AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JULY 16TH, 1932
V težkih časih depresije je manj zločinov v Cleve-landu kot v dobrih
Cleveland. — Prerokovali so, ko bodo težki časi gospodarske depresije nastopili, da se bo yrgel nad Cleveland val zločinov, ko bodo ljudje lačni in brez de-j ta- Toda zgodilo se je ravno narobe. Več Večjih zločinov smo j imeli v Clevelandu v dobrih ča-! sih, kot jih imamo danes. Vsaj ; tako kaže policijska statistika. Pomnožili so se pa mali zločinci, ' namreč male tatvine in napadi brez pomena. Clevelandčani da-nes bolj kradejo, kot so kradli v dobrih Časih, toda s to razliko, da kradejo manjše stvari, kot so jih v "dobrih časih." Le-1932 smo imeli v Clevelandu n butlegerske umore. V letu ; smo jih imeli v prvih os-mesecih nič manj kot Gnajst! Drugih umorov smo ; imeli v letu 1932 skupaj 37, in ravno toliko jih je bilo v prvih šestih mesecih leta 1929. Streljanje z namenom ubiti ali rani- ^ je tudi ponehalo. V šestih , Mesecih leta 1932 smo imeli 36 takih, slučajev, v šestih mesecih tata 1929 pa 49, v letu 1928 pa celo 61. Spdpadi z noži so tudi Ponehali. V 6 mesecih leta 1929 r smo imeli 102 taka zločina, letos c Pa 51. V celem letu 1929 smo ^ imeli 208 slučajev klanja z noži, r v tatu 1931 pa le 106. Zvišali so g 8e Pa zločini kot požig, mali ro- ^ Parski napadi in manjši vlomi. c '^ 'ie d||£ktna posledica depre- 1 '1J6, Manjših roparskih vlomov i
imeli v šestih mesecih leta v/29 vseh skupaj 769, v prvih { mesecih leta 1932 pa 1211. , je bilo v letu 1929 do 750, ž v tatu 1932 pa že 1314. Zlasti ( s® Je pa razširil požig, in sicer malih trgovin, ki težko Rajajo, v šestih mesecih leta , ^p smo imeli v Clevelandu 4 , P°^ige, v šestih mesecih leta , 1930 Že 9, v šestih mesecih 1931 ] J.1 -ta bilo 19, in v šestih mese- , Clh leta 1932 pa že 32. žalost- , 110 .le tudi število samomorov. Po- -^Prečno število samomorov za . ^ieveland je 126 na leto. Leta ( 1930 smo jih imeli 189, leta 1931 Pa že 276, in v; prvih šestih mescih letošnjega leta pa 211. Sa- ; j^omor povzročajo štirje vzroki: hipna blaznost, družinski prepi-' l> finančne težkoče in stalna bolezen.
--o-
Dobili delo
Central Pails, Rhode Island, i®' julija. Tekstilna tovarna ayposett je dobila dovolj narodi. da je poklicala 500 delavcev j na delo," ki bodo zaposljeni več i ^esecev. Ob enem je vodstvo to-a|"ne izjavilo, da pričakuje na-a].ina naročila, ki bodo garantira, da dobi še 1,500 delavcev delo.
Manjši davki
y Ashtabula county so okraj-^ komisarji znižali okrajne dav-e za dve točki, kar pomeni, da »odo farmarji v Tompsonu, Geneva in ondod okoli plačali v prihodnjem letiu $248,000 manj davka kot letos. Znižanje dav-°v je bilo mogoče, ker se je shtabula okraj znebil skoro dveh milijonov dolarjev dolga.
Položaj na trgu
^ena jajcem in surovemu maslu se je nekoliko dvi}?niiai Na
U'S je prišla prva sladka koruza iz države Ohio. Zlasti dosti j® opaziti na trgu fižola. Cena krompirju se je nekoliko znižala adi preobilice zaloge. Melone b0 se dvignile v ceni.
Zanimive vesti iz življenja | naših ljudi po ameriških naselbinah
V Uniontown, Penna., je bil napaden John Lipar mL, dobro I poznani predsednik bolniškega : odbora S. N. P. J. Napadalca sta neki Slovak, drugi pa sin slovenskih staršev, po domače Podlogarjev.
j V Washington okraju, v Penn: sylvaniji, so trije Slovenci kan-! didati za državno zbornico, in sicer: John Terčelj, John Kok-lič in Marko Tekauc.
"Prosveta," uradno glasilo S. N. P. Jednote piše: Pri društvu st. 426 S.N.P.J. v Clairtonu, Penna., so obdarili izredno podporo članu Miju Milasu, ki ima hišo brez dolga in $4000 gotovine v banki. Drugi član, Mile MrvaŠ, ima čuvajsko službo v [delavnici in dela pet dni v tednu. Tudi ta je prosil za izredno podporo, da plača svoj asesment. [Dalje sta prejela izrednoi podporo Rade in Maca Vukovič, ki je tudi nista potrebna. Pri istem društvu je član S. Vuckovič, ki [je dobil podporq za asesment za 1 tri mesece. Ko je prejel ček, je šel in takoj zapil "podporo." Ko je prišel mesec naokoli, je šel in si sposodil denar za asesment, nato se je pa javil bolnega in danes je na bolniški listi, da član "mora nekako živeti." Pri istem društvu imajo navado, da reveže, ki nirnajo nič, brcnejo iz društva, če si ne pristradajo za asesment, pomagajo pa onim, ki lahko plačujejo ...
Po 35,000 milj dolgi pomorski vožnji se je pripeljal v New York Zlatko Balokovič na jahti "Northern Light," ki je last ; njegove soproge. Mrs. Balokovič, rojena Amerikanka Borden, hči multi-milijonarja, je izvrst-: na "kapitanka" in je sama vodila jahto po morju. Mr. Balo-kovic je sloviti hrvatski virtuoz na violino, ki je imel lansko leto več koncertov v Avstraliji in Novi Zelandiji.
-o-
Zastonj je delal
Steve Mihelif, 55 let star, 3165 W. 14th St. je danes zgodaj zjutraj naznanil policiji, da mu je nekdo sinoči odnesel $2,375.00, vse njegove življenske prihranke. Denar je imel skrit doma v omari, žrtev je izjavila, da je nameraval plačati prvo vknjižbo na hiši, in da je denar predstavljal vse, kar si je tekom življenja pritrgal od ust. "Mož ni verjel v banke, in je vedno držal denar doma. In nekdo se danes veseli njegovih trdo prisluženih žuljev v življenju.
Mladinski piknik '
Piknik Slovenske šole S. N. Doma, v nedeljo, 17. julija, se v slučaju slabega vremena ne bo vršil, pač pa se bo vršila zabava v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave., in sicer popoldne in zvečer.-—Prosvetni odbor S. N. D.
Osmina
Ob priliki osmine pogreba za ranjkim Joseph Milavcem se bo vršila maša v pondeljek ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno prdšeni, da se udeležijo.
Geneva in Madison V sredo, 20. julija se bodo na prostorih Frank Beretiča, Dock Road, Madison, O., zopet kazale najnovejše slovenske premikajoče slike. * 20 otrok je zgorelo v gledališču v Conception, republika Čile.
Kako zna Evropa plačevati dolgove
Pojdite z mladino!
Jutri je dan slovenske šolske mladine v Clevelandu. Stotine in stotine slovenskih marljivih učencev in učenk se bo podalo na Mcčilnikarjeve farme, da se na prostem razve-dre. Kaj hoče mladina sama za sebe, ako ni zraven odraslih očetov in mater, bratov in sester, da vidi, da se tudi mi zanimamo za njen napredek v ohranitvi slovenske govorice! Pojdimo s to mladino, pokažimo ji, kako iskreno se zanimamo, ker se ona zanima za nas. Kaj ji pomaga vsa slovenska šola, ako jo pustimo samo v trenutku, ko potrebuje materialne in moralne pomoči? Pojdimo v nedeljo na piknik naše šolske mladine!
Ukradeni denar
Vlada mesta Clevelan-" da, šolski odbor in uprava javne knjižnice bodo tožili davčni urad Cuyahoga okraja, ako ne dobijo vsega denarja, ki jim gre od vsote, katero so vplačali davkoplačevalci. Kot zna-no, je nekdo ukradel $475,-000 davčnega denarja iz javne blagajne. County avditor je raditega nameraval razdeliti toliko manj denarja na posamezne uprave in odbere, kolikor znaša primanjkljaj. Mesto Cleveland pa trdi, da je opravičeno tudi do one vsote, ki primanjkuje, in Č6 te vsote ni, tedaj je dolžnost vseh okrajnih uradnikov, da spravijo to vsoto skupaj, ki je bila ukradena. Vsota se lahko iztirja od varščine, pod katere so davčni uradniki.

AMERIŠKA If DOMOVINA
Več ljudi zapušča Zedinje-ne države, kot jih pa prihaja sem
Washington, 15. julija. Dnevno zapušča ameriško zemljo več oseb, kot, jih pa prihaja sem, ko brezposelni delavci, propadli farmarji in trgovci iščejo svoje sreče v Evropi ali pa pri cenejšem življenju. Za vsakega tujca, ki danes prihaja v Zedinjene države, zapustijo trije drugi Ameriko. Uradno poročilo, ki ga bo dal naselniški oddelek vlade v kratkem, bo kazalo, da prvič v zgodovini Zedinjenih držav je v enem letu odšlo več ljudi iz Amerike, kot jih pa dospelo sem. Danes Zedinjene države niso več pribežališče zatiranih, preganjanih, lačnih in siromašnih. Ogromna brezposelnost v tej deželi, poostrene naselniški postave in številne deportacije, vse to povzroča, da se število tujcev dnevno krči v Ameriki. V fiskalnem letu 1931 je dospelo vseh tujcev v Ameriko 97,139, dočim jih je 61,882 za stalno se izselilo. V fiskalnem letu 1930 je pa dospelo 241,700 naseljencev in 50,661 oseb je odšlo, toda v fiskalnem letu 1932 je prvič v zgodovini, da je več oseb odšlo, kot jih je pa prišlo. O. 1. julija, 1931, pa do 1. maja 1932, je dospelo sem, skupaj 32,990 novih naseljencev, a za stalno se jih je izselilo 94,904. Samo v maju mesecu je 8,577 oseb za stalno zapustilo Zedinjene države. Edina dežela, ki dela izjemo pri teh številkah, je Italija. Iz Italije je v preteklem fiskalnem letu dospelo 6006 naseljencev, a za stalno se jih je vrnilo tja 4,162.
--o--—
žrtve vročine Tekom zadnjih 15 dni je v državi Ohio umrlo enajst oseb od vročine in 17 ljudi je utonilo pri kopanju. V bolnice so odpeljali 190 oseb, zadetih od solnčarice, ki so vse okrevale. Cleveland je napram ostalim delom države Ohio letos že precej udobno mesto. Najvišja vročina v Clevelandu doslej je bila 93 stopinj, a iz mnogih mest države Ohio se poroča, da so imeli že 97 in 98 stopinj vročine.
V bolnico
John Krnc, 921 E. 239th St., v Euclidu je bil odpeljan v četrtek Lakeside bolnico, kjer se je moral podvreči operaciji. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo.
Delavski voditelji obljubu-jejo pregnati raketirje iz delavskih vrst
Atlantic City, New Jersey, 15. julija! Eksekutivni odbor American Federation of Labor je danes zastavil svojo ebsedo, da bodo očistili delavske vrste raketirje v, ki so se zadnje čase pojavili v delavskih vrstah. "Mi smatramo raketirstvo kot ogromno narodno nesrečo," se je izjavil William Green, predsednik. Ob istem času je delavska orga: nizacija upel|ala obširno tozadevno preiskavo. Na glavni Urad delavske organizacije je prišlo številno pritožb, iz katerih je razvidno, da posamezni unijski člani izvajajo v vrstah unije, kot tudi izven unije najhujše raketirstvo. Več unijskih uradnikov iz New Yorka je bilo povabljenih, da pridejo na zagovor. Tudi ameriške sodnije so imele zadnje čase vse polno slučajev raketirstva v delavskih vrstah. Položaj je bil tako napet, da je prišlo v nevarnost dobro ime ameriške delavske organizacije.
--o—-
Piknik dr. Kranj
člani društva Kranj so prav prijazno vabljeni, da so polno-številno in korporativno navzoči v. nedeljo na pikniku, ki se vrši na novih farmah Mr. Ker-na v Mentorju. Vsak član je bil s pismom obveščen tozadevno. Pripomniti je, da bo na pikniku prosta pijača in jed, torej se že splača, da se ob taki priliki vsi člani zberejo in se medsebojno prijateljsko spoznajo.
Zadušnica
V nedeljo, 17. julija, se bo brala sv. maša ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida za pokojnim Jožef Hrastar ob priliki petletnice smrti. Prijatelji in sorodniki pokojnega so prijazno vabljeni, da se udeleže.
IzletvConneaut Lake obeta biti zanimiv
Naše slovensko trgovsko društvo St. Clair Merchants Improvement Association, priredi svoj letni izlet v nedeljo, 31. julija, v Conneaut Lake Park, nekako 80 milj od Olevelanda, v krasni okolici, kjer prihaja skupaj meja države Ohio in Pennsylvania. Slovenci, ki se udeležijo izleta, bodo imeli svoj posebni vlak Erie železnice, ki odpelje točno ob 8. uri zjutraj, v nedeljo, 31. julija, iz postaje na 55. cesti blizu Broadway. Kar bi posebno opominjali one, ki se nameravajo udeležiti izleta z avtomobili, je prošnja, da držijo avtomobile doma in se peljejo z vlakom, v skupni družbi. Enkrat na leto se že lahko podamo "po svetu" skupaj, in vožnja v vlaku je toliko bolj prijetna kot z avtomobilom, zlasti daljša vožnja. Ni se vam treba bati na cesti kolizij, policistov, počenih koles ali skrbi, kje boste avto parkali! V našem lastnem vlaku bodo, in nihče drugi se ne bo vozil z nami. Vlak je popolnoma slovenski, in bo ves dan čakal nas do večera, da nas popelje zopet nazaj v Cleveland. V vsakem vozu vlaka bo seveda običajna slovenska harmonika in druga "domača" zabava. Pijače ne nosite s seboj, ker jo bo dovolj, lahko pa kak prigrizek, sicer ga pa dobite v parku za malo ceno. Vožnja tja traja dve uri in pol, in se vlak spotoma nikjer ne ustavi, ker je najet nalašč za nas. Prihodnjič pa vam opišemo, kaj se bo godilo v parku, kjer bo naš izlet. Nekaj, česar nismo še prej doživeli. Vozne listke za železnico dobite v našem uradu, in velja vožnja na obe strani samo $1-50, otroci pa 75 centov. Pridite pravočasno ! Ako en vlak ne bo zadostoval, dobimo dva. Come on!
* španska je včeraj praznovala prvo obletnico revolucije.
Amerika bo imela opraviti z združeno Evropo glede vojnih dolgov
Paris, 15. julija. Francoska vlada je objavila gotove točke tajne pogodbe, ki so jo narediii zavezniki potom svojih zastopnikov v Lausanne, nedavno tega. V tej pogodbi se zavezniki obvežejo, da ne bodo več silili vojne odškodnine in dajatev od Nemčije. Toliko se je vedelo takoj, toda da je ta pogodba imela tudi pogoj, namreč, da prej ne bo veljavna, dokler ne bo odobrena, in dokler se evropski dolgo-! vi z Ameriko ne uredijo, to je prišlo šele sedaj v javnost. Amerika je izjavila, da bo delovala z vsakim narodom posebej glede odplačila vojnega dolga, toda v pogodbi je točka, ki pravi, da bo Evropa tozadevno skupno nastopila, vsaj kar se tiče francoskih, belgijskih in angleških interesov. Poroča se, da se omenjenim trem narodom v najkrajšem času pridruži tudi Italija in Nemčija, in Amerika ne bo mogla pogajati se z vsakim narodom posebej, pač pa s skupno Evropo, kar bo veliko bolj težavno za Ameriko.
__—o-
Hočete loviti muhe?
Naš rojak Mr. Frank ^irant, 1161 Norwood Rd., nam je pokazal izvrstno past za muhe, ki jo je sam napravil. Past. je delana iz mreže in napravljena tako, da gre muha lahko notri ven pk ne. V to past se je vjelo v par urah na tisoče muh. Priporočljivo bi bilo, da bi se nahajala povsod, kjer se zbirajo muhe, po ena ali več takih pasti. Mr. Virant vam jo napravi za male denarje.
Richman delnice
Richman delnice so se včeraj zopet dvignile na ceno 18. Pred nekaj meseci so se prodajale po 12.
Republikanci v državi Ohio so dobili suhača za voditelja kampanje
Cclumbus, Ohio, 15. julija. Tu se je pravkar zaključila državna konvencija republikanske stranke, ki je na povelje iz Washing-tona zvolila Charles Lewisa za načelnika predsedniškekampa-nje republikanske stranke, znanega voditelja suhačev. Obenem pa je republikanska konvencija popolnoma prezrla splošno javno zahtevo za odpravo prohibicije ter je glasovala le, da se, da 18. amendment na glasovanje, ako "narod tako želi," kar pomeni, da bo po republikanskem geslu ostalo vse po starem. Na konvenciji je bilo sprva par sto. de-legatov, ki so zahtevali, da se | prohibicija odpravi, toda naredil: se je iz Washingtona, na povelje Hooverja na nje tak pritisk, da so umolknili in se podali višji komandi. Tako se bo zgodilo letos pri predsedniški kampanji, da bo imel znani suhač, ki se trdo drži prohibicije, Lewis, voditi kampanjo za Ingallsa, republikanskega kandidata za governev-ja, ki se je izjavil za odpravo | prohibicije. Kako bodo to spravili republikanci v en sam koš, je več kot je mogoče v človeških močeh.
-o-
Varčno gospodarstvo
Lansko leto oktobra meseca je republikanski režim v City Hall razpisal ponudbe za zgfadbo pritiklin in dohodkov k mestnemu avditoriju. Odobrili so svo-to $344,000 za delo. župan Miller je pa to pogodbo zavrgel in razpisal nove ponudbe, in vče-, raj so sprejeli novo ponudbo, glasom katere bo delo veljalo samo $191,000, ali za $152,000 manj kot prvotno določeno.
Naš prijatelj Kenik
Mnogim poznani in priljubljeni rojak Frank Kenik, lastnik posestva na 63. cesti in St. Clair Ave., se nahaja na farmi blizu j Chardona. Mr. Kenik je pre-| cej bolan in mora čuvati postelj, j že več let se bori za zdravje, pa mu bolezen nekoliko odneha in se zopet vrne. Prijatelji ga. lahko obiščejo na farmi v Chardo-nu.
Cene se zvišujejo
Cena govejemu in telečjemu mesu se je zopet za spoznanje dvignila. Farmarji se tega zelo veselijo.
|
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16TH, 1932
ft "AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIWBPAPKR PubUahed ddly except Sunday and Holldaya _
NAROČNINA:
El Am triko In Kanado na leto W.80 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Ea Am triko In Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta W.60 Za Oltveland po raxnaialolh: celo leto $5.60; pol leta 13.00; četrt leta 11.75 Za Ivropo celo leto «7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka • eente.
Vm plima, doplae In denarne po&lljatve naslovite: Ameriika Domovina, 6117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderaon 0828_
JA10K8 DKB1VBO and LOUIS J. PIKO, Editor« and Publiabera
Entered as second class matter January Bth, 1809, at the Post Office at Cleveland, Oblo, under tbe Act of March 3rd, 1871.
No. 166, Sat., July 16th, 1932
Slovenska mladinska šola
V tem vrvežu za obstanek, pri gradnji naših društev, narodnih domov, cerkev, organizacij tekom zadnjih let slovenskega življa v Zedinjenih državah smo pozabili na najbolj važno nalogo — na našo mladino. Šli smo do skrajnosti, da smo se ohranili kot narod, da smo se organizirali, in da imamo po napornem delu kaj pokazati ostalem svetu.
In dočim smo držali sami sebe na površju, da nismo Vto-nili v morju ameriškega melting pota, smo pa prezrli našo mladino. Kar čez noč je zrastla v krepke fante in dekleta, in spoznali smo nekega dne, da se skoro ne poznamo z njimi. Govorili smo z njimi slovensko, pa so nam odgovarjali angleško. Včasih se oče in sin ne razumeta, ali pa govorita medsebqi tisto strašno ameriško slovenščine*: for gat sejk, bojš, ju krejzi!
Vendar razsodna in brihtna slovenska glava ne bo pozabila svojih narodnih dolžnosti. Upehani pri delu za obstanek, smo se precej pozno, toda sigurno spomnili naše mladine. Zlasti od dneva, ko so zrastle v naselbini lepe narodne stavbe, kamor smo premestili svoje društveno in družabno delovanje. Oglasil se je glas, za njim pa so odmevali stoteri, tisoči drugi: Dajte otrokom slovenskih staršev v Clevelandu Slovenskega pouka in zavesti!
Ideja je bila krasna, in kot elektrika je prešinila naše zavedne Slovence in Slovenke, ki imajo godne hčerke in sinove. Komaj se je v Slovenskem Narodnem Domu odprla slovenska Šola, še je že oglasilo stotine naših malčkov, pa tudi odrastlih deklet in fantov, ki so z največjim zanimanjem prišli v šolske prostore, ne iz radovednosti pač pa iz želje spoznanja ježika svoje matere in svojega očeta.
Slovenski mladinski šoli S. N. Doma v Clevelandu je sledila enaka šola v Collinwoodu pri Slov. Delavskemu Domu ih pri Slovenskem Domu na Holmes Ave., in zadnje čase z največjim uspehom posluje slovenska šoa pri fari sv. Lov-rehca v Newburgu, kjer je kar 500 slovenskih fantičev in dekličev na poti, da spozna lepoto slovenskega jezika!
Da se dva razumeta, se morata sporazumeti v govoru in po duhu. Slovenski sin, slovenska hčerka, rojena oba v Ameriki, ne bosta mogla razumeti mišljenja in duha svojega očeta in matere, ako ne bosta znala s starši slovensko govoriti in z govorico se navzeti tudi slovenske zavesti in duha. Danes smo v tem oziru v Clevelandu odlično napredovali, hvala slovenski zavedni javnosti, hvala požrtvovalnim slovenskim učiteljem in učiteljicam, hvala narodnim zavodom, ki dajejo svoje prostore zastonj na razpolago v te tako plemenite kulturne svrhe.
Nič manj kot 1,500 slovenskih otrok pohaja v teh časih v razne slovenske šole, kjer se učijo slovenskega abecedira-nja, slovenske govorice in pisave, slovenskih šeg in običajev, predvsem pa mile slovenske pesmice, ki po svoji mehkobi lahko tako globoko seže v mehko otroško dušo. Otroci se učijo spoznavati naše kraje potom knjig, slik, podob, spoznavajo naše šege in običaje, in s tem spoznanjem pride ljubezen do rodu, spoštovanje do očeta in matere, oba krepka Slovenca, katerega razum je bister, volja neupogljiva, po-žrtvovanje ogromno za napredek naroda.
Iz koliko tisoč slovenskih grl naše mladine danes žgoli drobna slovenska narodna pesmica, koliko stotin naših fantičev in dekličev ubira strune po violini, piani, harmoniki, orgljicah, harpah in citrah ter po drugih inštrumentih in igra in poje slovensko pesem! Kako se postavijo naši otroci pri javnih prireditvah, ko tudi sicer težje slovenske igre s petjem sijajno predstavljajo!
Mi smo ponosni na to, da nismo zaspali pri naših lastnih otrocih, da nam je še en rod garantiran, da ohrani slovensko ime. V nedeljo je dan naše mladine, dan naših otrok, ko se popelje na izlet na Močilnikarjeve farme. Naš odrasli narod bi moral v tisočih spremljati to mladino v naravo, v dobri družbi, z veselo voljo popevati z drobljanci lepo slovensko pesem, pripovedovati mladini o naših gorah, o naših pesnikih, o naših jezerih, o našem gorju in veselju, kot smo ga doživljali, ko smo bili mi v letih, kot je danes naša mladina rojena V Ameriki. Vsak po svoje lahko doprinese za ohranitev našega naroda tudi v tujini!
se zameri naši inteligenci, katera namenoma in premišljeno slepomiši in prodaja žulje delavcev judu ter izroča njegovo trdo prislužene in okrvavljene groše v tuje blagajne, iz katerih ne pride nikdar novčič za naše narodne ustanove, ne za potrebe našega naroda. Ne trdim, da je vsa naša inteligenca enaka, greh bi bila taka trditev. Imamo v naši sredi inteligenco, na katero smo lahko ponosni in ponosni zato, ker se zaveda, da so sinovi in hčere slovenske matere. V njih živi idealna zavednost, prosta vsake sebičnosti umazanega "biznesa."
Da pridemo na črno piko predmeta, naj omenim negativno stran greha, ki je neodpust-ljiv in. vreden splošne pozornosti. V roke mi je prišel spake-dran letak, ki pozivlje naše rojake na dajatev podpore in trka na delavska, trpinska srca: dajte, dajte, nujno potrebujemo! Daj in ne vprašaj, to je geslo te naše inteligence. Ničesar nimam proti apelu, nasprotno, priporočam ga rojakom: kdor; le more naj da po svoji možnosti. Ampak čudim se izdajateljem tega poziva, oziroma letaka, da se upajo kaj takega dati v roke našega zavednega, izobraženega in poštenega naroda. Letak ima okrog} 80 besed in v njem je poleg spakedrane slovenščine nad 45 generalnih slovničnih napak. Tako delo in početje je za naš narod poniževalno in vsega obsojanja vredno. Inteligentje, ki vodijo akcijo kolekte, so dali te letake tiskati v neunijsko, tujerodno in ne v slovensko unijsko tiskarno. To moram pribiti, da ne bo kdo mislil, da je slovenska uni j ska: tiskaraa zmožna napra viti in izdelati tako gorostasno slovnično strašilo, ki je narodni škandal, ako da tako spako slovenski inteligent v roke slovenskemu rojaku. Ali ni tako početje omalovaževanje slovenskega podjetja, ter direktna nezaupnica slovenskim delavcem, ki celo pri drugih narodih slovijo kot najboljši delavci v svoji stroki? Imamo v Clevelandu dve slovenski unijski tiskarni in ti inteligentje, katerih eksistenca je odvisna od dobre volje slovenskega delavca, je oddala delo v tuje, nepoznano podjetje. Tukaj je lep dokaz zavednosti in prizadeti naj' pomnijo to, da pošten slovenski narod ni toliko nadut, da ne bi razumel zakulis-
ne in nepoštene igre. Taki ljudje, ki kriče: svoji k svojim, ter oddajajo svoja dela judovskim openšaparjem, naj gredo tudi k "svojim" kolektat in nabirat razne podpore, ne pa okrog Slovencev, ki, so trdni in značajni unijski delavci. Kakor se vidi, bo to-pogledno moralo naše zavedno delavstvo navaditi nekatere naše inteligente manire, ter jih poučiti o razliki slovenskega in judovskega podjetja. Naše delavstvo je pričelo gledati na unijske znake pri tiskovinah. Naši delavci niso več zabite ovčice v ograjeni staji, da ne bi znali soditi kaj je prav in kaj ni.
Tu ne gre za tistih par grošev zaslužka, ker delo, o katerim se tukaj govori, itak ni moglo preseči vsote dveh dolarjev. Ampak gre za princip, za našo narodno zavest. Imamo slovenske časopise, v katerih skušamo narod učiti in ga izobraževati. Ustanavljamo slovenske šole, kjer se naša tu rojena mladina uči jezika svojih staršev. Naša inteligenca. pa poskuša na vse načine ubijati in uničevati slovenska podjetja in na vso moč podpira tujerodna podjetja.
Kaj si neki misli naša mladina, kadar dobi tak letak v roke in skuša prebrati. Kaj si misli ta mladina o naši slovenščini? Na to vprašanje naj skušajo odgovoriti gospodje. Saj če že nočete podpirati lokalnih slovenskih tiskaren, jih je še v drugih mestih dovolj, ki vam bodo napravile delo, da vas ne bo sram dati ga med ljudi. Ampak, za božjo voljo, nikar ne sramotite našega lepega jezika s takimi in enakimi letaki! če že ne poznate lokalnega, patriotizma, imejte vsaj trohico spoštovanja do naših slovenskih mož, ki so nam opilili jezik, da je lep.
Za enkrat naj bo dovolj o tem. Kadar dobimo zopet kak enak letak v roke, ga bomo fotografirali in priobčili v časopisu, da bo narod videl, kako se v Clevelandu, v ameriški slovenski metropoli, na križ pribija naš mili slovenski jezik.
Apeliram na naše zavedne rojake, naj vsak letak, ki ne nosi unijskega znaka, odklonijo. Če noče biti naša inteligenpa zavedna, jo poučite, kaj misli sin in hči slovenske matere. Bodimo čuječi ter neizprosni boritelji za skupne narodne interese!
Joško Penko.
kompanije. In še to je, da je
Consolidation Coal Co. pod re-ceiverjem, nima denarja. Od vladne sodnije je prišlo, da ako hočejo delat za Consolidation Coal Co., da lahko delajo, za plačo pa ni treba vprašat. Ako kompanija plača, je dobro, ako ne pa vseeno dobro. Tožit za plačo je nihče ne more. Toza-
devno so nabite izjave vs'epovsod in še so nekateri taki nespametni, da gredo delat.
Torej, ohijski premogarji in drugi, vidite da še nismo v taki nevarnosti, kakor nas kompanij-ski časopisi plašijo. Ako bomo držali trdno skupaj, bo zmaga naša.	Tony Stepech.
Ce verjamete al' pa ne.
RAZNO IZ NEWBURGA
SLIKE IZ SEVERNE WEST VIRGINIJE
Cleveland (Newburg), O.—, Slovenci v Ameriki imamo list, ki je zelo priljubljen in to je naš delavski list Ameriška Domovina,. Vsak ga težko pričakuje, da iz njega izve dnevne novice iz Clevelanda, iz Amerike in iz starega kraja. Koliko ima list naročnikov ne vem, ako pa sodim po newburski naselibni, ki je v tem oziru sto procentna, bi sodil, da jih mora imeti preko 30,-000.
živimo v času resnega boja v vseh ozirih. Tudi list A. D. občuti in trpi te pasje dneve svetovne krize. Toda ne obupajmo, čeprav trpimo! Čas je tisti pravični zdravnik, ki celi rane in tudi ta rana se bo zacelila, ko bo svetovna kriza obsojena na smrt.
Gledati pa moramo in skupno delovati, da podpiramo list Ameriško Domovino, ki nam prinaša izobrazbe in razvedrila, kar ni nič manj vredno kot telesna hrana.
.Poročevalec Ameriške Domovine se je mudil zadnje dni v Newburgu. Tudi v Newburgu so novice. . . Poročevalec je tista sitna oseba, ki povsod svoj nos vtakne in potom časopisa raz-bobna v širni svet vse, kar vidi ali sliši. To pot nisem mogel dobiti svetovno važnih novic v Newburgu, novice so pa le. Mladina gre v Garfield park, da se tam veseli v ljubi naravi. Tovarne počivajo, v njih vlada grobna tišina. Močni in zdravi možje se motijo in preganjajo dolg čas, kakor jim pač razmere dopuščajo. Stari se gre j e j o na solncu in računajo, kako dolgo bodo še delezrii'Wbolje in ljube gorkote, ki tako blagodejno vpliva na njih onemogle ude.
Zima, z.ima, ta nam bo prinesla pokoro, tako mislite. O, ne, jaz pa nekaj drugega vem; bo vse boljše, kot mislite. No, kaj ? Zakaj? Nihče ne ve? Jaz pa vem! To je novica za Newburčane, okolico in celo za vse Slovence v Clevelandu. Newburška naselbina ima novega, mladega zdravnika in to je dr. J. J. Folin (Fer-folia). Kar morem podati podat-
kov širni javnosti, jih dam.
Mladi zdravnik je sin Johan in Terezije Ferfolia, 7719 Osage Ave. Rojen je bil v Newburgu leta 1904. Graduiral je na državni šoli, Ohio State University, College of Medicin, leta 1930. Po dovršenih študijah na State University je prakticiral eno leto v Akron Resident Physician .and Surgeon Akron Hospital. Vse študije je dokončal z najboljšim uspehom. V nekaj mesecih bo odprl urad v središču newubr-ške naselbine, da bo za vse pri' bližno enako blizu. Urad bo na 8451 Broadway, vogal Harvard Avenue.
Slovenci in čitatelji Ameriške Domovine, poglejte, v kakšno zadrego sem prišel. Rad bi želel obema, bratoma srečo in napredek. Ako to želim, da bi bili vsi bolni in da bi vsi umrli. Zakaj ? Zato, ker eden bratov je pogreb-nik in veste, kakšno delo opravlja. Drugi brat je pa zdravnik. Da se pa izognem vsem neprili-ka, želim obema, da bi vestno iz-polnovala vsaj svoj težki sama-ritanski poklic.
Poročevalec.
Znan Žid je imel prvo sv.
mašo v New Yorku
New York, 15. julija. Bivši znani pristaš judaizma, Žid Arthur Lyber, ki se je pred nekaj, leti spreobrnil in prevzel katoliško vero, je imel včeraj svojo prvo sv. mašo. Stotine Židov je prisostvovalo novi maši. Rev. Lyber se je prvič začel zanimati za katoliško vero, ko je služil pri ameriški vojni mornarici.
Dnevna vprašanja
Shinnston, W. Va. — Pred puškami. Puška spredaj, puška
BESEDE, F AKT A IN DEJANJA
Cleveland, O.—človek,' ki gre od hiše do hiše, ima priliko veliko videti in opazovati ter si ustvarjati svoje sodbe o okolici, kjer se suče in z njo občuje. Povprečno se sme trditi, da so naši ljudje, to so naši delavci, islcrerii, pošteni in zavedni. Lahko se reče, če bi delavski sentiment v splošnem odločal v narodnih zadevah in z lastno voljo vodil vse ustanove, ki mu služijo v duševno hrano, bi odločil marsikje drugače, nego se to odloča za kulisami po naši inteli-
genci. Mogoče bo kdo mislil, da pišem te vrstice v lastno korist ali v korist podjetja,* pri katerem služim svoj kruh. Ne, s temi vrsticami hočem poklicati v spomin narodno zavest ljudem, kateri sami vpijejo, da naj bodo naši delavci in trpini zavedni, da bo njih obstoj boljši in si-gurnejši.
Ni žamete, če se človek, ki nima dovolj ne podlage o pravem razumevanju zaleti in pade v naročje tujca, kateremu se proda, ampak lahko in opravičeno
enim mesecem smo zaštrajkali pri eni največjih premogarskih družb, kar jih je v Ameriki, to je Consolidation Coal Co. Ker pa nisem še ničesar videl v Ameriški Domovini o tem, sem se namenil nekoliko popisati, kako se imamo tukaj, ker gotovo je dosti naših rojakov na štrajku tudi v državi Ohio in bi radi vedeli, kako se naš štrajk nadaljuje. Do spopada smo prišli do sedaj samo enkrat, to je bilo na 25. junija. Takrat smo predrli kom-panijske ograje, pa smo bili hitro pregnani od državne policije. Tepeni so bili pa na obeh straneh: nekaj naših, nekaj pa enih. Pričakuje se pa vsak čas nadaljnih spopadov, mogoče še ta teden, ako dobimo pomoč, ker nas je premalo domačih. Težko je priti do rova, ker je vse ograjeno okoli in na kompanijsko žemljo i}£ smemo stopiti. Toda tega se ne bo vprašalo kadar nas bo dovolj. Bilo bi nas dovolj, da bi šli vsi v vrsto piketov, toda kaj pomaga, ker nekateri doma ležijo, drugi se pa boje, če bi jih boss videl in bi izgubili delo. Toda ni se treba bati izgubiti tako delo kot je tukaj, kjer ni vredno da človek dela. Plačajo 19 centov od tone in za dve toni dobiš eno, polovico pa ukradejo. Delalo se je pa dva dni v tednu. Nihče ni mogel zaslužiti za rent in za druge stroške. $18.00 je samo kompanijskih stroškov na mesec, več pa človek napravit ne more in še toliko ne, pa če se pri tem ubije. Pa vseeno je še dosti bedakov, da gredo! delat pod
zadaj, to je j ako lepo delo,
Gorje nam, ako izgubimo našo borbo in gorje tudi za ohij-ske premogarje, ako tukaj izgubimo. Ako mi izgubimo, bodo tudi v Ohio izgubili. V časopisih sem čital, da Ohio gleda na West Virginijo, zato se ne sme zgoditi, da bi tukaj izgubili. Negro iz Ohio je bil zadnji teden tukaj. Je prišel nalašč sem, da se sam prepriča, kako je tukaj. Imel je govor na naši unijski seji. Rekel je, da ohijsko časopisje poroča, da Owings premo-gokop dela s polno paro. To je naš rov in je najslabši rov, kar jih ima Consolidation Coal Co, Na. tem rovu je sedaj vse ležeče. Dosti premogorovov je zaprtih, ker so jih družbe same zaprle i ni čakajo, kaj bomo mi napravili na Owings. Gorje nam bo, ako mi izgubimo na Owings. Zato mi potrebujemo pomoči, ker Owings rov ne dela s polno paro, kakor poroča ohijsko časopisje. Dela se pa kakih 25% in mislim, da bomo še ta teden znižali, ker nam je že pomoč obljubljena. Potrebujemo kakih 2,000 mož, da zasedemo vse.
Consolidation Coal Co. ima štiri velike premogokope na štrajku in to so: Carolina, Mo-nangah, Riseville in Owings. Carolina je zaprta; to so zaprli v treh dneh, ker so do enega vse spodili iz rova. Monangah dela 15%. Tako, vidite, ako iz vseh rovov spravijo skupaj v enega, še ne more reči, da se dela s polno paro. Ne verujte,, kar časopisje piše. To poročajo šsme
Pozor društva in klubi!
Slike iz Jugoslavije in od drugod, so primerne tudi za letno sezono. Do sedaj smo bili mnenja, da so slike primerne samo za dvorane, samo za jesenski in zimski čas, ko je hladno in mraz. Zadnje čase pa smo poskusili s kazanjem slik tudi zunaj v prosti naravi, kar se je izkazalo za j?.ko uspešno, narodu po volji in v zadovoljstvo.
Slike se lahko kažejo povsod, kjer je električna napeljava, naj bodo to pikniki društev ali klubov ali katerekoli skupine. In ker je s slikami tudi godba in petje, je to nekak glasbeni in filmski koncert, kateri se lahko doda vsakemu izletu ob večeru, ko pade naravni zastor čez dnevno svetlobo. Te slike se tudi zunaj ponoči jako lepo vidijo.
Mnogo primanjkuje kratko-časja. v programih, s slikami bi se program malo podaljšal ter bi se tako razveselilo udeležence.
Bilo tu zunaj ali v dvorani, sedaj ali pozneje, društva, klubi ali druge skupine, se lahko sedaj priglasite za slike iz Jugoslavije in od drugod, ker slik je mnogo in vedno novejših, vedno izboljšanih in zanimivejših.
Iz prijaznosti se to nakloni društvom, klubom in skupinam brezplačno, ali pa se po dogovoru vzame mala odškodnina za stroške pomožnega dela ter za rabo aparatov.
Anton Grdina, lastnik slik,
1053 E. 62nd St. Tel. HEnderson 2088.
1. Koliko državljanov je glasovalo pri predsedniških volitvah leta 1928, in koliko glasov je dobil ta ali oni kandidat? 2. Koliko sodnikov se nahaja pri najvišji sodniji Zedinjenih držav? 3. Kako pridejo ti sodniki do svojega urada? 4. Koliko sodnikov imamo pri najvišji sodniji države Ohio? 5. Kako dobijo ti sodniki svoj urad? 6. Kdo je sedanji podgoverner države Ohio? 7. Koliko mora biti član star, da dobiva redno pokojnino pri Slovenski Dobrodelni Zvezi? 8. Katera je najbolj znana cerkev v Parizu? 9. Kateri škof v Ljubljani je iz lastnega premoženja založil za veliki nemško-sloveftski slovar? 10. Katerega leta je Avstrija odpravila tlačanstvo?
V A. D. sem bral, da so tudi na drugih planetih ljudje in da bi bilo dobro stopiti žnjimi v zvezo. Well, kadar bodo napravili tozadevno telefonsko zvezo, bi jaz naše sosede po drugih planetih vprašal, kakšnega tam kuhajo in kako je kaj tam z delom. A
Po seji nekega ženskega društva članice malo pokramljajo. Pogovor se vrti največ o zakonskih možičkih, ker važnejšega problema itak ni dandanašnji. Neka članica vpraša svojo so-članico, ki ni bila še dolgo poročena:
"Ti, Francka, pa daš Ti svojemu možu ključ od hišnih vrat?"
"Menda jal" odgovori ta. "S tem se lahko pri svojih prijateljih pobaha, da je 6n gospodar pri hiši. Toda ..." skrb-lio in odločno povdari mlada ženica, "ključ itak ni od naših vrat."
A
Nekaj modernih žen sedi pri čaju in si preganjajo dolgčas s klepetanjem. Ena izmed njih pravi: "Me, moderne ženske smo pa res prave reve! Vse drugače se je godilo naši prvi materi Evi v paradižu!"
"Jaz pa ne vidim med Evo in Teboj nobene razlike: lep vrt imaš, moža imaš in obleči pa tudi nimaš kaj, kakor praviš." A
Gospodar razkazuje prijatelju svoj lepo obdelan želenjadni vrt. "Pa se nie ne bojiš," pripomni prijatelj, "da bi Ti ptiči delali škodo na vrtu? Postaviti bi moral kako strašilo tukaj na sredi."
"O, tega pa ni potreba, saj je vedno katera mojih hčerk na vrtu," mu pojasnuje gospodar. A
Trgovca Načeta je trgovski peftnik tako nadlegoval z raznimi ponudbami, da je Nacetu že kar presedalo. Ker se trgovskega potnika ni mogel drugače od-križati, ga enostavno vrže skozi vrata. Ko že leti potnik potnik skozi vrata, zakliče še v zadnjem hipu Nacetu: "No, pa zbogom in na svidenje drugi teden!"
Odgovori na vprašanja
1. Leta 1928 je Herbert Hoover dobil 21,392,190 glasov, Al Smith 15,016,190 glasov, Thomas, socialistični kandidat, je dobil samo 267,420 glasov, Foster, kandidat komunistov 48,770, Reynolds, kandidat socialistično-delav-ske stranke pa 21,603 glasove, Varney, kandidat suha-čev, je dobil 20,106 glasov in Webb, kandidat farma,r-sko-delavske stranke pa 6,-390 glasov. Devet.
Sodniki so imenovani od predsednika Zedinjenih držav do smrti. Imenovanje mora potrditi senat. Sedem.
■ 5. Izvoljeni so od naroda za dobo šest let.
6.	William G. Pickrel.
7.	70 let. Zveza ima, sedaj dva člana, ki dobivata stalno pokojnino.
8.	Noti-e Dame.
9.	škof Wolf.
10. Leta 1848, ko so se spuntali avstrijski narodi.
2. 3.
4.
A
V nekem okraju je divjala huda nevihta. Bliskalo se je in tudi treščilo parkrat, toda k sreči le v drevje. Neki farmer gre drugi dan pogledat, kako škodo mu je napravil vihar. Ko pride domov, reče ženi:
"Jera, pomisli, v tisti hrast je treščilo,, pod katerim sem Te prvič vprašal, če me boš vzela."
"Prav šika se mu," odvrne žena in gre po svojih opravkih.
A
švelc stoji pred sodnikom v Cerknici radi male tatvine. Sodnik ga pronajde krivim in mu začne brati obsodbo:
"švelc, radi tatvine ste obsojeni v trimesečni zapor ..."
"No, te tri mesece bom že kako prestal," ga prekine švelc.
Sodnik nadaljuje: "Poleg tega ste obsojeni za izgubo časti za eno leto . . . "
švelc se nasmeje in reče: "Saj sploh nisem vedel, da imam toliko časti, da bi jo bilo za celo leto."
In sodnik zopet nadaljuje: "In vrhu tega morate plačati pet kron kazni!"
Takrat se pa, švelc kar sesede in globoko vzdihne: "Saj sem vedel, da bo prišlo nazadnje najhujše."
A
Bimbo si je kupil spalno suk« njo, ki je bila vsa razpredeljena v četverokote in v vsakem četve« rokotu je bila zapisana številka, Pa ga pobara prijatelje:
"čemu si pa kupil spalno suk" njo s številkami?"
"Radi važnih razlogov. Kadar me, recimo, na hrbtu srbi, pa rečem svoji ženi: 'Mica, popraskaj me na številki 27'."
DOPISI
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16TH, 1932
'•"in
sni
Ali so dopisi potrebni?
Cleveland (Collinwood), O.— Gotovo so nam dopisi potrebni! Zakaj? Iz dopisov se učimo in spoznavamo med seboj. Veliko nas je, ki smo prišli sem čez morje. Nismo imeli prilike ogledati si naše krasne domovine od vseh koncev in krajev. Nismo imeli Prilike voziti se od ene župnije do druge in tako nismo mogli spoznati šeg in navad naših sosednjih vasi. Sedaj šele se spoznavamo z našimi šegami in navadami potom slovenskega lista. En dopisnik nekaj pove, drugi zopet nekaj. Tako se bomo počasi spoznali med seboj.
14. julija sem čitala dopis v Ameriški Domovini, ki je nosil naslov "Rdeči nageljni." Po slovensko se jih imenuje klinčki, kakor smo jih navadno imenovali- Nageljni so zares krasne cvetlice. V naši župniji, v Hor-Julu, je bila navada, da se je po nageljnih vedelo, kje živijo dekleta. Na vsakem oknu, kjer so bivala dekleta, so cveteli rdeči na£eljni. Lepi in bujni so viseli P° beli steni in od daleč si lah-ko spoznal, da so bili skrbno ne-Sovani ,od dekliške roke. In de-je nageljček povila v šopek za svojega fanta, kot poje pesem-. "Roženkravt, nageljček, l0zmarin: iz tega ti pušelc
nar'dim.»
^ našem kraju je navada, da Pobirajo biro. .Gospod župnik nas je otroke učil že par tednov PreJ, kako se moramo obnašati, posebno še ,ker smo ravno ta-^rat dobili novega župnika. Ko z^pnik dospe do naše hiše, smo bili ravno znesli vse cvetlice ven na dež, da se napi jej o osvežujoče pijače. Gospod župnik je bil jako priprost in prijazen in ko zagleda lepe cvetlice, vzklikne: "Oh, roženkravt, nageljček, rožmarin, iz tega se pušelc naredi!" Kako se nam je to dobro zdelo Jn hitro smo si postali dobri prijatelji.
prav s zanimanjem sem citate dopis o nageljnih, ker jih tu-1 jaz jako ljubim. Prav zgodaj 'Pomlad; je bila moja gredica vsa Se? duhtečih, belih nageljnov. nj .J Pa cvetejo rdeči, prineše-starega kraja. Toda, na ža-b°st, skoro so že odcveteli. Ko bi • n i 'še vsi lepi cvetoči, bi pova- 1 na dotičnega dopisnika, da bi se : J in nagledal, ker jih je bilo okrog niSe vse polno, gotovo več kot sto ' cvetov. Bilo jih je lepo za po- ! S'edat. vas bom pa povabila za ; ruŠ° Poletje, ko jih bo morda š'e Vec kot letos.
^°goče sem vas, dragi čita-elJi, s tem dopisom dolgočasila, pa mi oprostite.
Marion Penko.
--o-
Veterani plešejo celo noč okoli kapitola
Washington, 15. julija. Voj-W Veterani> ki so prikorakali v ^ashington, da zahtevajo izpla-f ° bonusa, so vso noč plesali * Indijanci, eden za drugim, kapitola, v katerem je kon-'r°s zboroval vso noč. Vsega ,.uPaj se je udeležilo tega indijanskega plesa 1200 vetera-v v- Veterani so sklenili toliko Plesati okoli kapitola, do-er ne popadajo na tla.
N*
*naral pridige, zahteva dolar nazaj
j ®el°it, Wisconsin, 15. julija. ' 7ranigan, vodja večine v me-ni zbornici tega mesta, je da-res izjavil, da bo tožil tukajšno v°ngregalistično cerkev, da mu rne en dolar, katerega je pričeval v cerkvi. Dne 3. julija 'e bil Branigan, v cerkvi, in te-°m Pridige je pastor udrihal nepoštenih politikarjih. Bra-pravi sedaj, da je pastor ™la«l njega, šel je in zahte-ai doiar nazaj, kajti Branigan ' ravi, da ne b0 poslušal pridig, Katerih se, ga blati. Toda pa-
bo°tožil da denarja' in BtaniSan
^Republiki Uruguay in Ar-, Mmtma sta prekinili "diplomati-! e odnošaje.
EARL DERR BIGGERS:
KITA JCEVA PAPIGA
"Kaj pomeni to? Ni nikogar tu? Kje pa je Gambel?"
Chan je stopil' v izbo in je prinesel stol. "Gospod profesor je izrazil gorečo željo, da bi obiskal tasadeno," je razlagal, "čeprav je na tej poti prav tako malo dobrodošel kakor katerakoli njegovih dolgorepih podgan."
Bob je popil oranžen sok. "Madden ga ni maral s seboj, kaj?"
"Le zelo nerad! Vstal sem že pred zoro in pripravil prigrizeK, kakor mi je bilo snoči naročeno. Prišla sta Madden in Thorn ter si mela zaspanec iz oči. Nenadno vstopi Gamble, popolnoma spočit, hvaleč solnčni vzhod v puščavi. "Ste pa zgodaj na nogah!" je zarenčal Madden kakor nezadovoljen pes. "Sklenil sem, peljati se danes z vami v Pasade-no!" je sporočil profesor. Madden je postal rdeč kakor daljne gore, ko se večeri. Vpričo mene pa je požrl sirov odgovor. Ko sta on in Thorn vstopila v veliki avto, je Gamble zlezel v zadnji sedež. Ko bi pogledi mogli usmrtiti, bi bil Gamble pred besnimi Maddenovimi očmi umrl nagle smrti! Avto je odfrčal po solnčni cesti, v njem pa je sedel za-dovoljno se smehljajoči gospod Gamble!"
"Prav za prav je to za naju tfelo ugodno! Me je že vznemirjalo, kaj bi počela, ko bi mali pri-rodoslovec lazil tod okrog."
"Popolnoma prav! Sedaj lahko vse preiščeva in naj deva, kar je treba najti. Kako vam ugaja ovseni močnik, mladi gospod?"
"Svet je izgubil mojstrskega kuharja, Charlie, ko ste vi presedlali k policiji. Toda — vraga — kdo prihaja?"
Chan je pohitel k vratom. "Razburjenje je n e p o trebno. Dober prijatelj — gospod Hol-ley!" -
"Tu sem — s škrjančkom pokonci in pripravljen za dejanja !'r je zaklical urednik. "Prav rad bi se udeležil velikega lova, če ste zadovoljni."
"Kako pa, da!" je menil Bob. "Vesela sva, da ste prišli. Sicer pa sva danes bila že srečna!" in mu je povedal, da Gambleja ni.
Holley je razumno prikimal. 'Gamble se je peljal v P&sadeno, ker Maddena noče izgubiti izpred oči. Veste kaj, o tej zadevi imam svojo sodbo— pri primerni pri-iki vam jo povem. Ker me je zanimala, sem se včasih mnog'9 pečal s policijsko reportažo razumem ta posel. Kar moramo sedaj poiskati, je tretji mož!"
"Tretji mož?" je brez umeva-nja vprašal Bob.
"Prav res! Kdo je bil poleg onega klateža s črno brado ono sredo zvečer še na farmi ? Madden in Thorn. In še nekdo tretji. Nekdo, ki je bil v življenjski nevarnosti ter je klical na pomoč. Taisti je malo kesneje ležal na tleh zraven postelje in je stari rudosledec skozi okno mogel videti le njegove čevlje. Odkod je bil? Kaj je počel tu? Zakaj se ga je Madden bal? Sama vprašanja, na katera moramo iskati odgovorov."
"Tako je," je prikimal Charlie. "In kako naj najdemo odgovor? Iščimo! Vdano predlagam, da pričnemo iskati!"
"Vsak kotiček je treba prebrskati!" je pritrdil Holley. "Pričnimo z Maddenovo pisalno mizo ! Kako pismo bi nam nepričakovano utegnilo dati pojasnilo. S seboj sem prinesel poln žep ključev in vetrihov!"
"Saj ste prvovrsten detektiv!" ga je pohvalil Chan.
Holley je stopil k trdni pisalni mizi ter poskušal s svojim vlomilskim orodjem, čez nekaj minut so bili odprti vsi predali.
"Tukaj ni mnogo!" Iz zgornjega levega predala je vzel kup i papirjev in jih položil, na mizo. i Bob si je prižgal cigareto in ni
ganil z mezincem pri iskanju. Misel, da bi vtikal svoj nos v Maddenovo korespondenco, mu je bila nekam neprijetna. Zastopnika policije in tiska pa nista bila tako tankočutna. Več kakor pol ure sta Chan in urednik preiskavala pisalno mizo. Kar sta staknila, so bili nedolžni zaznamki o trgovskih poslih, toda niti najmanjše vrstice, ki bi jima pomagala ugotoviti "tretje-
ga moža." Razočarana sta zaprla predale in omarice.
"Pisalno mizo torej črtajmo iz spiska," je godrnjal Holley, "in nadaljujmo!"
"Z vašim dovoljenjem," je omenil Chan, "razdelimo si delo! Gospoda prevzameta notranjost hiše, mene pa bolj vleče ven."
Holley in Bob sta po vrsti pregledala vse sobe. V tajnikovi spalnici sta si ogledala luknjo v steni. Samokresa, ki ga je bil našel Chan v pisalni mizi, ni bilo več tam. To je bila edina važnejša ugotovitev.
"Težaven opravek imamo," se je jezil Holley. "Madden je zvit in je previdno zabrisal vse sledove. Toda nekako, nekje. . ."
Vrnila sta se v izbo. Med vrata je stopil Chan, razgret in so-pihajoč.
"Vam je uspelo, Charlie?"
(Dalje prihodnjič.)
-_0-
* V Dombrowa okraju, Poljska, je bilo včeraj ubitih pet oseb od strele.
DNEVNE VESTI
Pobotanje blizu med Irci in Angleži?
London, 15. julija. Načrt, da pride do poravnave spora med Anglijo in Irsko, je bil predložen države kot Anglije. Ob istem času je angleški ministerski predsednik Ramsay MacDonald pozval irskega predsednika, da pride v London na razgovor, in je Eamon de Valera sprejel vabilo. Vsa ta znamenja kažejo, da zna priti do sprave med Irci in Angleži, ki so sicer zelo napeti in grozijo z obojestransko col-ninsko vojno.
Mož v ječi, žena kandidira za šerifa
Alegan, Michigan, 15. julija. Dočim se nahaja njen mož v ječi radi kršenja prohibicije, je njegova žena, Mrs. Lucille Morgan naznanila danes, da bo kandidirala za šerifa. Ker se pa boji, da je ne bi prijeli, je svojo izjavo podala iz skrivališča, kajti tudi ona je kuhala žganje. Dobila je že dovolj veliko število podpisov, da pride njeno ime na listo kandidatov.
Žalostne posledice avto kolizije
Milwaukee, Wis., 15. julija.— Neki nepoznani moški je bil tu ubit in 12 oseb ranjenih, ko se je na prometni ulici pripetila kolizija med ognjegasnim tru-kom in nekim osebnim avtomobilom. Ognjegasni truk je pograbil osebni avto in ga zagnal na cestni tlak v skupino zamorcev, ki so se zabavali pred neko cerkvijo, v kateri se je vršila služba obžja. Voznik avtomobila je bil ubit, in 12 Zamorcev je pa dobilo težke poškodbe.
Suhači zopet na delu za kampanjo
Washington, 15. julija. Stra-tegični odbor suhaške stranke zboruje tu in deluje na platformi, kateri bo sledil v živahni jesenski predsedniški kampanji. Odbor strategičnih suhačev se nahaja v veliki zadregi, ker ne ve, ali bi odobril kandidaturo predsednika Hoover j a ali ne. Hoover bo šele avgusta meseca se izjavil, kakšno stališče bo zavzel glede prohibicije.
--i'..ji V "S-: 'jk-t i^ii.'v 1'S
4 -v*	« £	/ g>, i * ,~ A
4 » ' ' * *	' V	" ** ~ > f
■< ■■■■■ .	...	b-^^M
*****

$48.00	$25.00
ČUDOVITO NIZKI POGREBNI STROŠKI!
Mi vam oskrbimo pogreb po izredno nizkih cenah, a postrežba je vseeno prvovrstna. Pri pogrebu za $165.00 dobite: najskrbnejše balzamiranje trupla, mrtvaški venec na hišna vrata, palme, lepo odprto krsto za $48, kakor kaže zgornja slika, železno "bakso" mrtvaški voz, dva osebna avtomobila, in vso drugo tozadevno postrežbo. Oskrbimo vam pa tudi boljše krste in pogrebe, toda ob nepretiranih cenah.
Mi se ne poslužujemo nikakih agentov. Agent je pogrebne stroške samo povečajo. Invalidni voz kamorkoli v mestu, po dnevi in po noči, samo $2.00. Pokličite nas v slučaju potrebe: ENdicott 4735.
Najvljudneje se vam priporočamo
Pogrebni zavod: FRANK ZAKRAJŠEK
1105 Norwood Road
Silna vročina
Včeraj je bilo vroče po Ohio, da je šest oseb v raznih mestih umrlo od vročine in kakih 100 se jih je onesvestilo. V južnih krajih države so imeli 96 stopinj vročine.
Frank Vauter, A. A. G. O.
organist cerkve sv. Pavla na 40. cesti. Poučuje igranje na piano in na orgijah. Tudi pripravlja kandidate na skušnjo za A. A. G. O. spraševanje. Se Vljudno priporoča.
818 E. 157th St. Tel. GLenville 6431. (Sat.)
Nabrani davki
Do včeraj je bilo nabranih davkov v svoti $4,586,839.00. Skupna svota davkov znaša nad $36,000,000 in samo pet dni je še čas, da se plačajo davki.
Župan se vrne
župan Miller, ki je bil teden dni na počitnicah, se vrne v pon-deljek zopet v svoj urad.
Zopet eden
Utonil je včeraj v jezeru Feliks Skivis, star 41 let, 1003 E. 74th St. Šel je v jezero blizu 49. ceste, brez vsake obleke, in kakih 200 čevljev od jezera je utonil. To je že 20. žrtev kopanja letos.
Pozor!
članom društva Euclid št. 29 S.D.Z. se naznanja, da se vrši redna društvena seja v nedeljo, 17. julija, ob 9. uri zjutraj v
špelkoltovih prostorih
namesto v štrumbljevih prostorih, kar naj člani vzamejo v na-znanje in se seje v obilem številu udeleže.—Tajnik.
ZAHVALA
* štirje fašisti in komunisti' so bili ubiti v političnih bojih v Nemčiji.
MALI OGLASI
V najem
se dajo tri sobe, spodaj, na 982 E. 63rd St. Plin, elektrika, klet. Na novo dekorirano. Rent samo $16.00. Tudi garažo, ako želite, za $3.00 posebej.
(Jul. 15. 23. 29. 30.)
Čedno stanovanje
s štirimi sobami in kopališčem se odda. Istotatn se odda tudi opremljena ali neopremljena so-, ba s kuhinjo za enega ali dva moška. Vpraša se ne 6513 Edna Ave.	(166)
Sobo želim
dobiti, brez pohištva. Vpraša se na 701 E. 157th St.	(166)
Trgovski prostori
zelo pripravni za skoro vsako večjo trgovino, najboljša okolica, dobro poznan prostor, kjer je bila skGro 30 let upeljana trgovina. Prostori so vsi prenovljeni, moderno opremljeni. Dobijo se za jako nizko najemnino. Vprašajte za podrobnosti pri Jernej Knausu, 1052 E. 62nd St.	(167)
ALI VESTE?
*R. J. Scot t

—DA SE MNOGO NAJBOLJ-BOLJŠIH PLAVAČEV UTOPI. ŠESTDESET ODSTOTKOV NESREČ UTOPLJENJA SE ZGODI V MESECIH OD MAJA DO KONCA AVGUSTA. POLOVICA VSEH UTOPLJENCEV JE MOŽKIH IN DEČKOV POD 25. LETOM. MNOGI IZMED TEH SO PRIZNANI NAJBOLJŠI ULAVAČI.
—DA V MUSTARD RASTLINI (GORČICI) DOBIVAJO ČEBELE MED
/jtfm

—DA KAŽE GORNJA SLIKA POLNO PLESNO OPRAVO DAM IZ "BOLJŠE DRUŽBE" PRI EBO RODOVIH NA AFRIŠKEM ZAPADNEM OBREŽJU.
Dne 15. junija je bil v resnici dan, ki bo^nama ostal v spominu vse dni najinega življenja. Bila je 30-letnica najine poroke, pa se še nisva zmislila kaj da je za en dan do zvečera, ko so naju na jako spreten način Mrs. Helena Mally in pa Mrs. Frances Ora-žem spravile do "surprisa," katerega so nama najini prijatelji, znanci in sorodniki priredili povodom 30-letnice. še do danes se nisva načudila tem ženskam, kako ti to znajo. Nikdar si nisva mislila, da imamo toliko prijateljev, kakor jih je v resnici, za kar sva iz srca hvaležna in se čutiva ponosna. Podarili so nama tudi lep dar v spomin.
Najlepšo zahvalo izrekamo Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Frances Korošec, Mrs. Helena Mally, Mrs. Johana Lužar in Mrs. Uršula Zobec, ki so :se tako požrtvovalno trudile, da se je to slavje tako lepo vršilo, številni navzoči pa so bili sledeči: Najini otroci, sinovi in hčere so bili okrog naju, potem sorodnika Mr. in Mrs. Anton Korošec, Mr. in Mrs. John Bučar iz Lorain, Ohio, Mr. in Mrs. Nick Habian, Mr. in Mrs. Frances Russ, Mr. in Mrs. Anthony Skully Jr., Mr. in Mrs. Križman, Mr. in Mrs. Mazovec, Mr. in Mrs. žni-daršič, Miss Ida Skully, Mr. in Mrs. Angela Steblaj, Mr. in Mrs. Kunstel, Mrs. Glavich ter prijatelji, Mr. in Mrs. Otoničar, Mr. in Mrs. Zobec, Mr. in Mrs. Za-krajšek, Mr. in Mrs. Karlinger, Mr. Peter Kodrič, Mrs. F. Lun-der, Mrs. R. Posega, Mrs. Anna Arko, Mrs. H. Mally, Mrs. M Puc, Mrs. J. Lozar, Mrs. L. Piks, Mrs. J. Yelitz, Mr. in Mrs. Meglic, Mrs. J. Ljubi, Mrs. J. Logi-na, Mrs. R. Straus, Mrs. F Drobnič, Mrs. A. Drobnič, Mrs. M. Andolek, Mrs. M. Langenfus, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. Baraga, Mrs. T. Jevnik, Mrs. C. Skerbec, Mrs. T. Gorenčič, Mrs. J. Brezovar, Mrs. M. Hrastar, Mrs. J. Brodnik, Mrs. F. Ora-žem, Mrs. M. Viderwol, Mrs. H Simončič, Mrs. J. Mele, Mrs. F. Kobe, Mrs. Lekše, Mrs. J. Pe-lan, Mr. in Mrs. Adamič, Mrs U. Zalokar, Mr. in Mrs. šlogar, Mr. Frank Centa, Mrs. C. Per-rne, Mi-s. F. Baraga, Mrs. F. Mi-lavec, Mrs. J. Zgonc, Mrs. A Kretič, Mrs. F. Modic, Mrs. T Levstek, Mr. Anton Milavee Miss F. Prijatelj, Mrs. F. Cim perman, Mrs. J. Gornik, Mrs Mary Hochevar, Mrs. A. Rode, Mr. čehulj in Mr. in Mrs. Gr dina.
Vsem, ki ste se udeležili in ki ste prispevali tako požrtvovalno v teh slabih časih, se najiskre-nejše zahvaliva. Kadar prilika nanese, bova tudi mičlva pripravljena vrniti, če pa nama ne bo mogoče vsem, liaj pa vam bo Bog plačnik. Imela pa vas bova vse v srčnem spominu vse dni najinega življenja.
Frank in Marija Skully,
1087 Addison, Rd., Cleveland, O.
V najem
se da lepa koča za majhne parties, tudi prostor za piknike z veliko plesno dvorano. Enajst milj od Public Square. Jako poceni. Vprašajte pri Frank Mer-var, 5921 Bonna Ave. (Sat.x)
V JUGOSLAVIJO
preko Havre
na hitrem ekspresnem pamiku
FRANCE
July 16
PARIS
22. julija, 2. septembra
ILE DE FRANCE
30. julija, 27. avgusta Nizke cene na vse kraje Jugoslavije
Za pojasnila in potn# liste vprašajte naie poooblaižfne aiente
SfteacH JQna
26 PUBLIC SQUARE, CLEVELAND, O.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez dan: 313 ULMER BUILDING
Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HEnd. 5195
Ob sredah zvečer na 837 E. 237th St., Euclid, O.
Tel. ICEnmore 4458
Tel. CHerry 3982
SLOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. GREDENCE 0124 ST. CLAIR .AVE.
DOBER PREMOG!
Točna postrežba t	1
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD. Stari Ctmpermaaovl prostori
HEnderion S7UI
1 FRANK ARKO, zastopnik

a
DR. J. V. ŽUPNIK
zanesljiv zobozdravnik
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vos. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
P Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. ||
Sum
j
uxxxxxxxxxmrixxxxxiiiTin
HyVIS
MdlbR.
OIL
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
POPRAVLJAMO LIKALN1KE, pralno stroje, čistilce preprog in vse električne napeljave in naprave. Nizke cene. Solidna postrežba. Se priporočamo nailtn ljudem za obila naročila.
JOHN TERČEK 15808 Holmes Ave.
L O UI S
727 E. lS7th St.
3 E R K I Č.
Tel. EDdy 1786
I

NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov, Nar. Domu, soba it. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMtENO
Janet Reade
Zelena žaba
Za "AmeriSko Domovino" priredil M. O.
VII.
Noč sramote Tiho so stali okoli mrtvega detektiva. Zdravnik je pokleknil ter mu odpel obleko na prsih, da posluša, dali srce še utripa. Pri tem je videl mrtvečevo glavo in kljub temu, da je bil vajen takih prizorov, ga je prevzela nekaka slabost. Veža je bila le napol razsvetljena in vsledtega niso ostali videli, kar je videl zdravnik.
"Sir Julijan," je dejal ter s silo utrdil svoj glas, "ali ne bi hoteli odpeljati dame v jedilnico — takoj, prosim."
"čemu?" je vprašal baronet ter obmolknil, ker je tudi on ugledal zmečkano detektivovo glavo. "Moj Bog!" je zašepe-tal ter se postavil tako, da je s hrbtom prikrival mrliča. "Prosim, potrudite se za menoj!" je dejal odločno.
"Jaz ne, Sir Julijan," je izjavila gospodična Pragnell ter uporno pobesila ustno. "Izvež-bana bolniška strežnica sefti. Dajte, da vidim."
Zdravnik je pri sebi zaklel. "Prosim vas, odvedite vse — tu ne potrebujemo nobenega strežnika več — žal, da moram to povedati." Njegov glas je bil ukazujoč in vsi so se mu sedaj pokorili.
Grahamu je stopil pot na čelo. Detektivova glava je bila docela zmečkana — strašen pogled: mlakuža krvi in strjeni možgani! Barran je mirno pogledal proti vrhu stopnic. "Najbrž je padel od tam gori — ampak, kaj pri vragu je le hotel v prvem nadstropju?! Ne razumem— nobenega sledu kakega boja — kakega orožja. Poleg tega — " Grahama je Barrano va hladnost kar osupnila. Ko-nečno je vendarle ležalo tu pred njimi truplo moža, ki je bil še pred par minutami živ. Policij ski uradnik, ki je baš vršil svojo službo — najbrž poročen in oče. Sedaj le kup mesa, iz katerega je tekla kri. Graham je pogledal na ograjo vrh stopnic
"Mrtev," je zamrmral O'Brien ko se je sklonil nactenj. "Pač ne moremo storiti drugega, nego da pokličemo policijo."
Medtem je Barran stekel vrh stopnic in se sklonil preko okraja. "Da, tu je znamenje, kjer se je revež spodrsnil in padel. Ne razumem, zakaj se je sklonil preko ograje."
Graham se je sedaj hitro odločil. Dvignil se je od mrtveca ter dejal: "O'Brien, pojdite in telefonirajte. Počakajte — poizvedite najprej, dali je Thompson že dobil zvezo s Scotland Yardom. Saj je gospodična Baynes dejala, da bo telefoniral tjakaj." Oba moža sta se spogledala. "Dobro," je odvrnil O'Brien.
dar še toliko, da se ju je lahko razločilo, sta se poznala dva odtisa. Prvi je bil odtis neke noge — drugi pa je bil širok — plo-sek in brez vsake oblike. Trenutno je bil Graham vsled svoje najdbe osupel. Pred očmi mu je nastala podoba nečesa, kar človek lahko vidi včasih v kakem mrzličnem snu. Nato je šel za Barranom v pritličje.
0'Brien-ov obraz je bil zelo resen. "Poklical, sem policijo. Thompson ni še bil govoril 3 Scotland Yardom."
Kaj za vraga!" se je razhu-dil sedaj Barran. "V svoji hiši bom vendar jaz smel ukazovati!" Očividno ga je molk obeh mož dražil. "Vprašal bom s!u-go."
"Poklical ga bom jaz," je odločno izjavil O'Brien ter stopil do hrastovih vrat, ki so vodila v stanovanja za služinčad. čim je O'Brien odprl nenadoma vrata, se je Wilkins, ki je najbrž za vrati prisluškoval, skoraj zvalil v sobo. Zamrmral je nekaj v opravičilo.
"Kaj. veš o tej stvari?" je za-sikal Barran. Minila ga je običajna vljudnost, napadla ga je jeza.
"Ničesar, gospod, resnično ničesar. Čuli smo le nekak padec in nič drugega. Marija je baš šla v sprejemnico. Druzega nič. gospod. Pa tudi ne bi čuli ničesar v naše sobe, da ni baš tedaj ona odprla vrata. Strašno razburjena je — gospa Gilkes jo je spravila v posteljo."
Dobro, Wilkins," ga je prekinil Barran. "Sedaj pa mislim, da bomo mrtveca prenesli v mojo pisarno. Tu ga vendar ne moremo pustiti."
Da, sem na vašem mestu, se ga ne bi dotaknil — " je ugovarjal zdravnik. "Policija vedno zahteva, da stvari ostanejo do nje prihoda, kakor so bile." Bar-ranov jezni pogled je kar zadušil zdravnikove besede.
"Mar mislite s tem reči, da ga je kdo — umoril?" je zasikal Barran.
"Ničesar nočem reči, gospod Barran. V vaši hiši smo — storite tedaj radi mene, kar vam je drago."
Barran ga je samo pogledal, a nato se je okrenil k Wilkinsu. "Primi ga za noge. Smešno! Kako bi mogli dovoliti, da pridejo dame semkaj in vidijo to razmesarjeno in zmečkano maso!" In s pomočjo Wilkinsa je nesel truplo v svojo pisarno, kjer sta ga položila na tla.
Graham je potegnil 0'Brien-a y temen kot veže, kjer se je nahajalo dvigalo. "Spominjate se vsekakor, da je ubogi Thompson dejal, da je hiša od zunaj zastražena? Vsekakor morajo biti tamkaj njegovi možje. Pridite, poizvejva. Tuj itak ne mo
samokresu.
"Kdo je tam?"
Graham je stopil naprej sam. "Moje ime je Graham, a to je stotnik O'Brien. Kdo ste vi?"
Možak je stopil naprej ter ju opazoval. "Gospod Thompson nam je dal nalogo, da ne pustimo nikogar iz hiše."
"Koliko vas je vseh skup?"
"Trije smo, gospod," je odvrnil mož, ker je medtem spoznal, da ima opraviti s poštenjaki.
"Pokličite še svoja tovariša in pridite takoj v hišo."
"Ampak —" je pričel mož.
"Pojasnil vam bom vse. Thompson je mrtev," je dejal Graham.
"Mrtev! Moj Bog! Vendar ne —?"
"Ne vemo še. Pridite."
Zabrlizgal je na piščalko in iz grmičevja sta pritekli še dve
čer, malo pred večerjo: Barran je prišel iz njene spalnice, a mimogrede, je tudi videl, da je ona ležala na postelji skoro napol naga. Videl jo je, baš ko so se zaprla vrata. Trenutno ga je tela j popadla jeza — usmiljenje — a nato brezbrižnost. Kaj pa je imelo njega to brigati? Ona mu ni bila prav nič, a baš tako tudi on njej. In vseeno — spomnil se je nje vedenja, ko jo je
hotel pred leti poljubiti. Naj-brže je kdo drug tedaj uspel tam, kjer ni on. Graham je pogledal s prezirom xia posteljo.
(Dalje prihodnjič) -O-
Oglasi v "Ameriški D©< movini" imajo vedno dober vspeh.
senci. Prvi je vprašal: "Ali ste ga prijeli?"
"Prijeli? Koga?"
"Moškega, ki je tekel — ali ga niste videli?"
Spogledali so se. Graham pa je rekel: "Nekaj je narobe — pojdimo takoj v hišo."
"Ako je tekel moški — tekel je, pravite, Jarvis?"
Tekel je in poskakoval, kajne, Jim ?"	1
"Ako je v resnici, tedaj je sedaj že prekasno."
"Telefonirali smo krajevni policiji," je dejal O'Brien. '<0 Thompsonu?" Ne— to se pravi, le deloma — ker se je zgodila tudi tatvina. Pozabil sem vam povedati."
Mož je obstal: "Moj1 Bog — a tatu smo pustili zbežati!"
Nestrpno je rekel Graham: "Vse je bilo vrnjeno."
"Kaka zmešnjava!1 Takoj mo ramo sporočiti v Scotland Yard!" je odvrnil detektiv.
V gradu so se konečno pomi rili. Prišla je in odšla policija, mrliča so odpeljali. Tudi detektivi so bili odšli, a še tekom jutra je imel prispeti policijski ravnatelj Hendon, da vodi preiskavo osebno. Prekasno je bilo sedaj, da bi bili gosti odšli, kar bi sicer od srca radi. Ra-zun tega pa je tudi Hendon te-lefonično naročil, naj nihče ne zapusti gradu, dokler ne prispe on sam.
Violet se je podala neznansko utrujena v svojo sobo. Ostali so še nekaj časa govorili o strašnem dogodku, nato pa so se tudi oni podali k počitku. In vsa vrata, ki so vodila v spalnice, so bila to noč zaklenjena.
Graham je nemirno hodil po svoji sobi. Ena edina misel ga je mučila. Violet — tajinstve-ni, suženjski pogled, s ka,terim je pogledala Barrana. Kako moč je imel nad njo ta mož? Vsekakor ni mogel biti šamo strah — saj je bila, sicer tako odločna. In potem tudi, kar je videl tisti ve-
Graham je tiho hitel po stopnicah navzgor. Obstal je. Barran je mlel z nogama, kakor bi si brisal čevlje. Pogledal je po stopnišču navzdol in ugledal Grahama.
"Pridite gori in poglejte tu na ograji." Graham je stopil go ri. Na ograji pa je bilo znamenje ne kakor praska, pač pa, tako, kakor bi ob ograjo bil udaril kak težak predmet.
"Vidite," je dejal Bjarran. "Ubogi Thompson se je najbrž sklonil preko ograje in je padel na glavo. Ubožec!"
Graham je svetoval: "Vsekakor moramo vprašati služinčad, dali je kdo med njimi kaj slišal."
"Da, seveda, seveda," je hitel Barran ter odšel po stopnicah navzdol, medtem ko je Graham še ostal in preiskoval debeli te-pih vrh stopnic. Zelo slabo, ven-
remo storiti ničesar." O'Brien je prikimal ter sledil Grahamu k velikim izhodnim vratom, čudno razumevanje se je razvilo med tirna možema. Docela različnih značajev in še bolj različ nega pokolenja sta bila: resni, samosvestni angleški športnik in lahkomiselni irski vojak. Dve lastnost pa sta imela enaki: srčnost in odločnost, ki se pokažeti v slučaju sile in potrebe.
Odšla sta v temno noč. Ta-jinstvenost ju je prevzela. "Bodite popolnoma tiho," je šepetal Graham. "Morebiti še kaj izveva." Za" hišo se je dvigal grič, ob. katerega je bil grad nekako prislonjen. V bregu je bila živa meja, a vse okoli te vrtnice Namah pa je stopila iz teme oseba in že se je začul tih udar železa, katerega sta oba moža takoj zapopadla: dotičnik je od pri varnostno zaporo na svojem
NAZNANILOJN ZAHVALA
S žalostnim in potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da>je neizprosna smrt s svojo bridko koso pretrgala nit življenja našemu, nadvse ljubljenemu in nepozabnemu očetu, oziroma soprogu
Frank Zadnik
Blagi pokojnik js bil rojen 6. junija, 1894 v vasi Pregarje, fara Hrušica na Primorskem. Preminul je 21. junija,	isu
ie plemenitega znača, priljubljen in spoštovan v vsej naselbini. Ranjki je bil član društva Cvet in društva Maccabees, Carmola
Tent, št. 1288.	V1	, , ,
Ob tej priliki se prav iskreno zahvaliva članom obeti društev ter tudi vsem drugim, kateri so prišli pokojnika pokropit m molit ža pokoj njegove duše in nosilcem obeh društev, ki so pokojnika položili k večnemu počitku. Prisrčno lepa hvala sosedom in prijateljem, ki so nama toliko pomagali ter nama bili vedno in v vsakem času na razpolago, ter nama lajšali težko stanje vse dni žalosti.
Iskrena hvala Rev. Slapsaku za cerkvene obrede m lep, ganljiv govor ob krsti v cerkvi. Hvala Mr. Ivan Zormanu za lepo cerkveno petje kakor tudi pogrebniku Mr. Louis L. Ferfolia za lepo vodstvo pogreba.	■
Prisrčna hvala članom društva Cvet zavlepo petje zalostmk na domu. Lepa hvala članicam Slovenske Ženske Zveze, št. 47, ki so za časa. ko se je pokojnik nahajal na mrtvaškem odru, prišle vsak, večer molit za pokoj njegove duše.
Iskreno lepo se zahvaliva za darovane vence sledečim: Društvu Maccabees, Carniola Tent, št. 1288 in pevskemu društvu Cvet, družinam: Mr. in Mrs. Mike Ludvik, Mr. in Mrs. Frank Ludvik, Mr. in Mrs. Rudolf Cergol, Mr. in Mrs. Jos Cergol, Mr. in Mrs! John Cergol, Mr. in Mrs. John Cergol na Elizabeth Ave., Mr in Mrs. John Rožanc, Mr. and Mrs. John Vatovec, Mr. in Mrs. Rudolf Rožanc, Mi-, in Mrs. John Klun, Mrs. Mary Klun, Mr in Mrs. Intihar, Mr. in Mrs. John Jevnik, The Acme Dry Cleaning Co., družim Mr. in Mrs. Mike Vičič, Mr. in Mrs. Joseph Perpar ter prijateljem iz West Side, kakor tudi prijateljem in sosedom iz Garfield Heights.
Prav iskreno se zahvaljujemo tudi za dar družinam Joseph Cergol, Mrs. Zakrajšek in družini Mr. in Mrs.j Ogrin.
Iskreno lepo se zahvaliva za darovane sv. maše: Mr. in Mrs. J. Rus, Mrs. Jennie Mezgec, Mr. in Mrs. John Zadnik, Mr. Prank Jurečič, Mr. in Mrs. Žibert, Mr. in Mrs. John Lukač, Mr. in Mrs. Ivančič.
Lepa hvala vsem onim, kateri ste dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu; ker nam niso znana vseh imena, se vsem skupaj zahvaliva. Končno, ako se je pomotoma kako ime izpustilo, se vam isto tako lepo zahvaliva.
Oj smrt, ti kruta neizprosna, najdražji nama vzela si zaklad, očeta, moža nama si odpeljala v kraj kjer ni več -trpljenja in ne jad.
Sladko spavaj, v tuji tihi zemlji, pri Bogu lepo prosi tudi za naju da se enkrat zopet srečno
združimo s Teboj pri Očetu večnemu.
Žalujoči ostali:
Antonija Zadnik,"- soproga; Franki, sinček. V stari domovini pa Uršula Zadnik, mati ter dva brata in tri sesetre in še več ostalih sorodnikov.
Cleveland, O., 16. julija, 1932.
Sheila Terry, filmska igralka v najnovejšem kopalnem kostumu.
NAZNANILO IN ZAHVALA
v
globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je dne 28. junija preminul naš nadvse ljubljeni sin in brat
ALFONZ INTIHAR
in sicsr v cvetu mladosti, star šele 19 let. Pokopali smo ga dne 1 julija na sv. Pavla pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasno cvetje h krsti dragega pokojnika in sicer: Max in Mamie Mihe-"lich družina Rožanc, družina Bachar, družina J. Hočevar, bratje Kovač, družina M. Šega, družina M. Pakish, družina T. Ross-man družina J. Novinc, družina A. Novinc, družina M. Hoko-var 'družina M. Sežun, družina Anton Ogrinc, Mr. in Mrs. J. Mestek, družina L. Raddell, družina F. Jelerčič ter društvu Stragglers SNPJ.
Nadalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, m sicer': Družina A. Intihar, družina J. Intihar, družina C. Novinc, družina F. Novinc, družina J. Novinc, družina F. Novinc, družina F Papesh, družina Kraus, družina Mestek, družina F. Dolšak, družina J. Zalar, družina F. Jereb, družina F. Zupančič, družina F Dolšak Jr. družina J. Zakrajšek, družina C. Planinšek, družina A. Stušek, družina Hočevar, družina Vodopivec, družina Bukovnik, družina A. Bavetz, družina Baznik, družina Brloz, družina Beck in družina Debeljak.
Dalje najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Hvala vsem, ki so ga prišli pokropit ter ga spremili na zadnji zemeljski poti. Posebno hvala članom dru-šva Strugglers za njih delo in trud.
Hvala častiti duhovščini za ganljive pogrebne obrede ter A. F. Sveteku, pogrebnemu zavodu, za res vzorno urejen pogreb.
Ti pa, dragi, ljubljeni Alfonz, počivaj mirno in pokojno v naročju matere zemlje. Na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Frank in Mary, starši.
Mimic in Vivivan, sestri; Albert, brat.
Cleveland, O., 16. julija, 1932.
Blanche Yurka
Gornja slika kaže Blanche Yurka. in Janet Reade, ki sta se udeležili zabave na domu Mr. in Mrs. Smith Reynolds, kateri zabavi, je sledila tragična smrt mladega milijonarja Rey-noldsa. Obe sta bili ocl policije zaslišani.	' '
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnega srca v globi žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem bridko vest, da je nenadne smrti v Bogu za vedno preminula naša ljubljena soproga, mati, hči, sestra in teta
AMALIJA BOHIBACH
rojena Lenček
Pokojnica je bila rojena v letu 1882 na Rakeku pri Cerknici, ter bivala v Ameriki 34 let. Poleg žalujeCe družine zapuSfa tukaj očeta, bi-ata Franka v Lorainu, ter sestro Mary, poročeno Krincich v Vermillion, O. Umrla je dne 20. junija ob 7:30 zvečer ter bila pokopana dne 23. junija ob 8:30 dopoldne iz hise žalosti po cerkvenem obredu v cerkvi Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče v Lorainu, O. Pokojnica je bila članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ.
V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost iskreno se zahvaliti vsem darovalcem cvetja, ki so ga položili ob krsti pOkojnice, ko je ležala na mrtvaškem odru. Poklonjeni obilni venci so nam bili iskreni prijateljski izraz sočutja nad bridko izgubo nam najdražjega bitja. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeče družine, društva in posamezniki: Brat in Sestra Frank in Mary, družina B. Ruth iz Colifornije, družine John Špehek, Josip Ti-scvec. Arcade Ave., J. Štefančič, Frank Justin, Mrs. Mavec, J. Gorzynski', Frances Bajec in Peter Jarc, društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ. Posamezniki: Mrs. Josephine Krečič iti sin Raymond, Mr. in Mrs. C. Lanesc, Mrs. Simčič, Josip in John Vernel, Vera, Francis, Jeannie, Mary in Thalma, prijateljice, Le Verne, Erma, Mal, Horence, Andrew, Bill, Earl, Herman in Louis, prijatelji; The Klever Kids Club, po Miss Rose Lausche, Cleveland Union Terminal Co., Richman Brothers Girls, ter Metropolitan Life Insurance Co.
Izraz naše iskrene zahvale naj prejmejo obilni darovalci za sv. anaŠE, katere se bodo brale za dušo nepozabne pokojnice. Darovi, podani v blag spomin rajne so nam v neizmerno tolažbo sočutja, ter velik dokaz, kako je bila pokojnica priljubljena in visoko cenjena. Izraz naše globoke hvaležnosti naj prejmejo sledeče družine in posamezniki: Rev. Anthony L. Bombach, Mr. in Mis. Frank Gabrenja, Mr. A. Martinčič, Mrs. Josie Legat, Mrs. Donie Otoničar, Mrs. Braddoek, Mrs. in Miss Marie in Francos Bombach, družina Fred Laibacher iz Loraina, Mrs. J-Stare, Mr. Matthew Lcskovee, družina Mrs. F. Braddoek, Mrs. J. Stare, Mrs. Peter Jarc in Mr. in Mrs. John Gabrenja.
Dolžnost nas veže, da s? iskreno zahvalimo pevskemu zboru "Naš Dom" in njega pevovodju gospodu Louis Šemetu za zapete žalc-stinke v cerkvi ter ob odprtem grobu na pokopališču. Zapete žalostinke ss nam bile v času najbridkejših ur življenja v veliko tolažbo. Hvala vam iskrena.
Naša najlepša zahvala nsij velja Rev. Vitus' Hribarju ža spremstvo rajne v Lorain, ter za opravljene cerkvene obrede. Isto naj velja naša iskrena zahvala Rev. A. L. Bombachu za darovano sv. mašo v pokoj rajne. Na tem mestu izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Augustu F. Svetku najlepšo zahvalo za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo.
Izrek naše globoke hvaležnosti naj prejmejo v zahvalo vsi, kateri so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsi tisti, kateri so prišli rajno kropit ali jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Končno, najlepša hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ali so nas pomagali tolažiti ob času bridke izgube v hiši žalosti. Vsaka najmanjša storjena dobrota nam bo ostala v trajnem in hvaležnem spominu.
Draga, nepozabna in nenadomestljiva žena ter dobra in skrbna mati! Božji previdnosti se je zahotelo, da Te pokliče v raj, kjer ni ne solz in ne gorja. Ostavila si nas žalujoče, nenadno brez slovesa. Kakor globoko si ljubila svojo družino in s skrbjo sledila vsakemu koraku, tako globoko Te pogrešamo v svoji sredini. Ni več veselja ne več utehe pod streho, kjer je utripalo Tvoje dobro srce ob času bridkih preizkušenj. Sedaj, ko bi lahko z radostjo gledala sadove, katere si vzgojila na lastnih prsih, nas zapuščaš žalostne tavati za Tvojimi spomini do gomile, kjer počivajo Tvoje iz ljubezni do nas trudne in za nas izpite in izmučene kosti. Tudi oko Tvojega lastnega očeta se solzi ob svežem grobu, Tebe ljuba hči. Draga in nepozabna žena, naša zlata mama in moj sad, ljuba hči, v globoki žalosti Ti kličemo: "Spavaj spanje pravičnega v tuji zemlji .katera naj Ti da zaslužen pokoj do vesoljnega vstajenja!" — Žalujoči ostali:
LOVRENC BOMBACH, soprog. MAE, poročena RUTH, MOLLY, poročena STARK, ANA, poročena LENESA; KATHRYN, poročena MRAMOR in JOSEPHINE, hčere; JOHN, sin.
ANTON LENČE, oče.
Cleveland, O., 16. julija, 1932.
AMERIŠKA DOMOVINA, JVLY 16TH, 1932