raduno vodstvo, za* stopništvo, posredovanje, trgovino Vsi priključki, CK, klime, kitale« prisotnosti na delu. CENA: 9 EUR/mz (M 57 SIT/mz}. VIKEND POLJANSKA OOUNA • PODjELOVO BRDO, pn?damo podkleten zidan vi* kend z lepim razgledom na sosedni Skol^eloSto Hribovje. star>ovan|ske povriine 127 mz 4 pomožni objekt (drvarnica) 6m>c3,5m, 1.064 ^^ K^p^M, sUr 6 eL vsi trda ^riva^ terasa, kompletno opre^ m1jen, vseljivo Ukoj. Vike^ se nahaja na mimi lokaciji^ 10 km do smučarske* ga cerrtra Cerkno. CENA' tzj ici,3t EUR (29.500.000,00 SH), BABELI, prodamo lesen bivalni vikend ru .1. zaprta teosa^ ) lep. opevanje - kamin, vsi priključki, prevzem po dogovoru. CENA T25.i87,7S£UR(jo.ococoo.oo SrT). PAKBU STISKA VAS, prodamo 530 m2 2a&dtji* ve patccki z le^m ra^;tedom. prevzem možen ukoj. CENA 46 640,00 EUR (11.176^10^ SIT). KUPIMO Na rvt^nih lokacijah^ nujr>o kupimo voč različnih nepremičnin za nam že zrw« kupce Aktualna ponudba r^epf» mifriin nftr www jieanmioun^^ wv/w*nepremiellLgr,faze. prrttičje kuhinja, jedilnica, dnevna soba, WC, shramba^ predsoba {58 mz), v nadstropju dve otročki sobi, spalnica, k> palnica (59 mz), podstrešje - motnost dodatr>ega prostora* 25 mz. Hiiebodo s teraso in balkonom, ^revane predvi doma na plin. Vsaka hiia ima tri parki na mesta in vrtove: 35,45m2 . Cena A * 141003,00 EUR (35.789.956,00 sn ^ " 13S 57S1OO EUR(32.4S9.9TKOO SfT), DDV je ie vključen v ceno. kupec ne plaća provizije, Uhoväa, pritliČnL dvostanovanjsis, vlV, i VN tlorisa zzo m2i na parceli velikosti 500 m2, vodi, elektnb, CK, tel^ fan, greznica, pnp/avipeno ludi za pnklju* na kanalizacijo^ garaža za dva av%> mobi(a. leto izgradnje 2005/06» cena 27^^0,19 EUR (65 mio SFT), POSLOVNI PROSTOR « PRODAMO KAnj, StraiiŠče, visoko pnllićje, v izme* ri 209 ma. leto izgradnje 1974^ delno ^r>o^jena 2002, lastno parkirišče 30 m2, za rrgovir>o afi podobno dej3vr>e^ cena 133-533.63 EUR (32 mio SfT). POSLOVNI PRO^R « ODDAMO V NA)EM: Sko^ Loka, I. nadstr., izmere 125 mz» eto fzgr 1990. za pisamei mesečna najemnina uso.oe EUR {299.550,00 Srf) In stroSkj in 38 m2 v pndi^u, leto ^zgr, 199O1 za mirno dejavnost meseć* rta najemnina 49400 EUR {uS.382,CO SFT) m stroJkr. sUadUčnI prostori ♦ proovodn« hale * PRODAMO'NAj EM Stegne pri ljubki, velikosti 600 starost 30 leti le^ izgradnje 1973, cena 427.724,92 £UR (102,5 ^^ SfT). možnost tudi najema * cena 4.172,92 EUR mesečno ♦ stroikJ (1 mio sit ^slrolki). PARCEU « PRODAMO Kranj, Rupa «zazidljiva v izmeri 657 rm, cena 85.S44,98 EUR (20.$ mio sil). Bfižina Loke, zazidljiva, v izmeri 746 m2, cena 111.900^00 EUR (26,8 mio )avomtiU Rovtnadjesenieami^ v izmeri 759 m:, na parcefi eleidrb m tekeibn, sončna, z celotna zazidljrva. 6 km od avtoceste, cena 37.556,33 EUR (9 mio sn). tkaffè Loka • Poljanska doliru (Corenja vas) v izmeri 764 mz, lepa, sončna, cena 43Jt6.oo EuR (10,5 mio SIT). PARCEU ZA ViaND ^ PRODAMO: Conaniskar Srednia vas pri Goričah. viz* meri 403 ma, cena 37»5s6.33 EUR (9 mìo sn), posebej doplaSb za Ic izdano gradbeno dovoljenje in naùl za delavo brunance. Palovite - Bistrica nad TrSičem, v izme* rt 1,097 m2, cena 2? 466,>9 EUR .582.000,00 StT). f£SST, 4. o. o., nepremičninska družba. Stritarjeva ulica s Telefon: 236 73 73 Fa*: 236 73 70 infoiai ^sU! ntemet: rTANOVANjA PRODAMO: KRANJ • PUNINA II: enosobno stano» nje, pred^ano v eno^npolsobno stanovanje, 53,03 mi nadsi, L izg. 1981, cena 90 000.00 EUR {2U560.6CDÌCO SfT)* KRAN| - Plartina t enosobno, prfthćje, 42 m2,1. izgradnje 1974. cena 8^.373 EUfi (19.500^25,72 SIT). KRANj ' ^qevo rraedjc đvosobr« stan& vanje, 52 mL L izgradnje 19?^ v II. nad, cero 104323,15 EUR (25.000.000,00 SIT). KRANJ • Planina III: «no$obr>o stanova^ nie, 36.61 mi . izgradnje 1988. cena 68.01&70 EUR {16.300.00O1OO SfT), PARCELE: LOKA • SV. DUH: zazidljiva parc^ 500.00 m2i cena 130,00 EUR/mz 155.00 ODDA|AVNAJEM CfRKgE OKOUCA: enosobno stanovanje, 30,00 m2, t, izgradnje 1995, naf emnina asoioo EUR (59^910.00 SIT), vkl|učnos stroiki. KRANJ » Planira tr enoinpoh^no stano^ vir)je. 50.00 ms, L i;gradnjei98i, ruifem^ nina 300.00 EUR (7^^92.00 Srn, gekkoprojekt^ nepremičnine i ft^k^ M ft JŠ-M^ S Brttf 79K 4000 Krdn) 04 2341 999 031 67 40 33 J PRODAMO STANOVANJA KRANJ * CENTER: nova stanovanja v popolnoma obnovljeni meičansU hiSi v centru mesta. * 2-sobno $243 ma. pritličje* Cena: 9807541 EUR (23.502.792,60 SfT). * 3*sobno duplex $4^ mz, 1. nadstro^ je in mansarda Cena: 150*194,53 EUR (35.992.618,20 SiT), KRAN|: dvoinpoFsobrvo stanovanje, L »05,63 m2 ^ 20 ma kleti, «i in inftastruktuQ. nova kopalnica, nja z v^radnfmi aparati v garanciji, CK • p]in, lastno parkirno mesto, dva balkona. Cena 131447^17 EUR (31,5 mio KAAN{ • PLANINA I: dvosobno, 61 rm, 1197$. nadstropje 4./71 delno opremljeno* balkon, lep razgled, mirrva bkacija, vsa infrastr>;ktura. Cena 105000 EUR KRANI • PUNtNA I: enosobno, 49,02 mz, Ì971. nadstropje 2./3. zast^ljen balkon, odlična lokaoja, vsi pnkl]u£ld \n infra stru ktura^ Cena So*ooo EUR (19.20c.occ.oo SIT), ŠKOFJA LOKA - fRANKOVO NASELI t insobno, 78,30 mz, 1.1994, nad no, vsi prikljuđcf in infrastruktura. Cena 125.000 EUR ^.coo.coo.cc STT). PRODAMO HIŠE: BISTRICA PRI TRŽiCU: samostojna. 125 mz bivalnih površin, L 70, obn. 2006, na parceli 400 mz* Cena EUR (38.5 mio Sm. wwvi^.gekkoprojekl^si Te Caroline 66, 6. o. o. , cesta 41 3|2nov Prrmskovo} 04/23419 88, fes. 04/2J419 GSM 041/305 9SS PfiODAMO: $IC cOKA • ^c^ka, samostojna MU, 360 m; zcmlj.Sia. cea 140 mt stan. l>ovriine. 1.1965. adai^Oj^ 1998. Cena: 204473,38 EUR (49.000.000,00 sn), KRANJ • garson^ 2$4S m?, obnovfjen parket, ptepl»ka(^o. V ano sla vključeni Oprema v bjhfnji ovU6na 03, majhna a Dfijetna, cena 52,200 EUR (12.509.206 sn), Jeler>c Janez d,d,, Partizanska 40. Sk. Loka, « 700ru0? Novogradnja v Šenčurju II www.lokainvest.si telefon: 04 25 19 970 DVOSOBNO novo stanovanje. 60 ct>2, na Zlatem polju v Kranju, ugodno, 8 031/378-036 xxaus LOKA Fr^nkovo naselje, enoso^ no stanovanje, 40 m2 + ainj, cena 79,800 6UR fi9.i23,272 SITÌ, « 031/751-284 STANOVANJE. 70 m2. Tržic. CK na plin, parkirno mesto. KATV, Internet. vOfSana v ZK, luksuzno opremtieno, cena 93,431,81 £UR (22,390,000 Sn>, « 041/665-268 ?ocpo397 Novogradnja v Radovljici w w W.I o ka i n ve st, si telefon: 04 25 19 970 TRISOBNO, opremljeno, renovirano. Stfazsöe, 2 lastnim parkiriščem, vpisano v 2<,c«fta 125,187,7SEUR (30.000.000 sm, « 040/63^11 70003M TRISOBNO vel, 79, , 81, stanovanje se ^em bloku Ima vse ogleda, cena 112, mfo sn), 031/365-586 m2, na Planini H, nahaja v zelo ur^ , vredno .00 6UR {27 04/232-8S-65. 7000364 KAANJ, nebotičnik, 87.5 m2, balkon, klet, svetlo, leo razgled, cena 116.OOO EUR I28.S mio sn^, dokup garaže u 9.700 EUR (2,3 mio SRI, slike na w%vw,f reev^ebs ,coni/ prodajalec ^, KUPIM GARSONJERO ali vzamem v na)eni na Šk- Loke a 700eie ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRC 7. 40C» KRANJ TEL: 041/755-29$, 040/204-661, 041/900*009 ODDAM PRfTKČNO STANOVANJE, v s teraso* fn2, Kranj « PrfmsKove, 9 04/20-42-13$ ?oi>04it NAJAMEM SAMOSTOJNI DOöjXmk Drez oirok, iiM 9n> ali dvosobno stanovanje za dalis« obdobje na obmoéiu Rado^jice Lesc z okoNco. Lshko (udi etaža 9tanovanisk9 h^e HtŠE PRODAM HIŠO Semca tA TrUču, vel. ?20 mS, 400 m2. v C8M obnov^ena, lepe fega. cena 160.B57.65 EUR 999 srn. » 041/707-201 roooi77 ^nM. Koroika vi, 26.7 m2. garsonjero v 1. nad., neopfemli^ no, novo ada^niiano, vsaljivo lakcj, prodanu) brez posrednikov. Cena 59.500 EUR (14,258,518 StT). Tel.: 040^206^66. Advantis d. 0.0., čebelarska ul, 1. Ljubljana, (S^ete nov dom ali kupca zi $vo;o nepremičnino? Oddajate ali nd|erT>ate stanovanje. KiSo ali poslovni prostor? Celovita rešitev na enem mestu, Za vas delamo Attivno • lasno • Preudarna A/P d,0.0. K^nj KoroSka cesta 2, 4000 Kranj Tel.! •t>3S6/4/2028 223 Gsm: +386/31 /330 • 040 Fax: +386/^2360 539 into(|>ajp,si HIŠO v okoici Kranja. Jepa mirna lokacij. 9 031/510-760 HIŠO Železn^kr okolica v U . gr* (az^ novoaradnia 2004, na sončni parceli ob roDu gozdSi priključki urejeni, • 031/372-238 roec4«c NA MLAKI ph Kranja, po dajiana lil gr faza, podkKtena, z moi ^novani • 040/89^91 7OO0MS STANOVANJSKO HIÌO. v Straiišču pri Kranju, ISO m2 bivsine povrime ns parceli 733 r»2. v celoti po<3kietena, možnost več slanovanj, I. 72, vsefjivc , cena 250.375. 5 S EUR (60 mie 040/842-038 KUPIM HIŠO. rnan)šo z vrtorn. v K/anju. latteo tudi polovica, 8 041 /d47-5d5 POSESTI PRODAM ČUDOVITO PARCELO v Šk, Lolo za Me. 9 'ixxaK ĆUDOVITO PARCELO v 3k. Loki za hiše, « tCIX449 JESENICE • KOROŠKA BELA. gradbeno, sončno parcelo prodam na* jboltéému ponudniku, B 03i/515^41 OBDELOVALNO ZEMUO v bližini Medvod, na)t>ol)ismu ponudniku, ^Ira: ZEMLJA 700045« PARCELA Bitnje 041/640949 zaiidijrva. ni moina ugodno prodam, • /oooao« PARCELA naJno - Lancovo komu- 031/451-822 V 50. dneh prodamo vaio n eprem i^n fn o 04/23 44 060.041/636 S81 041/366 fM1/734 196 24u r/cian nepremlm I ne^rasLsi ZA2IDUIV0 PARCELO, 1300 J«&9nic« • za ^Inénico, c«na po d> govoru, « 041/841-334 foooass ZAZIDUlVO PARCELO. Sk Loka* Sv. Duh. 600 fn2, c«na 130 EUR/m2. 02 31.200 S(T/fn2, « 051/881*104 ^eeosM Ul. OKOLICA • Kata prodamo 8796 m? krT>eti|8k«g3 zeml|iéc3 (nib/Oi travnik), ugoden dostop, ravna, sonò* podolgovata parcvla« mozsn po d«lih alt v c«\QtK cena 4, EUR/m2 {1.193.41 Sm. « 01/562- NAJAMEM OKOLI 1000 m2 nfiia2tdljh/a, ^a-puscen« zemlie ob gozdu in v Dllžinl vod» r>a Gorpnjskom. za dal}M obdo^ je. « 031/206-724 POSLOVNI PROSTORI PftODAH GOSTINSKI LOKAL, na odlični lokacl- v ško^i Loki, « 051 /388-S22 ODDAM TRGOVSKI LOKAL v veOišču Kranja • Prešernova 18. v Izmeri 100 rr\2, TtiùMii GOSTINSKI LOKAL v okolica Sleda. odKup vsem . pre* POSLOVNI PROSTOR trgosino na Nomtinjü* 147 n>2, pnmemo za poslovne prostore aU stanos^Jski ot> . ml. GK2. Sr. vas v Tooojaft : J 26 MALI OGLASI info®g'glas. si GORENJSKI GìAS petek, 19. januarja 2007 GARAŽE GRADBENI ODDAM MATERIAL CARABO,v Šorlijevi tjllcl trie ^ il. Od QRADB6Nr MATBRJAL t. 2. 07 dalje. 8 01/&3 4-16-39, - 041/986-887 700036? PRODAM GARAŽO 1S m2 in prodani za Detan, « 031/5^9-006 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAH ODKUP. PRODAJA, PftEPIS raWienih vozil, gotovfnsko plačilo, Avto Kranj, d.o.o,, Kranp, SđvsKđ 34, Kranj, 04/20-11.413, 041/707-145, 031/231-368 CTTROeN JUMP€ft. ograv^ voliU serv« (910.632 SfTi. 98. 256.000 km, Cef>a 3800 EÜR Pt MtmHé m4» 2S. ii02 fimo PRODAJA IN fMONTAZAt • amorlizsrji riiln servi$ v02i( « avtooptik» vs« za podvofj« vO^iL • izpulni jistcmi, kat^iizHlorji f Http ww*aqga nlars i ^ PIAT PUNTO t.2 SX, I, 02, 60.000 km kbi?87 STROJI IN ORODJA PRODAM NAMIZNO, kroino za^o, Mistor To ISOO W, • 041/384-335 /000X7 SUHE. hrastov© c^ohe, B D4/25^24• 24 7QCD4?« KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo hlodovirK). plačilo takoj, iaga Verea. d.o.o., 9 04/26-51-209. 041/865^80 KURIVO PRODAM 7 m3 brezovih drv, 9 041/980-371 7ccau9 DRVA melr^Ka afi razid^ana, možnost đc, 9 041/718-019 eoii^M LESNE bnKeto za kuico. zelo ugodno. ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM PSIĆKO, staro 6 mesece, bemski ovčar, cena po PRODAM PAVE, • 04/533^2-44 rOOMlO KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM MUNE ZA SiTOin 041 /447-056 pire, 700044? OBRAČALNIK Favorit 220, 700eM3 SLAMOREZNICO EppFe In bikca širne ntalca, starega 3 mesece, 8 70CU?? TRAKTOR Same Delfino 35, Slore 502 In Twpedo 65, 9 051/320-806 7000A41 TRAKTOR Zetor 5340, 1, 94, 2500 delovnih uf, s sprednjo hidravliko, 1. Ustnik, odlično ohranjen, cena po d> govoru, 9 031/541-472 700MM KUPIM TRAKTORSKO Kiper pnkoiico m aarrvohodno Kosilnico ria malih kolesih, 9 041 /608-766 7000445 PRIDELKI PRODAM BELI, j 8Ž nr •11- r000361 DOMAĆA laOolke. različnih sort. bosKopski kosmač. Jonatan, Žeie 1. > ecceda JEDILNI KROMPIR, kfižana, stara 10 dni, .9 teličko Ce Ćešntevek 12, KRMNI krompir 04/595-78-91 fCOOÄiS KROMPIR za krmo. cena 0,10 EUR (23,98 SIT). KVALITETNO seno in otavo (Poljanska dolina), B 031 /811 -931 7000394 NEŠKROPUENA Jabolka, cena 0.21 EUR (50 Sm. 9 04/57-254)60 NE^KROPLJENA, domača jabolka, različnih sort. 9 04/513-58-10 OBVEŠČAMO cen>ene kupce, da zbt-ramo naročila za semenski Krnetijska trgovina Cegnar, Sk. 041/344-099 Loka. več SORT obranih jabolk, 031/309-764 roooi&4 KUPIM AJDO, öobro 541 VZREJNE ŽIVAL r PRODAM 2 ČB BIKA, 300 kg m bika simentaica, 041/209-677 ;OCMW BiKCA sin>entalca, 031/242-713 165 kg. 7ooo«ie BIKCA. 250 kg, kravo in teleta, vse cika pasme, • 04/5I4-11-14 toooos ČB BIKCA in teličko 041 /37S-J23 , stara 7 dni, 700Ù4ÙO ČB BIKCA, starega en teoen, 7000421 Č8 BI KCA. 03-056 14 Oni. 04/58- 7000431 Č6 BIKCE, stare 7 dni, « 041/347. 475 7CC046Ì DVE TELIČKI aimentalko In ÒB, stari 10 dni ter kosilnico SIP 165, sten) 5 '000s«4 ENOLETNE kokoài, Tušek, Sv. Lenart 71, 9 04/51-03-600 ìtiOOW GOVEJE meso. 9 04/518-54-59 7CO0444 KONJA, starega 4 (eta m Kobilo stara 3 cta ter ovce za peme ai zakc), 041 /965-695 KRAVO $in>entalko s teitčkom ali brez ali rT>en)am za brejo telico, 9 01/83- 15-604 'ooo»« KRAVO simentalko. brsjo 4 mesece in telico LS RH brelo 9 mesecev, 9 MESO miaoe^a^ pašnega bika, 9 041/271-294 Toccasi ORJAŠKEGA USCA, samca m samico. plemenska, telovrana, siara 10 mesecev. 9 04/53-91-236 7000434 OVNA, ali rejo 10 mesecev za zakol 700044? PRAŠIČE težke 100 - I1O kg, domača krma, 9 041/905-867, popoldan 7000337 TEUCO simentalko, staro dve leti, 9 041/203-518 70Ma49 TELICO aimentalko, brejo 8 mesecev, 9 ()41/9id-3l6 7iM0<0j TELIČKE simenlalke In s3lažne bale, 9 04/533-64^8 roocui TELIČKO aimentalko 041/873-887 staro en leden, ZAJČJE MESO ali zajce rejo, 9 051/397-366 nadaljnjo 7000M3 KUPIM BIKCA sfmentaloa ali križanca, starega lOdni.904/533-88-51 '000401 BIKCA slmemalca, težkega do 150 kg, 04/59&-14.87. 041/284-272 7000413 BIKCA simoniaca, mesecev do enega leta, 357 od treh 7000461 VEČ BIKCEV simenlalcev ali dnjge mesne pasme, stanh Qo 14 dni, 9 051/41.77-62 7CC04» OSTALO PRODAM ML£ČNE KVOTE 15000 I Tn hladilnik za mleko 200 I, stabilni, 9 041/873- 541 7C0036« PRAKTIČNO tzigane kletke za zajce. ŠE STOJEČ Detonski kozolec, 10 stožnikov. 9 041/840-724 rooiM? NAJAMßH KONTEJNER air kamion S čebelami možnostjo kasnejšega o<]kupa. PODARIM KOZOLEC z betonskimi stebri, 7000404 POSLOVNI STIKI KREOm Do 7 leL na osebni dohodek air pokojnino, do 50 % obwncnfive. Kredit' na osriovi vozila, ter leasir^ za vozila stara do 10 let MOŽNOST OOPiAdiA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOMI NUMERO UNO Robert Kulowcc s^ Minoica ul 22, Maribor Tdj os/ija^&'žS, mofe ati/TsMfio, C4iß3i'99» ZAPOSLITVE NUDIM OSEBO za delo poslimo tako}. 41, Radovljica, ian pomoč v strežbi za- Sraka, Mošnje 031/302-221. Bo- 'oeeiia PRODAJALCA, trgovcd, z pn deJu v delikatesi, iz okolice Lesc, zaposlimo. Pisne prošnje pošlfite na naslov: Mesarija Mlinaric, Železniška ul. 1, 4248 Lesce 7000309 REDNO laposlimo natakarico, dekle ZA strežbo. Gostilr^ Pr' Birt. Praprot-no 17, Selca, 9 04/514-12-55, 041/326-019 700031? ŠTUDENTKO za delo v strežbi, v popoldanskem času iščemo. KamazJ d.0,0., C. na Brdo 30, Kranj. 9 70o»sa ZAPOSLIM kuharja aJr ki/hanco - pomočnike kuhinje za mehiško restavracijo v Kranju, plačilo po dogo^ oru. Porto M d.0,0.. Cankarjeva 1, , 9 041/621-635 ZAPOSLIM za mehiško lo 00 natakarje za defo v strežbi v , Porlo M d.o.o., Krani, 9 041/621-685 »0CC3OS 1, ZAPOSLIMO prodajalca/ko tovornih vozJi, pogoi znanjo angleščine a)i nemščine, Tehvocar d.o.o.. Brode 20, ŠkoHa Uka. 9 04/516-41-00 roooaaa ZAPOSLIMO prodajalko v iivitski trgovini Market Krona, Jelka Praprotnik s.p., Brezje 63 a, Brezje, zaželene izkulr^le, 9 041/764-006 7ce0450 ZAPOSLIM VOZNIKA tovornega vozila, Izp. C in E kategorije. Prošnje pošljile v S dneh na: Qrolsoviek trans^ port, d.o.o,. Mala ul. 10, Koriul,. 9 01/75-00-152,041/788-678 nxo4X Uveljavljena mednarodna špedicija vabi k sodelovanju 2 (dva) nova sodelavca (m/ž) za delo na področju avionskih Odprem (uvoz - izvoz) in sicer za delovno mesto "carinski deklaranf in "Izvozno-uvoznl referent". Kandidati morajo izpolnjevati sfedeče pogoje: V. stopnjo strokovne izobrazbe, aktivno znanje angleškega jezika ter najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem področju. Zaželeno je, da imajo kandidati licenco za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah. V primeru uspešno opravljenega poskusnega dela v trajanju 3 mesecev, se bo z izbranim kandidatom sklenila pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Vaše pisne vloge s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov: Odvetnica Rija Krivograd, Grajska ulica 06, Maribor. najkasneje do 29.1.2007 ČE PREMORETE pogum, samozavest m vztrajnost, se prelzkusrte v terenski prodaji, nagrajeni boste z odličnim zaslužkom in redno zaposlitvijo, Jarv comm, d.o.o., Retnje 54, Križe, 9 041/617-132 icoooM V KRANJU zaposlimo telefonista/ko, delo od pon. do pel. od 6. do 16. um. izo&ražba ni pomem^a. Fantom Inter-natiorkal, d.o.o., Ul. M. Grevenbroicd 13, Celje. 9 051/435-146 ZA STUDIO v Kranju vabimo nove so<^lavce m/ž za trženje knjižnih uspešnic po tetelonu, Modlta d.o.o., šuceva 25, Kranj. 9 031/671-966 7C0046i< TAKOJ ZAPOSLIMO poslovno seKr^ tarko z narmanj V. st. izobrazbe, akt. znanjem ang. jezika In MS otftca ter za aeo 3 d.o.o., PE Kidruceva 43b, Loka, 9 04/511-04-00 .MEMO AB a 700aS4} ZAPOSLIMO OSEBO s srednješolsko izobrazbo za delo na jadralnih letalih, zaželene izkušnje v ličarstvu, pnsšnje pošljilo na naslov: Glider ^rvtce, Franc Novak s.p.. Alpska 43.4248 Lesce tckkmos DELAVCA. Kovinarske stroke, za delo na stružnih avtomatih, zaposlim, Brenkus Matjaž s.p.. Zasavska 31 b. Kranj, 9 041/719-097 rooMT \t GOffnU^A s PRENOČIŠĆI IN PIVOVARNA MARiNŠEKMARji^^ip. Glavna cesta 2.4202 Naklo tel: 25 77 TÄi. 031/658155 ZAPOSLIMO KUHINJSKO POMOČNICO IN ČISTILKO KLEPAR - KROVEC öoDi delo za ned. čas. Zaželene nekajietr>e del. tzk. na teh delih Tn vozniški izpH e-kat., stimulativen osebni dohodek, začetek dela takoj. Zoran Sodnik s.p., 3majnica 9, Komenda. 9 041/719-499 «ono» NUJNO zaposlimo ključavničaiia - varilca. Botaka d.o.o,, Poljče 4, Begunje, dodalne informacije na telefonski številki, 9 041/651-ei/ '9JM29 Spirtit kžatfrto« i C. e. ««Mfesrtm 14,1000 \mm Zaradi povečanega obsega dela ter ijv^anja novega proirwhega progra-ma razpisujemo tn praHI Mm( «sti (■/» HU («Mr nitr«i ta dalms v «nlrvMi. Pismeno na naslov TIRALA INŽENIRING D. 0. 0. PARTIZANSKA 1. A220 SKOf JA LOKA V MIZARSKI delavnici mizarja al lesarskega tehrika, Smotej d.o.o,. Kovor, Pod gozdom 30. Tržič, 9041/619-302 7OOO«M V REDNO d^ovno razmerje sprejmem slikopleskaiia, dober m redni OD, delo Kranj z okolico, Pnmož Srezar s,p., Mlaska o. 75. Kranj, 9 041/656-181, 04V697-467 icooihi ZAPOSLIMO Zidana, te^na in benega delavca. Forum, d.o.o., Suha pri Predoaljafì 56, Kranj, • 041/634- 660 7M01S? PLANINSKO DRUiTVO SKOPJA LOKA KacKjdnski rrg 13,4220 ŠKo^a Loka PLANINSKO DRUÌTVO ÌKOFJA LOKA lé0C OSKRBNIKE ZA KOiO NA BLAOOiUpKapiickMldtni19 Od kandidatov priiakujemo. ób so veš6i kakovostnega kuhanjde prijazne streite obi^valcsm in vzdoevsnja koie. Z izDraniiD bo skien/ena pogodba o deiu za sftzono 2007 ? možniKijO podaližanja oz. redne ^apo^rtve. ffok za prijavo \t 15 dnf po objavi* Prednost t)o dana mlašemu uoohoienskemu Daru. U ima zaaolovirtno Dornc»ć svoicev ob JcrtnÜKirrii (zkuSnjami ob sfibotah. nedßli? i ^r CMjvečanem oOisku m btize koči It 2 informacije doDile os^tw na PO alt po IaL 04/S12 06 67 aN 041 /595 005. ZAPOSLIMO delavca za delo v stektarskl ctotavnicii Psrnui Martin s.p.. Zg. Bmik 32, CerMfe, 9 04/2S- 26*580 rocoMt ZAPOSLIMO parketoria «11 delavca i» phuertev, zaželen« izkusr^je. Hesrte ponudbe na Parketarstvo Paviič d.o.o.. Zupar>ova 7, ^ncur aii po tel.. v 041/644-423 ^coot^w ZAPOSLIMO elektrikeria, za dele na dvigalih, DVD VesJm in bolehnim, skuham, pospravim,.,, 9 040/7SS* 409 ZASEBNI STIKI SI TUDI TI OSAMUENA. zeli te spoznati niosKi slar 48 let. iskrenost, in ljubezen. 9 041/869-506 rooo'oa RAZNO PRODAM CISTERNO za kurilno 2000 I. novo za • žetezno ceno, 9 IZOLIRANO, lepo ohranjeno pasjo kočo. 9 040/647-564 LESTVE vseh vrs} in dolžin 6obM Zb^k je 22, »01/3e-i1-07S VEĆ KOSOV nI stroj, « starajsega pohištva, prak :op8lr>lco< tuš ban|o, , po 16. url 7cc037d STORITVE HUDIM AST E RI KS SENČILA Roznian Peter « D . Senic^O tfll ♦ 170, 041/733-709; zaluzije. rolofi, r> lete, lamelne zavese. pNse zavese^ Ko^ mamiki, rnail^ize, ^VMV^i.asienks.nel BARVANJE la&ad m napuicev v lanu-arju 20% popustil Megamatrix. d.o.o.i StaretDva39, Kranj, «041/570-957 wo«? BEUENJE Sten in stropov> od^rsnjcvanje barvanje vseh vr^t (asad. okoni W8t in (%aposcev, Pavoc Podbrezie 179, Naklo. 09 premazi Ivo s.p M non?^ 6YTY01 SKALA d.n.o. Stn^ževo 3a. Kranj« izvajamo dela od lemeljev do strehe, notranje omete« fasade« adaplaoije) kamnite skarpe, urejanie In llakovanje dvonsč, z našim ah vasim materialom, «041/222-741 fton^iù GORENJSKI GUS petek, IQ. januarja 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE info(^g'das.si 27 GG mali oglasi 04/20142 47, e-po^td: malioglasi^g-glas.si www.gorenjsklglas.si CRADSENIK REXHO d.n.o. A9ne storttve, hitro in kvalitetno tef ugodna cena. Stanko Saršifiniov s.p.. Rudija Pip^za 6. Kranj, « 041/476-535 rooojn IZDELAVA streti. popusta v januar» \u. Mefiamairix. ö.o.o.. Stareiova 39. Kranj, » 041/570-957 /owjes (ZDeUVA PODSn^^lH STANOVANJ DO 9i9eniu Krtai/, mont&a sireènii oken VekK r poä^arie iamrđcv. al. bo/ano n Mesec Oarrian s.p., Jaztée 041 /78&^2 /OCOOM PLESNI TEČAJI • UGODNE CENE, sianda/tini, latino In siving ple&i za vee generacije. Vabljeni v Sludi Tango, Bnto<3t6.« 041/820-485, vMW.stih d10larv90.com roetor« PRENAVLJAMO HIŠE in stanovanj v Kranju 'm okolji - rezervirajte svoi termin. Megarnatiìx. d.o.o., Staretova ul. 39. Kram. « 041/570-957 «mM TESNENJE OKEN IN VRAT, uvodna tesnila do 30 % pnt>ranka pn ogrev» nju. Prepiha fn pratiu ni već! Zmanjšan t^rüp, tO let garancije. BE & MA. d.0,0., Ekaterjeva Kamnik 01/82-15-057. 041/694-229 liéÉM iSĆEM rrlajšo uDOkojđnko iz Kranja aH okotice za pomoč starejši oseb^ v dopoldanskem Času. « 031/865- roacas« iS ČEM OSEBO za čišćenje stanovanja. 1x tedensko v Kranju, s 04/23-31-612 iSČEM POMOČ za varovance In nego starejše bolne osebe • Šenčur, ff 7acC3S7 WWW.GORENÌSK GLAS.SI OSMRTNICA Spoio 2ei 2> <04) 28i 2> <04) 2022. <0S1 ) 903-S0S <04) 2812- <04) 2812. mrnu/ M£mm r »cllokrianIOf rm itj.si sortno ftron: nftjfiOLj POSLu&fìnn hrouska POSIAJR n^ GUREfu^Ktrn J PRILOGA GORENJSKEGA GLASA PETEK 19.1.2007 GL SB/ Dobrodelni koncert z Jamskim človekom Dobrodetnd komendska Ustanova Petra Pavla Glavarja tudi letos skupaj s Kutturnim drugom Komenda pripravlja dobrodelni novoletni koncert, ki bo nocoj ob 19.30 v dvorani kulturnega doma. Nastopil bo oktet Pus- hluschtae, za smeh pa bo poskrbel Uroš Fürst z mono- komedijo jamski Človek. Denar, zbran z vstopnicami in prispevki dobrotnikov, bodo namenili nadarjenim dijakom in Studentom ter socialno ogroženim družinam. j. p. Koncert za argentinsko družino Župnijska Karitas Nevlje pripravlja to nedeljo ob 16. uri v dvorani Doma kulture Kamnik dobrodelni koncert, katerega sredstva bodo nameniti za dograditev doma Krščanskega bratstva bolnikov in Invalidov KB8I na Zapla-ni nad Vrhniko ter za pomoč 12-Članski družini, ki je prišla iz Argentine. Nastopili bodo Andrej Šifrer, Viharniki, člani Ansambla za staro glasbo in učenci Glasbenega ateljeja Carla Orffa, neveljski otroški zbor, MePZ Mavrica, Miha Dovžan in drugi, p. Prvi glas Gorenjske 2007 Radio Triglav bo 31. marca organiziral tradicionalno prireditev Prvi glas Gorenjske. Prijavijo se lahko neuveljavljene pevke in pevci, stari od >3 do 30 let, je povedala vodja prireditve Nataša Harej z Radia Triglav. Prijave zbirajo do 31. januarja, v prijavo pa )e med drugim treba navesti naslov slovenske pesmi, ki jo bodo zapeli na av* dicijt. Prijavljene bodo o avdiciji pisno obvestili. u. p. Konec meseca Therion v Mediaparku 31. januarja, bo v Mediaparku spet pestro. Tokrat bodo oder zatresli Švedski metalci Therion, njim ob boku pa bosta igraii še dve skupini. Grave dl^er in Sabaton. Švedi so v začetku igrali death metal, a pozneje so kasne/e svoji glasbf premešali elemente klasične glasbe, podprte z zborovskim petjem. Gradivo za glasbo črpajo 12 različnih mitologij in je osnovano na okultiz- r i« mu, magiji ter starodavnih običajih in zapisih. M. G. f p DRUŠTVO "I^OVT» smučanje po starem SKOPJA LOKA ^ Ì i I v Skofia Loka 271.2007, ob lih skopja loka Tunaii&rio flruiivc Danes zvečer bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Cal in Galeristi predstavili svojo novo ploščo Fetiš. r3 Igor Kavčič kupinska' razstava v Galovi galeriji je končno postavljena in na ogled. Dolgo pričakovana plošča se imenuje Fetiš, "razstavljenih" je 12 žanr-s ko neopredeljivih, a glasbeno izjemno dovršenih skladb (med njimi so tri instrumentalne), ki na eni strani izžarevajo izjemno avtorsko kondicijo Gala Gjxirina, na drugi pa vso instili mental no moč glasbenikov zbranih v zasedbi Galeristi. "V ploščo je vloženih več kot 1200 ur studijskega dela, ki smo ga skupaj z bandom, Še posebej pa midva z mojstrom za me-šaiko Alešem Navotnikom, ustvarjali skoraj eno leto," razlaga Ga) Gjurin in dodaja, da je tak studijsko popolnoma kompetenten izdelek mogoče narediti le v lastnem studiu. Studio Had je Gal fn Galeristi: Gal Gjurin (glas, kup inštrumentov), Andraž Mazi (kitara), Igor Matkovič nastal prav za tak album. (klaviature), Janez Moder (bas). Rok Koritnik (tolkala) in Ana Duša, Jasmina Kljajić kot Muzika je namreč produk- spremljevalni vokalistki / F«or Aiai» on« cijsko zelo zahtevna, saj gre, razen nekaj "beatov", tiš, danes v dobi MP3-ja pa, sodobne elektronske glasbe. glasbe. "Dolžina koncerta izključno za glasbo odigra- razen slabega zvo)ca, ne pri- Po uspešnem projektu s bo odvisna od tega, koliko no s pravimi inštrumenti. naša ničesar, kar bi informi- skupino Olivija. ki je obrodil nas Ìx> filing popeljal v im- Menda jih je na plošči sliša- ralo (besedila, spremne be- dva albuma, je Fetiš neke vr- ti več kot šestdeset. sede, tehničnih podatkov), " ste l<^čno nadaljevanje Ga- provizadjo, ne bo pa manjkalo tudi "iemania". Gal in Avtorska moč glasbenega naslov plošče razlaga Gal in lovega glasbenega prizade- Galeristi bodo igrali tudi 25. mul ti instrumental i s ta in dodaja, da v poplavi sodo- pesniško zelo nadarjenega Gala se tokrat kaže v sicer bnega popa pred avtorsko prevladuje izvajalska stran. vanja k polnosti in popolnosti zvoka. januarja ob 20.30 v Domu kulture v Kamniku. V vseh Fetišu se bo mogoče pre- ozirih gre za glasbo s polno preprostih, a ironičnih bese- Dekolte je žal pred vsebino, dajati na koncertu danes hrbtenico, udeležena v pro- dilih, ki v sebi izžarevajo Gal pa tokrat fttišiziia prav zvečer ob 20.15 v Gankar^ jektu Fetiš pa so pokazali. mnoga nasprotja tega sveta, vsebino, ki jo ponuja z Ga3e-in polnosti glasbe, ki jo po- risti. Žanrska pokrajina vem domu. Poleg Gala in kaj vse se da iztisniti iz in-Galeristov bodo nastopili še štrumentov. Ali kot pravi slušamo na Fetiìu. "Ljudje plošče je bogata, od jazza, nekateri glasbeniki instru- Gal: "Muzika je ena sama, izgubljamo pozitivni odnos ročka, popa, do različnih mentalisti in skupina Uli- in če vprašaš mene, je treba do albuma, ki j e bil nekoč fe- etno vložkov in hip-hopa ter xes» ki goji podoben slog prav temu slediti." Ob Pokalu Vitranc prvi konec tedna v marcu bodo tudi letos pripravili spremljevalno prireditev s tekmovanjem smučarskih legend, koncertom Siddharte in Neishe... Urša Peternel Challenge, ki je lani konec namenjenih Ustanovi za legend Ski Legends Hit marca v Kranjsko Goro pri- pomoč otrokom z rakom in vabila 15 tisoč smučarskih krvnimi boleznimi. Po tek- mi bo X-plozija^ zabave, na kateri bo nastopila skupina b letošnjem navdušencev. Tekmovanje Pokalu Vi- legend je letos doživelo po- tranc, ki bo membno nadgradnjo, saj Siddharta, pravi posladek potekal prvi se bodo za šest prostih pa bo tudi ekskluzivni konec ted* mest na glavni tekmi le- skupni mulrimedijski nana v marcu, bodo v Kranj- gend lahko pomerili tudi stop Neishe in Valentina ski Gori tudi letos pripravi- rekreativni smučarji v okvi- Kanzvanija. Challenge so minuli torek na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili jure Košir, Člani glasbene skupine Siddharta, Neisha, Valentino Kanzyani, predstav-niki družbe Hit in generalni sekretar OK Pokal Vi« tjanc Srečko M ed ven. Med li spremljevalno prireditev, ru športno-dobrodelne ak- Organizacijske in pro- drugim so povedali, da pri- cije "Postani legenda". Tekme bodo dobrodelne nara- poimenovano X-pIozija zabave. V soboto, 3. marca, bo potekala tekma smučarskih ve, saj bo 10 evrov od startlegend Ski Legends Hit nine vsakega posameznika gram s ke podrobnosti prave na tridnevni vikend spremljevalnih prireditev smučarske zabave pod Vi- ob Pokalu Vitranc ter drugo izvedbo tekme smučarskih tiancem že intenzivno potekajo. PETEK 19.1.2007 TELEVIZIJy 03 Jasna Kuljaj in Boštjan Romih, voditelja nove oddaje Na zdravjel, ki bo na TV Slovenija nadomestila oddajo Pri jožovcu z Natalijo. Prva bo na sporedu nocoj. • I Ana Hartman e nekaj ^asa )e da je Romih znano, Boštjan prestopil s POP TV. kjer je več let gradil kariero z Milijonarjem in Raketo pod kozolcem, na TV Slovenija. Tam bi moral z Natalijo Verboten združiti moči v novi oddaji Na zdravje!» a se je pevka odloČila, da se bo raje posvetila glasbeni karieri. Tako so vodenje ponudili Jasni Kuljaj, voditeljici oddaje Turistika in imitator-ki Helene Blagne. Boštjan, zakaj ste se odloČi* U za prehod na nadonalno televizijo? Boštjan, vi ste igrali v rock skupini. Ste zdaj že kupili električno kitaro? "Pred letom dni me je očno imelo, a sem si zadnji trenutek premislil. Sicer pa to idejo še pestujem." Oba sta kariero začela graditi na radiu, uspešno jo nadaljujeta na televiziji. Se vam kdaj loži po radiu? Jasna: ''Radio Slovenija je največja valilnica medijskega kadra v Sloveniji. Radio je super zadeva, vendar zahteva podnje vstajanje, kar pa ni dobro za podočnjake, ki se z leti samo poglabljajo, zato sem še pravočasno pobegnila na televizijo in se izognila tej nadlogi. ' ' Boštjan: "Imam občutek, da se nam vsem bivšim ra- Boštjan; "Nadonalka si je Boštjan Romih o novi sovodKeljlci: "Težko bf se Izteklo lepše! dijcem pogosto kolca po ra- zaželela naše oddaje, ko smo Še delali Raketo. Po- Z lasno smo zadeli sedmico!* /^ot ga Caka bc^ta nagrada: danlnl boft pn tunstični agenciji la 2 osebi v vrednosti 2 v 104.32 EUR (2X3^occSrT^. pet rvovih naroAiikov pred in potritisoćem pa presen«^)«. Narofite se na Cglas.$i. Gorenjski Glas v Galeriji Prešernove hiše in v Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Študenti in študentke fotografije na Fakulteti za film in televizijo v Pragi. Igor Kavčič je za študij začela odločati spet mlajša generacija slovenskih fotografov in to raga je še posebej v predvsem po letu devetde- zadnjih petnajstih letih že tradicional- na set, ko je bil na FAMU ustanovljen mednarodni razred, "destinacija" ki je omogočal dvojezični vseh študija željnih študij v angleščini in češčini. maturantov fotografije na Do danes je študl) na tej fa-ljubljanski Srednji šoli za ob- kulteti končalo šestnajst Slo-likovanje in fotografijo, saj v vencev, ki so po triletnem Sloveniji nadaljevanje šola- študiju dobili naziv diplomirani fotograf, sedem jih je končalo Še dveletni maeistr- nja na področju fotografije ni mogoče. Pot v zlato Prago na tamkajšnjo Fakulteto za ski študij, dva sta trenutno film in televizijo pa so naši absolventa tega študija, dok- fotografi začeli ubirati že torski naziv na FAMU pa je pred skoraj tridesetimi leti. pridobila fotografinja Aiek- "Možnost brezplačnega šola- sandra Vajd. nja za državljane socialistic- Na tokratni razstavi, v ok- predsednikom dru^a nih držav je takrat poleg če- viru Kabineta slovenske foto- Dipl ških in slovaških študentov grafije vsako leto pripravijo Fotc privabila tudi tuje študente vsaj eno študijsko razstavo, / f©»; c^ra?« »lave« in prva Slovenca, ki sta se so tako na ogled dela sedem- vpisala leta 1978 in 1980 sta najstih "praških Slovencev". subjektiven pristop, na foto- biografski zapisi. Še do kon- bila Tomaž Lauko in Sonja Ti so bili pozvani k sodelova- grafijah spremljajo sebe, pri- ca meseca fotc^afije v dveh osrednjih kranjskih galeri- stos razstave, tudi vodja Ka- rim od svojih fotografskih d- tiospekcija, osebne zgodbe jah razstavljajo: Uroš bineta slovenske fotografije klov ali pa z diplomskimi je še dodal Globočnik, ki Abram, Uroš Acman, Luka Lebedinec," je povedal ku- nju, naj se predstavijo s kate- šotni so intimni interieri, in- pri Gorenjskem muzeju, dr. Damir Globočnik: "Oba se deli- Prav zaradi lastnega iz- je obsežnejše besedilo o Slo- Deldeva. Blaž Fras, Rok Go- bora avtorjev je razstava zelo vencih in FAMU prispeval lob, Jemej Humar, Jasna še danes ukvarjata s fotogra- raznolika, tako po tematikah tudi v katalog k razstavi, KlanČišar, Nataša KošmerI, fijo, Lauko vodi fotografski kot fonnatìh, saj so na ogled medtem ko Boris Gorupič Tomaž Lauko, Sonja Lebedi- oddelek v Narodnem muze- tako večji fotoprinti kot mi- piše o različnih profilih av- nec, Borut Peterlin, [ure ju Slovenije, LebedinČeva pa niature. "Če je za prva dva, ki torske fotografije teh študen- Puc, Katarina Sadovski, Bo- uä na Srednji Šoli za obliko- sta Študirala v Pragi, opazen tov. V katalogu sta podani po vanje in fotografijo. Po več konceptualizem, je za mlaj- dve fotografiji vsakega avto- kot desetletnem premoru se še fotografe značilen zelo rja in v zaključku tudi kratld j ana Tomše, Aleksandra Vajd, Tilen Vajt in Tanja Verlak. Pri založbi Učila je izšla knjižna uspešnica Žena popotnika v času, avtorice Audrey NifFenegger. 5 Igor Kavčič njižna noviteta založbe UÜla Žena popotnika v Času. avtorice Audrey NifFenegger, je ena največjih knjižnih uspešnic zadnjih let, saj je po dveh letih od izida še vedno uvrščena med sto najbolj prodajanih knjig v spletni trgovini Amazon.com, v Nemčiji pa so jo oznaäli za najbolj romantično zgodbo leta 2005. potuje, naj bo sredi množice na ulici, v zaporu ali obcestnem jarku .... se Um vedno vendar Clare vselej v sedanjosti, Henry pa tudi v preteklem času in prihodnosti. Roman, prevedla ga je p>ojavi goi. Če imajo njegova potovanja p» eni strani dolo- Saša Požek, je v prvi vrsti Iju-Čene prednosti. Henry ve za bezenski. Čeprav ima zgodba nekatere dogodke v prihodnosti. sreča lahko že umrle s potovanjem v času elemente znanstvene fantastike. Av- Ijudi, pa ga po drugi strani torica Niffeneggerjeva, po začne premagovati bolezen, stioki je sicer predavateljica ki ga napade prav zaradi teh na univerzi v Oiicagu in se nevsakdanjih potovanj. Cla- iikvarja s tiskarsko stroko, v re ga vedno čaka. Ne ve, kdaj ospredje postavlja nenavad- bo Šel in kdaj bo prišel nazaj. no ljubezensko razmerje. Oba si želita otroka in običaj- zato je roman predvsem Iju- nega zakonskega Življenja, a bezenski in ne znanstvena Gre za ljubezensko zgodbo povzroča, da v trenutku, sam jima njegova nevsakdanja fantastika. Hkrati pa je treba neobičajnega para, Clare in ne ve, kdaj se bo to godilo motnja tega ne omogoča, dodati, da prav jezik, sama Henryja» saj slednji večkrat in kam ga bo odneslo, odpo- hkrati pa ju samo velika in struktura zgodbe in nepo- potuje v prostoru in času, ne tuje v času, naj bo v prete- iskrena ljubezen §e drži sku- sladkanost, roman dvigata da bi si sam tega želel Hen- klost ali v prihodnost. Ka- paj. Oba glavna lika zgodbo nad kliše povprečnega Ijube- iy trpi za gensko motnjo, ki morkoli neprostovoljno od- pripovedujeta v prvi osebi, ženskega romana. PETEK 19.1.2007 NOMIN À \JOR 233 05 COftAZOŠlN K Uhko bi ji rekli kar dama. jevem domu, Dobrodošlica Ljubljanska "dama". Sto štiri- evru, si jo bodo do nas prijazni najst let stara hiša Opere in ba- južni sosedje, še bolj ždeli. Ena leta je minuli konec tedna, tik od zv^ večera je bib zagoto- pred prenovo, še enkrat zažare- vo Ekia VlJer. Njen glas in nje- la v vsej svoji privlaòiosti. Ob na večna Pesem lasto>4ce se ve- letu je namreč v Opero znova nomer dotakneta. Kot se je povabila prijateljica [ana, 35-)et' prav gotovo številnim v ävlie- na spremljevalka več generadj, nje zapisalo in dotaknilo delo, ženski tednik, ki ga radi listajo znanje, prizadevanje prof. dr. rudi moški če že ne vsa j prebi- Me6ce Za^, ki so jo bralke in rajo. Prav te bralke in bralci re- braid izbrali za Slovenko leta. vije Jana že od leta 198S izbira- Aplavz! In priznanje specialist- jo Slovenko leta, žensko, ki 2 ki kardiologije, predstojnid In- debm in prepoznavnost naj- štituta za histolc^jo na ljub- Motmir Sepe, Viktorija Potočnik in MIlan Cačano^^ PetTaKander Ivana in Dominik bolj obeleži preteklo leto. Ob Ijanski medkinski fakulteti ter stami kot v glavni misli. Vse- Poletna noč, Zemlja pleše, bomo dobili še Slovenca leta v Prešernovi ^eriji predstav-eno so mu zaj^oskale. Evrop- Med iskrenimi ljudmi,- Ne- po izboru časnib Dnevnik Iz- s študijskimi deli iz leta ski poslanec in "že" kandidat kdanja županja Ljubljane Vika brali bodo med obema Janezo- Zanimivo za vse Ijubite- 7A novega nam predsednika Potočnik. Slovenka leta 1990, ma, ter morebitnim predsed- fotc^jaÉke umetnosti. Da Lojze Peterle, eden redkih le- januaija se je zapisala abraha- nikom Borutom in prvim v je škoda, ker Kranj ne premore fotografske galerije, pa je toSnjüi gostov iz tako imenova- mu, ki ^ uspešno skriva, se ne višje politike, pa je Metki v družbi viza^sta Milana Gača- Zorc poWonil še Šopdc. In ver- noviča, pred Časom ye oblikoval jetno tokrat nista kramljala o moško linijo čevljev za tržiški mestu. Zoranom. zdravja Peko, nasmejala nekaj iskri- 4 Melita Berzelak, Metka Zore Prav tako gre nekaj letanje- vim Mojzesovim štosom. Naga aplavza ter čestidc tudi dru- smejala se jim je tudi simpatič-gim nominiranim. Okej, saj na štajeria Petra Kancler, ko-veste tisto našo, če bi jaz izbiral, munikolc^inja in novinarka, in tako naprej,... Bi zanesljivo ki je do nedavn^ v )ani so-izbraldr. Danko Pu^ direktO' ustvarjala družabni zapis Na rico in dekanjo poslovne Šole visokih petah. To nedeljo se bo lEDC Bled, ki je bila nominira- družna Kancler predstavih v na za ta, ženskam tako laskav odlični oddaji Družinskih naslov. Verjetno pa je Danka ^odb na nadonaini TV. Iz na-Puj^ večje priznanje zaupanje, donalne pa je že pred leti odšla ki ji ga je namenil njski pred- na komercialno novinarka Tomaž Domkelj, Irena Brunec, Metka in Rajmond D^)evec sednik Putire 2 iéio, da v Mo- Aloika Aiko in uspela z odda- rSf' f poznem popoldnevu smo soustanoviteljici in predsednici skvi ustarrovi podobno poslov- jo Preverjeno. Tako zelo, da so Opero zasedli do zadnjega se- uprave družbe MC Medicor - no šolo, kot jo imamo na Ble- ji brald namemli letošnjo no-deža, sicer z malo mani ime- centra za zdravljenje bolezni du je "biznisu" dr. Purgove še minadjo, za katero ji je čestita- nitnimi gosti kot minula leta, srca in ožilja iz Izole. Ob prejet- in v živo spoznali dela in žMje- jusku]ptuns iz rokglavne ured- ^ Slovenka letošnje; večji kompliment^ Najbolj vro- izbora la sestra Jelka, tržnica na GV Založbi. Obe sem spoznaval nja enajstih nominiranih kandidatk za Slovenko leta 2006. Mojster M<^mir Sepe je s lak- zahvalila ob izboru in menila, nice Jane Mdhe Bazdak, se je vidno navdušena Metka Zore pa je bila Neža Buh, umetni- na novinarskih smučarilah in ško Neisha. Vroče, vpadljivo in mično oblečena z atraktivno eni od Arkovih se je pred leti v Kranjski Gori zgodila še Ifube- tirko in tokrat tudi s svojim gla- da gre zahvala številnim bolni- mzuro ter še bolj atraktivnimi zen, ki drä še danes. Ena iz- som navdušil z Big Bandom kotu ki jih je zdravila, in da gre čeveljd, ki so jih opazili praktič- med ljubezni, ki prav tako drži RTV Slovenija, ki ga je za to za enej^jo, s katero so skupno no vsi mediji. Bravo Neisha! je od Tomaža Domklja, Čedna priložnost glasbeno dopobije- z bolniki postavili tretji sloven- Za samozavest In še nam daj temnolasa Irena Brunec-TebL val godalni orkester Camerata ski srčni center, "Priznanje gre kaj dobre glasbe, haha. Njeni Kiparka in slikarka, laninagra- liibacenàs. Prireditev pa je od- zagotovo našemu skupnemu navdušenci bodo vnetno tudi jena z grand prixom na med-lično povezala šarmantna Iva- delu in cebtni ekipi Medicora. v Mariboru, kjer bo februarja narodnem ex-tempore v Pira- Tomaž Lauko tu Šundov, ki se pod sijem Veseli smo, da so čakaln« dobe méa dvojni koncert s hiva- nu, se je ob Tomažu za spo- Kraniu, mestu fotografa di^ tema. Pa čeprav so lani Janeza Puhaija, pa imamo ogled zanimivo pr^edno tografsko razstavo študer praške akademije FAMU, kultete za film, tdevizijo in pri Gorenjskem muzeju odprli Kabinet slovenske fotc^rafi-je. Med razstavljenimi "fodca-mi" pa sem pc^rešal presežek. Takega, ko ob sliki ala Toma- rafiio. Doslej je na FAMU, ža Grcgoriča, Toma Br^, in umetniško priznan: plomiralo Šestnajst S še katerega od naših fotc^- fov, ne rečeš ničesar. Le str- sedem jih je končalo mauste- gledaš, da te obide "ne- lij, še dva sta absoWenta magi- ka)"' za kar se splača iti v gale- sterija, doktorat pa ima foto- ^'P- Bog ne daj, da "sije" še grafinja. Dama fotografije. rnlaj. kot danes (petek). Teta Metka in Lo^ Danica Pure Neisha jeJka in Alenka Arko Med prvimi, ki so v osemdesetih končali šolo fotografije in življenja je Tomaž Latiko, ki se Luna je Slovenki namenila krajec, Slovenai leta pa mlaj, haha, odrskih luči odlično znajde. za srčne operadje in diagno- škim zvezdnikom Gibonni- min postavila ob Mettó in Raj-Gosta iz prve lože, igrala Gre- stične posege skoraj Izginile, jem. Po uradnem delu je sevt^ monda Debevcu, našem olim- pioniku, športnem strelcu vseh strelcev. Videti so bili gor Cušin in Ak)jz Svete, hu- To je naše največje zadovolj- da sledil sprejem, druženje ob morista, eden kot minister tz stvo," je v zahvalnem nagovoru glasbi, vodiin vinu ter hram. In enaJcopravnost, drugi pa kot povedala Metka Zore. In ml, srečati se je dalo s številnimi ubrana druščina. Še veliko bolj anglesidlord'ofEssex'^.'rtasiv tako imenovana sedroa sila, znand družabnega življenja, imenitna pa sta bila plesno njuni maniri "privoščila" tudi novinarji, fotografi in snemald Maestro Mojmir Sq», za pri ja- očarljiva, priviačria Ivana Šujv voditeljico Ivano, češ da je kot smo se dienjali kot še nikdi in telje Mojzes, glasbi se je zapisal dov s prvim trobentačem Big Piranski zaliv. Oboji, Sloveno in Hrvati si io želimo imeti za opravljivo kritiziiali letc^njega slavnostnega gov(^nika (anija pri svojih dvajsetih, leta 1950 je zasedel mesto kot trobentač v svojo. Zdaj, ko je v Zagrebu Kovačiča, ki je zapleteno raz- Plesnem orkestru RTV Ljub- omožena Ivanka, v ponedeljek vodila še slovestiost v Cankar- Banda Dominikom KrajnČa-nom. Skoraj kot na poroki. A imata že vsak svoj prstan, ki pa ni ovira za kak obrat. ane. Pri- mišljal o ženskah, damah tega Ijana, in do danes je aranžiral stoletìa in več povedal med vr- i^ uglasbil veliko zimzelenih: ma dc^odek. Danes, v petek KOMPASHOLIDAYS tehoi 2006Tn Počitnice so naj epše darilo! POCITNICE IN POTOVANJA 155 (TMVr SHARM EL SH&XH m SHARM EL SHDKH LTJ XLlhoNV 7 PX C Ijubljane mmvi 7 POL lutato i2 LJuUjan O^ATUA BADHOPGASniN JfkQ /j VX'Ì2 tf^lrü« BSNEŠKl KARNEVAL OUNAJ 17 J. odhod Iz Oorenj&te W i7i. iDtOgM.Vot.tus 2D/1 NI09IM,bus rm^r Največja izbira POTOVAMJ n^t UMAG iM.écm(ìm Vl'ìi ? M dnimđcitf VAliNTirtOVfl vorn 1^ o DV u nr/li muu 1 5J 5 SS wvvw.kom pas. si 31 PETEK 19.1.2007 HUMOR / KRATEK Brat vse vioi, Brat vse ve Iz Bruslja prihajajo sajne pohvale. Po uspešnem jnehodu s tolarja na evro je v "Agendi 2008" zapisano« da moramo do 30. februarja naslednjega leta, evrskemu štetju prilagoditi tudi vse dosedanje numerič-ne zapise v dilavi. Njihov sez- 1 nam je seveda dolg, številke se pojavljajo v gospodarstvu, kul» turi, zdravstvu. Športu, običajnem življetiju... V belo knjigo, 2864 metrov. Tudi od Kranja več na frekvend 97,3 MHz, saj ki jo vodijnovredakdji Velike- do Izubijane je po novem 0,1 se ta po novem imenuje 041 ga brata, pa smo zapisali nekaj €kilometra in ne nekdanjih 25 €MHz. Nogometna zveza Slo-najbolj pridnih subjektov v dr- kilometrov. Čevljarska indus- veni je pa je že zahtevala upora-žavi, ki so v teh dneh že poskr- trija se že ravna po novih števil- bo ničceianlčpetmetrovke na-beli za renumerizadjo oziro- kah. Če je dan« številka vaše mesto enajstmetrovke ... Po- ma številčenje po novem. rvyss Se 44, bo evrska številka hvaJa najhitrejšim, zavedati Že je na novo napisan Za- po novem 0,18. S polno paro pa se moramo, da bomo po kon o cestnem prometu, po delajo na kulturnem ministr- menjalnem razmerju 239,64 morali spremeniti tudi naše telefonske številke m ne bomo katerem je na primer nekda- stviL Naš vdiki pesnik France nja omditev hitrosti na avtoce- Prešeren se je rodil €leta 7,51 sti 130 km/h spremenjena v in ne več leta iSoo, Ivan Tav- več praznovali petdesetletnice, 0,546 km/h, čemur so prilago- čar pa je napisal utopiòii ro- ampak 0,21 € letnico. Prego- jeni tudi prometni znaki (glej man 16,69 ^ ^^ 4000. Zgod- vomo tudi žena zdaj ne pod- fotografija). Geografi so za Tri- be looj noä boste odslej našli pira več vseh štirih vogalov glav po novem zapisali, da je pod naslovom Zgodbe 4,18 pri hiši, ampak je le-teh na- visok Lt.95 Cmetra ui ne starih €nočL Kadio Kranj ne oddaja tančno 0,02. Mali Brat TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod Šrlro uganka, pripišite rešitev + ime in priimek na številko 031 / 69-11-11, ali po poŠti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'Tisoč ugank za odrasle ". Vse ponavlja, ni odmev^ nem je, gluh in slep, daje, vrača le odsev, živ ni, grd ni in ne lep. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora {enega, ki ga bomo prejelf preko SMS, in dru« gega» ki ga bomo prejeli po pošti). Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi pridiga. Pravilno sta odgovorih Rozalija Zupan iz Mavčič m Befta Bertonceki Iz Selc. K^K^H^ ZfMA it : TÖ- SPLOU Mg spati: TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Brezno" N€ morem Iz svojih spon. Lju- nutke je še v slabšem položaju kot vi. V tem letu se ne bosta ste. Sin najbolj zadovo- ie dobro, da ste tako polni Ijen s poklicem veterinarja, če- energije in vedno pripravljeni bežen je moj zrak, moje so- ^^^ zf^iogla igrati s svojimi prav mu je tudi arheologija na akcijo. Na poslovnem po- nie Srce mi utrioa nieeovo ^^stvi in stopila bosta korak zelo blizu. Kakorkoli že, vidim, dročju ni potrebno, da imate P J ^ ... kskrine koli skrbi. Še več kot nežen, pošten in delaven. Z sicer pričakujete, vam bo ime. Ne uem vel, kako na- ^ " ^^ prej, pred mano je samo Se obup in brezno. Ht^oio vam za iskrene besede in use iepo v no^em letu. Srčno rada bi vam rekla, da že jutri vse v redu. A na Žalost ne morem. Ljubiti nekoga, čigar ime je zaklenjeno v srcu in biti z njim le takrat, ko se za- čela videvati, se bo vajina bežen ie bofj pogbbiia. Skupni mlajšim sinom ni nobenih po- uspelo. Oseba, od katere pri- cilji in enake želje bodo tiste, vaju bodo bodrile in vama dajale energijo. Nikoli ne imejte sebnih skrbi. Je zelo doiemljiv čakujete pomoč, vam bo po- in več opazi, kot vam pove. Oba vas imata zelo rada in magala in stala še naprej ob strani. V drugi polovici leta bo- slabe vesti. V svojem zakonu bosta vedno na vaši strani. Bo- dite malo bolj pozorni na investe naredili vse, kar je bilo v va- dite srečni, da znate ljubiti in stidje, da vas ne bodo lepe be-ših močeh. Prišel bo čas, ko se zavedate, kaj je prava ljube- sede in obljube zapeljale, ßo- boste sebe začeli dajati na prvo mesto in ne boste le stranski zen. Vsak tega ne ve ». Ljube- Čnejo v i sanje... Vztra- igralec v svojem življenju. Mož zen naj vam bo sreča in nekaj najlepšega, vsekakor pa ne jam pri tem, da Človek mora je prepričan, da je vse v najlep- brezno obupa, Srečno! meti želje, saj smo brez njih šem redu. Vašega trpljenja ne lahko še bolj izgubljeni in ne- opazi, saj je preveč obreme- srečnt. Vaša napoved še zdaleč ni slaba, ie malo bo treba poČa- njen sam s seboj. Ljubezni že dolgo več ni, ostala je le še na- 2007 Zariima mt. ali bom if tem je vrabec v roki, kot golob na strehi. Za zdravje vam ni treba skrbeti saj živite zdravo in imate sami sebe radi. A v vsem tem poslovnem direndaju pozabljate na telesno aktivnost. Že na pomlad boste to spremenili in se začeli ukvar- kati. Leto, dve, največ tri, po- vada in dejstvo, da paČ tako je. uspešen in na kaj moram jati s športom. Ne bodite pre- tem pa ne bo več solz in tudi A za vas to ni dovolj, kar je čis- biti pozoren. Ali bo z zdrav- več zagnani in ne pretiravajte, brezna ne. Kot že veste sami, to normalno. Nekdo je zadovo- jem Še naprej, kot mora biti? Pred vami je uspešno leto, je ljubezen obojestranska. Ijen, če vidi samo en meter Hi/ala za odgovor. Tako kot vas, je tudi njega pred sabo, vi pa živite tud> za polno in prijetnih prese- nečenj. Znate si narediti dober strah. Boji se biti srečen, da ne jutrišnji dan. Nikar se neobso- Pred vami je cel niz dogodkov dan, kar je n bi s tem koga prizadel Na tre- jajte, da ste prezahtevni, ker ni- in komaj boste vse dohajali. no. Lep pozdrav. pomemb- HOROSKOP TAIÜA in MARICA HT 47 Oven (21.3.-21.4») Očitek» kt ga boste dobili na poslovnem področju, vas bo najprej usmeril k maščevanju, a takoj zatem boste v njem videli zelo dobro rešitev za napredovanje in tudi za osebno rast. Bik (224. - 20.5.} Kjer je želja, je tudi moČ. Tega se tudi zelo dobro zavedate, zato nikar ne Čakajte. Odgovore boste dobili, a ne prej, dokler ne boste sposobni pogledati resnici v oČi. Nikoli ni prepozno, a vseeno pohitite. Dvojčka (21.5. -21.6.) Končno boste ugotovili, kaj je tisto, kar pravzaprav hočete. Spustili se boste v boj in se ne boste pustil premagati. Ljudje v vaši okolici bodo sprva začudeni, a se s tem ne boste kaj preveč obremenjevali. Rak (22.6. - 227.} Po nekem neuspelem podvigu si boste hitro opomogli in še zdaleč ne boste obupali. Na splošno boste prežeti z energijo, kar se vam bo prav povsod poznalo. Poslovno se vam obetajo boljši časi, pa tudi pomoč od prijateljev lahko pričakujete. Lev (25.7. - 23.8.) Izkušnja iz prejšnjega tedna vas je drago stala, zato boste sedaj dobro premislili, v kakšne zadeve se boste vnaprej podajali. Z določenimi osebami v prihodnje ne boste našli skupne točke, ne za pogovor, kaj Šele za kaj drugega. Devica (24.8. • 23.9.) Osredotočili se boste bolj na nujne zadeve, saj se boste zavedali, da si tokrat ne morete privoščiti nobene zmede. Mir in stabilnost vam bo dala občutek potrditve In vse zadeve boste pozitivno izpeljali. Tokrat ne upoštevajte nobenih nasvetov. Tehtnica {24.9. - 23.10.) Vse, kar vam je bilo Se pred nedavnim nemogoče in docela rxedosegljivo, vam bo v naslednjih dneh dostopno in blesteli boste prav pri vsaki stvari v različnem okolju. Presenečeni boste nad očitkom ljubljene osebe, da imate premalo časa. Škorpijon (24.10. • 22.11.) v ljubezni boste na trenutke nezadovoljni, še večjo napako pa boste naredili s tem, ker partnerju re boste pokazali svojih občutkov. In spet ne boste rešili nič. Na koncu tedna boste le prišli z besedo na dan. Strelec {23.11. - 21.12.) v zadnjem trenutku boste ujeli svojo življenjsko poslovno priložnost in to ravno takrat, ko boste na koncu svojih moči in upanja. Finance se vam bodo končno popravile in spet boste lahko zadihali. Kozorog (22.12. * 20.1.) Na delovnem področju boste v teh dneh pred preizkušnjo. Imeli boste možnost spoznati, kako veliko ste v resnici sposobni- Tudi ljudje okoli vas bodo precej ustvarjalni, kar vam bo Se v dodatno pomoč. Nekdo vas bo prijetno presenetil. Vodnar (21.1» - 19a.) Nekdo od vas pričakuje obrazložitev, morda tudi opravičilo, a kaj, ko vi razmišljate čisto drugače. Neka situacija vas bo nepričakovano pripeljala do drugačnega razmišljanja. Stara težava se zato tudi reši. Ribi (20.2. - 20.3.) Vedno znova sami sebi otežujete stvari. Cesta, po kateri hodite, ima tudi ovinke oziroma bližnjice, ki jih ne Izkoristite, ali pa vsaj ne dovolj. Konec tedna vam prinese nekaj lepega. t PETEK 19.1.2007 07 1 ^GRADNA KRIŽANK/ A •"-•.«k ^ { TEKSTILNA C > TRGOVIMA fx' * k.'i V Združite prijeten izlet v starodavno mesto Škofja Loka z obiskom Tekstilne trgovine Lokateks, na Kidričevi cesti 75 (poleg železniške postaje), kjer vas čaka največja ponudba tekstila v Škofji Loki« V trgovini boste našli: preje za ročno In strojno pletenje visoko kakovostna bombažna pletiva oblačila za ženske, moške in otroke spalni program razne tkanine, dodatke za šivanje Nagrade: i. nagrada: bon v vrednosti 41J) evra [10.000 SIT) za nakup v tovarniški trgovini; 2. nagrada^ bon v vrednosti evra {7.000 SIT) za nakup v tovarniški trgovini, 3, nagrada bon v vrednosti 20,87 ^ra (5 000 Si F) za nakup v tovarniiki trgovini. 4., m 6 nagrado podeljuje Corcnjsh gfds. i-M , .11 Reiitv« križaniet- (nagradno gesto, sestavljeno n ctk i oštevilčenih polj m vpisano v Irupon iz križanke) poSijite na doprsnicah do 31. januđr;a 2007 na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4001 Kranj, p p. 124 Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi i Žrebanje nagradne križanke Adriatic Slovenica senice (nagrade prevzamejo na sedežu poslovne enote v Kranju, na Kidričevi c. 2). Nagra- Izmed prispelih rešitev s pravilnim geslom Z MALCE SREČE DO AVTOMOBILA smo izžre- do Gorenjskega glasa pa prejmejo Irena Praprotnik, Gosposvetska ul. 19, Kranj; Draga bali naslednje nagrade; darilni paket ADRtATIC SLOVENICA prejmejo Polona Debeljak Dolinar, Frankovo naselje 70, Škofja Loka In Slavica ŠIvic, Gradnikova 103, Radovljica (po Oblak, Seb 13» Žiri; Sabina Medja, Lipce 4, Blejska Dobrava; Alojz Markelj, Šmidova 17, ]e- pošti). Čestitamol PETEK 19.1.2007 DRUZ/ BN KRONIKy Z glasbeno in avtomobilsko obarvano oddajo na TV Slovenija se je končal izbor slovenskega avta leta 2007. To laskavo priznanje si je prislužila Oplova Corsa. pr Matjaž CregoriČ Med nominiranci SO se poleg humorističnimi vložki sreč- la Člana Oplove slovenske prestižnega audija Q7 znašli no pripeljal priljubljeni Peter ekipe, Milica Kopanja, ki štiije malčki, neposredni raz- Poles. V pomoč so mu bile skrbi za stike z javnostjo, in inalni del izbora sio- redni tekmeci, med katerimi Anja Rupel. Alenka Godec, gorenjski Borut Gazvoda, za- venskega avta leta se je morala na osnovi določe- Nuša Derenda in Daiia Švaj- dolžen za prodajo. Po že 2007 je bil tudi letos eden izmed os red- nih kriterijev izreči še novi- ger; prve tri niso nastopile ustaljenem običaju se je po narska žirija. Odločitev tudi samo s svojim glasom in sta- končanem snemanju oddaje njih avtomobilskih letos ni bila prav nič lahka, som, ampak tudi v enem od številna druščina preselila dogodkov in glasovanje, ki je rnorda celo najtežja doslej, na krajših poučno zabavnih streljaj od televizijske hiše. v določilo letošnjega zmagoval- koncu pa je naslov dokaj pre- filmčkov, v katerem so se stekleno dvorano Grand ho- ca, bo še nekaj Časa predmet priđjivo odnesla nova Oplova preizkusile kot voznice na tela Union, kjer ob okusnih pogovorov med tistirm, Id so corsa, ki je premagala vfinale ponovnem opravljanju voz» prigrizkih in kapljid rdečega tako ali drugače povezani z z največ toöcami uvrščeno to- niSkega izpita. Vmes so v slo- ali belega ni manjkalo prilož- dogajanjem na slovenskem yoto yaiis, francoskega levčka gu debatnega krožka svoje nosti za komentarje in bi-ali avtomobilskem trgu. Tako peugeota 207, italijanski up komentarje na račun finali- multilateralna srečanja med kot že petnajst let doslej, je fìat grande punto in že ome- stov povedali Člani novinar- novinarsko in uvozniško av- tudi letošnja akaja Šestih sIo- njenega prestižnega terenca ske žirije. Čisto na koncu pa tomobilsko srenjo. Vrhunec vensbh medijev naiprej za- audi Q7. pred javnostjo razkrili še svo- večera je bDa tudi letos veli- poslovala bralce in poslušal Televizijsko oddajo, za ka- je glasovanje. Zmagovalne- kanska torta, ki so jo pripra- ce, Id so s skupaj 49.559 tero je scenarij spisal Marko mu avtomobilu je kajpak pri- vili na čast zmagovalni corsi sovnicami med letos novimi Radmilovič, režijske vajeti pa padel gromek aplavz, največ in Oplov duet je moral opra- avtomobili na slovenskem je prevzel Njegoš Maravič, je dela s priznanji in pozira- viti še eno nalogo, pihanje trgu določili pet finalistov, od starta do cilja s svojimi njem fotografom pa sta ime- svečk in prvi rez. » T p "Pohitite, skulptura je težka," je fotografom namignil šef Koristne nasvete je prekaljeni Citroénov piarovski maček prodaje Opta v Sloveniji, Borut Gazvoda. Sadko Mezgec dajal Nissanovi ""zajčici" Darji Zaje. Marjan Potrata, Radio Kranj (v sredini) se je na vprašanje Vse dobre stvari pridejo na koncu in tako je tudi $ torto za Katje Hvala in Davida juriča (Ford), kateri avto bo zmagal zmagovalca, ki sta jo družno zarerala Oplovca Milica naslednje leto, le zvito nasmehnil. Kopama in Borut Gazvoda. Štajerska naveza [od leve): Metka Pevec Kejžar, piar o v ka za "Pripravita se, da prihodnje leto končno zmaga Hyundai," je Mercedes in Smart, scenarist Marico Radmilovič in Matjaž plarovki Dijani Pajnkihar in vodji prodaje Marku Kajfežu Korošak, urednik avtomobilizma pri Večeru. namignil direktor te znamke Ludvik SvoljŠak (desno). VRTIMO GLOBUS Zaljubljen v zobozdravnico Brazilski nogometaš Ronaldo je na račun svojih ŠtrleČIh zob slišal že veliko pU krth, od zadnjega obiska zobozdravnice pa je na novo zaijubijen. iskrica je preskočila pred božičnimi prazniki v ambulanti Erike Abreu, za novo leto jo je od* peljal v Pariz, nato pa se )e preselila k njemu v Madrid. Nogometaš Real Madrida je baje tako zaljubljen, da je najel svojo ambulanto le zato, da bi mu lahko Erika Še naprej popravljala zobe. Kylie spet bolna Kylie Minogue nadaljuje turnejo Showgirl Homecoming, ki jo je zaradi raka na dojkah odložila, vendar pa je odpoved nedavnih britanskih koncertov spet sprožila ugibanja, kakšno je njeno zdravstveno stanje. V Manchestru je zaradi gripe nastop prekinila po dobri uri, čeprav je oboževalce prepričevala, da ji ni hujšega, $0 opazili, da je sprva pogosto odhajala z odra, nato pa ni zmogla več. Njeni oboževalci so zaskrbljeni, da se preveč napreza, saj si od napornega zdravljenja Še ni povsem opomogfà. Depresivni Zach Ameriški igralec Zach Braff je priznal, da trpi za lažjo obliko depresije» pri nihanju razpoloženja pa so mu v največjo pomoč oboževalci. "Da mi ljudje povedo, da so gledali film in se z njim poistovetili, je zame potrditev, da nisem čudak," pravi zvezdnik serije Mladi zdravniki. Zaradi spremenljivega obnašanja v Hollywoodu velja za enega manj priljubljenih igralcev, vendar se na to požvižga: "Vseeno mi je za svoj videz in ostale neumnosti. Vsak dan sem v trenirki." Babilon zmagovalec globusov Na ponedeljkovi podelitvi zlatih globu- sov v los Angelesu, ki veljajo za napo-vednike oskarjev, je zlati globus za najboljši film prejela drama Babilon, v kategoriji komedije aH muzi kala pa Sanjska dekleta. Zvezda večera je bila Helert Mu rren, ki je bila izbrana za najboljšo glavno igralko v drami Kraljica, moško družbo pa ji je delal Forest WhHaker, glavna vloga v filmu Zadnji Škotski kralj. V kategoriji komedije ali muzfkala sta slavila Meryl Stre* ep in Sacha Baron Cohen, bučen aplavz pa je požel tudi najboljši režiser Martin Scorsese za film Dvojna Igra. Maja BenČina je sveže okronana Vinska kraljica Slovenije 2007. Izhaja Iz Loža pri Vipavi, doma pa je na vinogradniški kmetiji. Lani je uspešno zaključila gimnazijo v Vipavi in se vpisala na študij farmacije v Ljubljani. I foia Fnnei Klm^nCič